Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje izobraževalnih programov za pridobitev poklicne in srednje strokovne izobrazbe, stran 11453.

Na podlagi

1. člena zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 55/03 – prečiščeno besedilo) izdaja minister za šolstvo, znanost in šport P R A V I L N I K o normativih in standardih za izvajanje izobraževalnih programov za pridobitev poklicne in srednje strokovne izobrazbe I. SPLOŠNA DOLOČBA
2. člen (vsebina pravilnika) S tem pravilnikom se določajo normativi in standardi, ki so podlaga za sistemizacijo delovnih mest, ter normativi in standardi za oblikovanje oddelkov in skupin izobraževalnih programov za pridobitev poklicne in srednje strokovne izobrazbe. II. UČITELJI IN SODELAVCI
3. člen (učitelji in laboranti) Podlaga za sistemizacijo delovnih mest učiteljev splošnoizobraževalnih in strokovno-teoretičnih predmetov ter učiteljev praktičnega pouka in veščin ter laborantov so ure pouka po izvedbenih predmetnikih izobraževalnih programov nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega tehniškega in drugega strokovnega izobraževanja (v nadaljnjem besedilu: srednje strokovno izobraževanje), poklicno-tehniškega izobraževanja ter poklicnega tečaja v skladu z normativi za oblikovanje oddelkov oziroma skupin iz
4. do
5. člena ter iz
6. in
7. člena tega pravilnika.
8. člen (tedenska učna obveznost) S strokovnimi delavci iz prejšnjega člena se sklene delovno razmerje za polni delovni čas, če je njihova povprečna tedenska učna obveznost v okviru 35 tednov pouka: – 20 ur pouka za učitelje splošnoizobraževalnih in strokovno-teoretičnih predmetov, – 19 ur pouka za učitelje slovenščine oziroma slovenskega jezika in književnosti, – 25 ur pouka za učitelje praktičnega pouka in veščin, – 30 ur sodelovanja pri pouku za laborante.
9. člen (zmanjšanje tedenske učne obveznosti) Strokovnim delavcem iz
10. in
11. točke tega člena se tedenska učna obveznost lahko zmanjša zaradi opravljanja nalog tajnika šolske maturitetne komisije za poklicno maturo oziroma se zmanjša zaradi opravljanja nalog v državni predmetni komisiji za poklicno maturo:
12. Učitelju, ki opravlja v vzgojno-izobraževalnem zavodu (v nadaljnjem besedilu: šola), naloge tajnika šolske maturitetne komisije za poklicno maturo, se tedenska učna obveznost lahko zmanjša. Zmanjšanje učne obveznosti je odvisno od števila dijakov zaključnih letnikov izobraževalnih programov za pridobitev srednje strokovne izobrazbe, in sicer: – za 1 uro pouka, če je dijakov do 32, – za 2 uri pouka, če je dijakov od 33 do 50, – za 3 ure pouka, če je dijakov od 51 do 100, – za 4 ure pouka, če je dijakov od 101 do 150, – za 5 ur pouka, če je dijakov od 151 do 200, – za 6 ur pouka, če je dijakov 201 in več. Pomočniku ravnatelja šole oziroma srednje šole kot organizacijske enote (v nadaljnjem besedilu: organizacijska enota), ki opravlja naloge tajnika šolske maturitetne komisije za poklicno maturo, se učna obveznost iz
13. oziroma
14. člena tega pravilnika lahko zmanjša za število ur iz prvega odstavka te točke, vendar ne pod minimalno obveznost, ki je zanju določena v navedenih dveh členih.
15. Učitelj, ki je član državne predmetne komisije za poklicno maturo, ima zmanjšano tedensko učno obveznost, in sicer: – za 4 ure pouka, če je član državne predmetne komisije za slovenščino, – za 3 ure pouka, če je član državne predmetne komisije za matematiko ali tuji jezik. Ravnatelju šole oziroma organizacijske enote in pomočniku ravnatelja šole oziroma organizacijske enote, ki je član državne predmetne komisije za poklicno maturo, se učna obveznost iz 9.,
16. oziroma
17. člena tega pravilnika zmanjša za število ur iz prvega odstavka te točke, vendar ne pod minimalno obveznost, ki je zanje določena v navedenih treh členih.
