Na podlagi trinajstega odstavka
- člena zakona o krmi (Uradni list RS, št. 13/02 in 52/02-ZDU-1) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano P R A V I L N I K* o uradnih metodah analiz krme, dodatkov in premiksov
- člen Ta pravilnik določa uradne metode fizikalnih, kemičnih in mikrobioloških analiz (v nadaljnjem besedilu: metode) krme, dodatkov in premiksov za inšpekcijski nadzor in monitoring ter splošne določbe o metodah.
- člen Splošne določbe o metodah določajo način priprave vzorcev za analizo ter vsebujejo določbe o reagentih in opremi, načinu uporabe metod in izražanju rezultatov ter so navedene v prilogi, ki je sestavni del tega pravilnika.
- člen Metode so objavljene v posebnih publikacijah Krma – I, Krma – II in Krma – III ter ML – II, ki jih izda minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in so dosegljive na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
- člen Za določanje sestavin v krmi se uporabljajo naslednje metode, objavljene v Publikaciji Krma – I: Metoda 1: Določanje vlage Metoda 2: Določanje vlage v živalskih in rastlinskih maščobah in oljih Metoda 3: Določanje surovih beljakovin Metoda 4: Določanje in vitro prebavljivosti surovih beljakovin Metoda 5: Določanje aktivnosti pepsina Metoda 6: Določanje hlapnih dušikovih baz Metoda 7: Določanje uree (sečnine) Metoda 8: Določanje vsebnosti surovih olj in maščob Metoda 9: Določanja surove vlaknine Metoda 10: Določanje škroba Metoda 11: Določanje surovega pepela Metoda 12: Določanje pepela, netopnega v HCl Metoda 13: Določanje klora iz kloridov Metoda 14: Določanje kalija Metoda 15: Določanje natrija Metoda 16: Določanje kalcija Metoda 17: Določanje magnezija Metoda 18: Določanje celotnega fosforja Metoda 19: Določanje elementov v sledovih: železa, bakra, mangana in cinka Metoda 20: Določanje kalcijevega karbonata kot CaCO
(3)Metoda 21: Določanje laktoze Metoda 22: Določanje sladkorja Metoda 23: Ocena aktivnosti ureaze v izdelkih iz soje Metoda 24: Kvantitativno določanje posnetega mleka v prahu v krmnih mešanicah z encimsko koagulacijo para kazeina Metoda 25: Določanje aminokislin Metoda 26: Določanje triptofana
- člen Za določanje krmnih dodatkov se uporabljajo naslednje metode, objavljene v Publikaciji Krma – II: Metoda 1: Določanje vitamina A v krmi in premiksih Metoda 2: Določanje vitamina E v krmi in premiksih Metoda 3: Določanje cink bacitracina v krmi in premiksih Metoda 4: Določanje virginiamicina v krmi in premiksih Metoda 5: Določanje tilozina v krmi, koncentratih in premiksih Metoda 6: Določanje flavofosfolipola z difuzijo na agarnem gojišču v krmi, koncentratih in premiksih Metoda 7: Določanje avoparcina z difuzijo na agarnem gojišču v krmi in premiksih Metoda 8: Določanje natrijevega monenzina z difuzijo na agarnem gojišču v krmi inpremiksih Metoda 9: Določanje spiramicina z difuzijo na agarnem gojišču v krmi in premiksih Metoda 10: Določanje halofuginona v krmi Metoda 11: Določanje robenidina v krmi Metoda 12: Določanje metilbenzokvata v krmi Metoda 13: Določanje olakvindoksa v krmi Metoda 14: Določanje amprola v krmi in premiksih Metoda 15: Določanje diklazurila v krmi in premiksih Metoda 16: Določanje karbadoksa v krmi, premiksih in pripravkih Metoda 17: Določanje natrijevega lasalocida v krmi in premiksih Metoda 18: Določanje sirotke v posnetem mleku v prahu in krmnih mešanicah Metoda 19: Kvalitativno določanje škroba v posnetem mleku v prahu, denaturiranem mleku v prahu in v krmnih mešanicah.
- člen Za določanje nezaželenih sestavin in škodljivih snovi v krmi se uporabljajo metode, objavljene v Publikaciji Krma – III: Metoda 1: Določanje cianovodikove kisline Metoda 2: Določanje prostega in celotnega gosipola Metoda 3: Določanje aflatoksina B
(1)Metoda 4: Smernice za mikroskopsko identifikacijo in oceno sestavin živalskega izvora v krmi Metoda 5: Metoda vzorčenja za uradno kontrolo ravni dioksinov (PCCD/PCDF) in določanja dioksinom podobnih PCB v določeni krmi Metoda 6: Priprava vzorca in zahteve za analizne metode, ki se uporabljajo za uradno kontrolo ravni dioksinov (PCCD/PCDF) ter določanje dioksinom podobnih PCB v določeni krmi.
- člen Za določanje sestavin v krmnih mešanicah in posnetem mleku v prahu, ki se uporablja v krmi, se uporabljajo naslednje metode, ki so navedene v publikaciji ML-II: Metoda 5: Določanje beljakovin Metoda
- Določanje maščob Metoda 7: Določanje vlage
- člen Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha uporabljati pravilnik o metodah jemanja vzorcev ter metodah fizikalnih, kemičnih in mikrobioloških analiz krme (Uradni list SFRJ, št.15/87 in Uradni list RS, št. 59/99 in 13/02).
- člen Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 324-01-30/2003 Ljubljana, dne
- maja
- EVA 2003-2311-0151 mag. Franci But l. r. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano * Ta pravilnik vsebinsko povzema Direktivo 70/373/EEC, ki pomeni Direktivo Sveta z dne
- julija 1970 o uvedbi metod Skupnosti za vzorčenje in analize za uradni nadzor krme, zadeve v zvezi s splošnimi določbami o analiznih metodah, ki pomeni Direktivo komisije 81/680/EEC z dne
- julija 1981, ki spreminja Direktive 71/250/EEC, 71/393/EEC, 73/46/EEC, 75/84/EEC, 73/372/EEC in 78/633/EEC, ki uvajajo analizne metode Skupnosti za uradni nadzor krme ter zadeve v zvezi z direktivami Komisije, ki urejajo zadeve v zvezi z analiznimi metodami Skupnosti za uradni nadzor krme in ki so navedene v publikacijah KRMA – I, KRMA – II, KRMA – III in ML-II. SPLOŠNE DOLOČBE O METODAH ZA KRMO A) PRIPRAVA VZORCEV ZA ANALIZO
- Namen
(1)Končni vzorci, ki so poslani v laboratorij po jemanju vzorcev v skladu s predpisom, ki ureja uradne metode jemanja vzorcev za monitoring in inšpekcijski nadzor krme, dodatkov in premiksov, morajo biti pred analizo pripravljeni v skladu s postopkom določenim v tej prilogi.
(2)Postopek mora biti izveden tako, da so natehtane količine, kot jih določajo posamezne metode, homogene in predstavljajo končni vzorec. 2. Varnostni ukrepi
(1)Preprečiti je potrebno kontaminacijo vzorca in spremembo njegove sestave. Mletje, mešanje in sejanje morajo biti izvedeni čim hitreje, s čim manj izpostavljanja zraku in svetlobi. Ne smejo se uporabljati mlini in drobilci, ki bi znatno segreli vzorec. Priporočljivo je ročno drobljenje krme, ki je posebej občutljiva na toploto. Paziti moramo, da naprava za mletje, mešanje in sejanje ne predstavlja vira kontaminacije z elementi v sledovih.
(2)Če priprave vzorca ni mogoče izvesti brez znatnih sprememb vsebnosti vlage v vzorcu, določimo vsebnost vlage pred pripravo in po njej v skladu s postopkom, določenim v metodi 1: Določanje vlage, objavljeni v publikaciji KRMA – I.