18. člen (trajanje ure pouka) Ura pouka, ki se izvaja v splošnih in specializiranih učilnicah ter v laboratorijih, in ura praktičnega pouka v šolskih delavnicah ter na šolskem posestvu traja 45 minut. Praktično izobraževanje v delovnem procesu v gospodarskih organizacijah oziroma pri samostojnih podjetnikih se prilagodi načinu izvajanja dejavnosti tistega subjekta, ki to izobraževanje izvaja, upoštevaje predpise, ki urejajo varstvo in pravice vajencev oziroma dijakov (v nadaljnjem besedilu: dijaki).
19. člen (razredništvo) Kriterij za vrednotenje dela razrednika na oddelek: – v prvem letniku programov nižjega poklicnega izobraževanja, srednjega poklicnega izobraževanja in srednjega strokovnega izobraževanja ter v poklicnem tečaju sta 2 uri pouka na teden, – v zaključnem letniku, razen v
20. letniku programa nižjega poklicnega izobraževanja ter programa srednjega poklicnega izobraževanja z dualno oziroma periodično organizacijo izobraževanja, sta 2 uri pouka na teden, – v ostalih letnikih,
21. letniku programa nižjega poklicnega izobraževanja in programa srednjega poklicnega izobraževanja z dualno oziroma periodično organizacijo izobraževanja ter začetnem letniku programa poklicno-tehniškega izobraževanja je 1 ura pouka na teden. Kriterij za vrednotenje dela razrednika na skupino, oblikovano v skladu s četrtim odstavkom 23., 25.,
22. in
23. člena oziroma tretjim odstavkom
24. člena tega pravilnika, je polovica tedenskih obsegov, določenih za oddelek posameznega programa skladno z določbami iz prejšnjega odstavka.
25. člen (mentorstvo) Mentorju učitelja pripravnika se prizna 1 ura pouka na teden za delo s pripravnikom, mentorju svetovalnega delavca pripravnika oziroma knjižničarja pripravnika pa 1 ura svetovalnega oziroma knjižničarskega dela na teden za delo s pripravnikom.
26. člen (dodatna strokovna pomoč za dijake s posebnimi potrebami) Ure dodatne strokovne pomoči dijakom s posebnimi potrebami se izvajajo v skladu z določili odločb o usmeritvi. Merila za plačilo ur, povezanih z izvajanjem dodatne strokovne pomoči, se določijo s posamičnimi sklepi ministra, pristojnega za šolstvo. III. VODSTVENI DELAVCI
27. člen (direktor, ravnatelj) Učna obveznost direktorja, ravnatelja šole, ravnatelja organizacijske enote, ki opravlja hkrati funkcijo direktorja zavoda (v nadaljnjem besedilu: ravnatelj šole), in ravnatelja organizacijske enote z več kot 16 oddelki je lahko najmanj 2 uri in največ 5 ur pouka na teden. V okviru delovne obveznosti je učna obveznost ravnatelja šole oziroma ravnatelja organizacijske enote s 15 do 16 oddelki 2 uri, s 13 do 14 oddelki 3 ure, z 11 do 12 oddelki 4 ure, z 9 do 10 oddelki 5 ur in z 8 oddelki ali manj 6 ur pouka na teden. Če je izpolnjen pogoj iz prejšnjega odstavka, lahko ravnatelj šole oziroma ravnatelj organizacijske enote uči še največ 3 ure na teden. Učna obveznost direktorja, ravnatelja šole in ravnatelja organizacijske enote, ki presega normativ iz predhodnih odstavkov tega člena, se določi v pogodbi o zaposlitvi.
28. člen (pomočnik ravnatelja na šoli) Ravnatelj šole imenuje pomočnika ravnatelja na šoli z 18 oddelki. V okviru delovne obveznosti je učna obveznost pomočnika ravnatelja na šoli z 18 oddelki 11 ur pouka na teden oziroma 22 ur svetovalnega dela na teden. Za vsaka dva oddelka več kot 18 oddelkov se učna obveznost pomočnika ravnatelja zmanjša za 1 uro pouka na teden oziroma 2 uri svetovalnega dela na teden. Pomočnik ravnatelja ima pri 32 oddelkih 4 ure pouka na teden oziroma 8 ur svetovalnega dela na teden. Ravnatelj lahko drugega pomočnika imenuje na šoli s 34 in več oddelki, tretjega pa na šoli s 50 in več oddelki. Za drugega (in tretjega) pomočnika ravnatelja se tedensko število ur pouka oziroma tedenski obseg svetovalnega dela določi po kriterijih iz prvega in drugega odstavka tega člena.
29. člen (pomočnik ravnatelja na organizacijski enoti) Ravnatelj organizacijske enote imenuje pomočnika ravnatelja na organizacijski enoti z 20 oddelki. V okviru delovne obveznosti je učna obveznost pomočnika ravnatelja na organizacijski enoti z 20 oddelki 15 ur pouka na teden oziroma 30 ur svetovalnega dela na teden. Za vsaka 2 oddelka več kot 20 oddelkov se učna obveznost pomočnika ravnatelja zmanjša za 1 uro na teden oziroma 2 uri svetovalnega dela na teden. Pomočnik ravnatelja organizacijske enote ima pri 34 oddelkih 8 ur pouka na teden oziroma 16 ur svetovalnega dela na teden. Drugega pomočnika lahko ravnatelj imenuje na organizacijski enoti s 36 oddelki. Za drugega pomočnika ravnatelja organizacijske enote se tedensko število ur pouka oziroma tedenski obseg svetovalnega dela določi po kriterijih iz prvega in drugega odstavka tega člena.
30. člen (pomočnik ravnatelja na šoli z dvema organizacijskima enotama) Ravnatelj šole z dvema organizacijskima enotama imenuje pomočnika ravnatelja v skladu z
31. členom tega pravilnika. IV. SVETOVALNI DELAVCI IN KNJIŽNIČARJI
32. člen (svetovalni delavci in knjižničarji) Direktor oziroma ravnatelj vzgojno-izobraževalnega zavoda (v nadaljnjem besedilu: ravnatelj) sistemizira v odvisnosti od števila dijakov naslednji delovni mesti: – delovno mesto svetovalnega delavca, – delovno mesto knjižničarja. Število strokovnih delavcev na delovnih mestih svetovalnega delavca in knjižničarja se določi v odvisnosti od števila oddelkov, določeni po kriterijih iz tretjega odstavka tega člena (svetovalni delavec) oziroma petega odstavka tega člena (knjižničar), in sicer: – od 20 do 30 oddelkov: 1 svetovalni delavec in 1 knjižničar, – od 31 do 40 oddelkov: 1,5 svetovalnega delavca in 1,5 knjižničarja, – več kot 40 oddelkov: 2 svetovalna delavca in 2 knjižničarja. Število oddelkov, ki so merilo za sistemizacijo delovnega mesta svetovalnega delavca, se določi tako, da se: – število dijakov, vpisanih v izobraževalne programe nižjega poklicnega izobraževanja, deli s 23, – število dijakov, vpisanih v izobraževalne programe srednjega poklicnega izobraževanja, deli z 28, – število dijakov, vpisanih v izobraževalne programe srednjega strokovnega izobraževanja, deli s 30, – število dijakov, vpisanih v izobraževalne programe poklicno-tehniškega izobraževanja ter poklicnega tečaja, deli z
33. Če je na ta način izračunano število oddelkov decimalno število, se pet in več desetink zaokroži navzgor do celega števila. Število oddelkov, ki so merilo za sistemizacijo delovnega mesta knjižničarja, se določi tako, da se število vpisanih dijakov v posamezne vrste izobraževalnih programov deli s