- Postopek Vzorec mehansko ali ročno dobro premešamo. Razdelimo ga na dva enaka dela (če je mogoče, uporabljamo postopek četrtinjenja). Enega izmed delov hranimo v primerni čisti in suhi posodi z neprodušnim zamaškom, drugi del, ali reprezentativen del drugega dela, ki tehta vsaj 100 g pa pripravimo, kot je navedeno v točkah od 3.1 do 3.
- 3.
- Krma, ki jo je mogoče mleti brez predhodnega sušenja Če v metodi ni navedeno drugače, po mletju celotnega vzorca le tega po potrebi presejemo skozi sito s kvadratnimi odprtinami 1 mm. Ne meljemo preveč. Presejani vzorec premešamo in ga prenesemo v primerno čisto in suho posodo z neprodušnim zamaškom. Preden vzorec za izvedbo analize natehtamo, ga še enkrat dobro premešamo. 3.
- Krma, ki jo je potrebno pred mletjem sušiti Če v metodi ni določeno drugače, vzorec sušimo toliko časa, da se vsebnost vlage zniža na 8 do 12%, v skladu s postopkom za predhodno sušenje, ki je opisan v točki 4.3 metode 1, ki je navedena v drugem odstavku točke 2 te priloge. Nadaljnji postopek je enak postopku iz točke 3.
- te priloge. 3.
- Tekoča ali poltekoča krma Vzorec prenesemo v primerno čisto in suho posodo z neprodušnim zamaškom. Pred izvedbo analize vzorec dobro premešamo in ga natehtamo. 3.
- Druga krma Vzorce, ki jih ne moremo pripraviti skladno z enim izmed zgoraj navedenih postopkov, obdelamo po kateremkoli drugem postopku, ki zagotavlja, da bo vzorec, natehtan za analizo, homogen in bo predstavljal končni vzorec.
- Hranjenje vzorcev Vzorce moramo hraniti pri temperaturi, pri kateri se njihova sestava ne spremeni. Vzorce, namenjene za analizo vitaminov ali snovi, ki so posebej občutljive na svetlobo, hranimo v posodi iz rjavega stekla. B) DOLOČBE O REAGENTIH IN OPREMI, KI SE UPORABLJA PRI METODAH
- Če v metodi ni določeno drugače, morajo biti vsi reagenti čistoče za analizo p.a.. Pri določanju elementov v sledovih moramo čistost reagentov preveriti s slepim vzorcem. Glede na dobljene rezultate se po potrebi reagenti dodatno čistijo.
- Pri metodah se pri pripravi raztopin, razredčevanju, spiranju in izpiranju, kadar narava uporabljenega topila ali razredčila ni posebej navedena, uporablja voda. Praviloma mora biti voda demineralizirana ali destilirana. V določenih primerih, ki so v metodah posebej navedeni, jo je potrebno prečistiti s posebnimi postopki.
- Glede laboratorijske opreme so pri metodah navedeni le specifični inštrumenti in oprema, ki zahteva posebno uporabo. Oprema mora biti čista, zlasti pri določanju zelo nizkih množin snovi. C) UPORABA METOD IN IZRAŽANJE REZULTATOV
- Za določanje snovi v krmi je običajno predpisana ena sama metoda. Če je predpisanih več metod, je na poročilu o analizi potrebno navesti uporabljeno metodo.
- Rezultat, naveden v poročilu o analizi, je srednja vrednost vsaj dveh določitev, izvedenih na ločenih delih vzorca, in mora biti zadovoljivo ponovljiv.
- Rezultat izrazimo tako, kot je določeno v metodi, s predpisanim številom decimalk.Če je potrebno rezultat korigiramo glede na vsebnost vlage v končnem vzorcu pred pripravo vzorca za analizo. Kazalo Na vrh