34. Če je na ta način izračunano število oddelkov decimalno število, se pet in več desetink zaokroži navzgor do celega števila. Število strokovnih delavcev na delovnih mestih svetovalnega delavca in knjižničarja se na vzgojno-izobraževalnem zavodu z manj kot 20 oddelki, določenimi po kriterijih iz tretjega in četrtega oziroma petega in šestega odstavka tega člena, določi z ustrezno krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa. Na vzgojno-izobraževalnem zavodu, ki ima po ustanovitvenem aktu vsaj tri srednje šole kot organizacijske enote, se število svetovalnih delavcev določa po kriterijih iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena po šolah kot organizacijskih enotah. V. RAČUNOVODSKI, ADMINISTRATIVNI IN TEHNIČNI DELAVCI
35. člen (računovodski in administrativni delavci) Direktor oziroma ravnatelj vzgojno-izobraževalnega zavoda sistemizira v odvisnosti od števila dijakov naslednji delovni mesti: – delovno mesto računovodje; imeti mora srednjo strokovno izobrazbo, – delovno mesto pisarniškega referenta; imeti mora srednjo izobrazbo ali srednjo strokovno izobrazbo. Število delavcev na delovnih mestih računovodje in pisarniškega referenta se določi v odvisnosti od števila oddelkov, določenih po kriterijih iz tretjega in četrtega odstavka tega člena, in sicer: – od 20 do 30 oddelkov: 1 računovodja in 1 pisarniški referent, – od 31 do 40 oddelkov: 1,5 računovodje in 1,5 pisarniškega referenta, – več kot 40 oddelkov: 2 računovodji in 2 pisarniška referenta. Število oddelkov, ki so merilo za sistemizacijo delovnega mesta računovodje in delovnega mesta pisarniškega referenta, se določi tako, da se število vpisanih dijakov v posamezne vrste izobraževalnih programov deli s
36. Če je na ta način izračunano število oddelkov decimalno število, se pet in več desetink zaokroži navzgor do celega števila. Število delavcev na delovnih mestih računovodje in pisarniškega referenta se na vzgojno-izobraževalnem zavodu z manj kot 20 oddelki, določenimi po kriterijih iz tretjega in četrtega odstavka tega člena, določi z ustrezno krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa. Na vzgojno-izobraževalnem zavodu, ki ima po ustanovitvenem aktu vsaj tri srednje šole kot organizacijske enote, se število računovodij in pisarniških referentov določa po kriterijih iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena po šolah kot organizacijskih enotah.
37. člen (vzdrževalec učne tehnologije) Ravnatelj šole z 20 in več oddelki sistemizira eno delovno mesto tehničnega delavca – vzdrževalca učne tehnologije. Imeti mora srednjo poklicno ali srednjo strokovno izobrazbo.
38. člen (hišnik) Ravnatelj sistemizira eno delovno mesto hišnika. Imeti mora srednjo poklicno izobrazbo.
39. člen (spremljevalec za nudenje fizične pomoči dijaku) Ravnatelj na podlagi ustrezne odločbe o usmeritvi gibalno oviranega dijaka sistemizira delovno mesto spremljevalca za nudenje fizične pomoči dijaku, če ne more zagotoviti izvajanja navedene odločbe v okviru obstoječih kadrovskih možnosti oziroma na drug ustrezen način. Obseg delovne obveznosti oziroma delež delovnega časa ter čas trajanja delovnega razmerja spremljevalca gibalno oviranemu dijaku se določi glede na število dijakov, ki se jim nudi fizično pomoč, in glede na število ur nudenja fizične pomoči, ki je odvisna od trajanja pouka za gibalno oviranega dijaka po predmetniku izobraževalnega programa, v katerega je vpisan. Spremljevalec mora imeti srednjo izobrazbo ali srednjo strokovno izobrazbo.
40. člen (čistilec) Ravnatelj sistemizira eno delovno mesto čistilca na 900 m2 uporabne neto čistilne talne stavbne površine. Imeti mora zaključeno osnovnošolsko obveznost.
41. člen (krajši delovni čas od polnega delovnega časa) Ravnatelj šole z manj kot 20 oddelki oziroma manj kot 900 m2 uporabne neto čistilne talne stavbne površine sistemizira delovna mesta iz
42. in
43. člena tega pravilnika z ustrezno krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa. VI. DRUGI STROKOVNI DELAVCI: ORGANIZATORJI
44. člen (organizator praktičnega pouka oziroma vodja delavnic) V šoli, ki po izvedbenem predmetniku opravi 22.000 in več ur praktičnega pouka letno v delavnicah, ravnatelj sistemizira eno delovno mesto organizatorja praktičnega pouka ali vodjo delavnic. Normativ iz prejšnjega odstavka se na šolah, ki so organizacijske enote v okviru zavodov, uporablja samostojno. Normativ iz prvega odstavka tega člena se ne uporablja za izobraževalne programe s področja ekonomije, družboslovja, kemijske dejavnosti, farmacije ter za izobraževalne programe turistični tehnik, oblikovanje, laboratorijski tehnik, prometni tehnik in plovbni tehnik. Na šoli z manj kot 22.000 ur praktičnega pouka letno po izvedbenem predmetniku ravnatelj sistemizira delovno mesto iz prvega odstavka tega člena z ustrezno krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa.
45. člen (organizator delovne prakse) V šoli, ki po predmetniku organizira delovno prakso, ravnatelj sistemizira na 2.000 in več ur delovne prakse letno eno delovno mesto organizatorja delovne prakse. Na šoli z manj kot 2.000 ur delovne prakse letno ravnatelj sistemizira delovno mesto iz prejšnjega odstavka z ustrezno krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa.
46. člen (vodja posestva) Ravnatelj kmetijske šole sistemizira eno delovno mesto vodje posestva. VII. NORMATIVI ZA OBLIKOVANJE ODDELKOV IN SKUPIN
47. člen (normativi za oblikovanje oddelkov in skupin v programih nižjega poklicnega izobraževanja) Normativ za oblikovanje oddelka
48. letnika v programih nižjega poklicnega izobraževanja je praviloma najmanj 20 vpisanih novincev in največ 25 dijakov. Normativ za oblikovanje oddelkov višjih letnikov v programih nižjega poklicnega izobraževanja je praviloma 25 dijakov. Število oddelkov se določi tako, da se število dijakov istega letnika posameznega programa nižjega poklicnega izobraževanja deli s
49. Če bi bilo za oblikovanje oddelka v programih nižjega poklicnega izobraževanja 10 in manj dijakov, se to šteje kot skupina in ne kot oddelek.
50. člen (vključevanje dijakov s posebnimi potrebami v programe nižjega poklicnega izobraževanja) Zaradi vključevanja dijakov s posebnimi potrebami, ki imajo ustrezno odločbo o usmeritvi, v kateri je določeno, da je treba upoštevati znižanje normativov, se število dijakov v oddelku programa nižjega poklicnega izobraževanja zmanjša, in sicer: – na praviloma največ 20 dijakov, če je vključen 1 dijak, – na praviloma največ 18 dijakov, če sta vključena 2 dijaka, – na praviloma največ 16 dijakov, če so vključeni 3 dijaki, – na praviloma največ 14 dijakov, če so vključeni 4 dijaki, – na praviloma največ 12 dijakov, če je vključenih 5 ali več dijakov.
51. člen (normativi za oblikovanje oddelkov in skupin v programih srednjega poklicnega izobraževanja) Normativ za oblikovanje oddelka
52. letnika v programih srednjega poklicnega izobraževanja je praviloma najmanj 26 vpisanih novincev in največ 30 dijakov. Normativ za oblikovanje oddelka
53. letnika v programih srednjega poklicnega izobraževanja je v šolskem letu 2003/2004 praviloma 32 dijakov, v nadaljnjih šolskih letih pa praviloma 30 dijakov. Normativ za oblikovanje oddelka
54. letnika v programih srednjega poklicnega izobraževanja je v šolskih letih 2003/2004 in 2004/2005 praviloma 32 dijakov, v nadaljnjih šolskih letih pa praviloma 30 dijakov. Število oddelkov
55. letnika se določi tako, da se število dijakov istega letnika posameznega programa srednjega poklicnega izobraževanja deli s
56. Število oddelkov
57. letnika v šolskem letu 2003/2004 se določi tako, da se število dijakov istega letnika posameznega programa srednjega poklicnega izobraževanja deli z 32, v nadaljnjih šolskih letih pa tako, da se število dijakov deli s
58. Število oddelkov
59. letnika v šolskih letih 2003/2004 in 2004/2005 se določi tako, da se število dijakov istega letnika posameznega programa srednjega poklicnega izobraževanja deli z 32, v nadaljnjih šolskih letih pa tako, da se število dijakov deli s
60. Če bi bilo za oblikovanje oddelka v programih srednjega poklicnega izobraževanja 15 in manj dijakov, se to šteje kot skupina in ne kot oddelek. Če je število dijakov v programih srednjega poklicnega izobraževanja tolikšno, da na osnovi normativa iz tretjega odstavka tega člena omogoča oblikovanje dodatnega oddelka oziroma skupine, a šola namesto dodatnega oddelka oblikuje enega ali več nadnormativnih oddelkov v povezavi s prvim odstavkom
61. člena tega pravilnika, se šoli za izobraževalno delo z dijaki na podlagi soglasja pristojnega upravnega organa prizna: – če gre za
62. letnik, 105 ur letno, – če gre za
63. letnik, 70 ur letno v programih, ki se izvajajo v šolski organizaciji, in polovica tega obsega v programih, ki se izvajajo v dualni oziroma periodični organizaciji, – če gre za
64. letnik, 35 ur letno v programih, ki se izvajajo v šolski organizaciji, in polovica tega obsega v programih, ki se izvajajo v dualni oziroma periodični organizaciji.
65. člen (vključevanje dijakov s posebnimi potrebami v programe srednjega poklicnega izobraževanja) Zaradi vključevanja dijakov s posebnimi potrebami, ki imajo ustrezno odločbo o usmeritvi, v kateri je določeno, da je treba upoštevati znižanje normativov, se število dijakov v oddelku programa srednjega poklicnega izobraževanja zmanjša, in sicer: – na praviloma največ 24 dijakov, če je vključen 1 dijak, – na praviloma največ 22 dijakov, če sta vključena 2 dijaka, – na praviloma največ 20 dijakov, če so vključeni 3 dijaki. Če je v šolskem letu 2003/2004 v oddelek
66. ali
67. letnika oziroma v šolskem letu 2004/2005 v oddelek
68. letnika programa srednjega poklicnega izobraževanja vključen en dijak s posebnimi potrebami (slepi, slabovidni, gluhi in naglušni, gibalno ovirani, z motnjami v duševnem razvoju), je lahko v oddelku 26 dijakov, če sta vključena dva dijaka s posebnimi potrebami, je lahko v oddelku 23 dijakov, in če so vključeni trije dijaki s posebnimi potrebami, je lahko v oddelku 20 dijakov.
69. člen (normativi za oblikovanje oddelkov in skupin v programih srednjega strokovnega izobraževanja) Normativ za oblikovanje oddelka
70. letnika v programih srednjega strokovnega izobraževanja je praviloma najmanj 28 vpisanih novincev in največ 32 dijakov. Normativ za oblikovanje oddelkov višjih letnikov v programih srednjega strokovnega izobraževanja je praviloma 32 dijakov. Število oddelkov se določi tako, da se število dijakov istega letnika posameznega programa srednjega strokovnega izobraževanja deli z
71. Če bi bilo za oblikovanje oddelka v programih srednjega strokovnega izobraževanja 16 in manj dijakov, se to šteje kot skupina in ne kot oddelek. Če je število dijakov v programih srednjega strokovnega izobraževanja tolikšno, da na osnovi normativa iz tretjega odstavka tega člena omogoča oblikovanje dodatnega oddelka oziroma skupine, a šola namesto dodatnega oddelka oblikuje enega ali več nadnormativnih oddelkov v povezavi s prvim odstavkom
72. člena tega pravilnika, se šoli za izobraževalno delo z dijaki na podlagi soglasja pristojnega upravnega organa prizna: – če gre za
73. ali
74. letnik, 105 ur letno, – če gre za
75. ali
76. letnik, 70 ur letno.
77. člen (vključevanje dijakov s posebnimi potrebami v programe srednjega strokovnega izobraževanja) Zaradi vključevanja dijakov s posebnimi potrebami, ki imajo ustrezno odločbo o usmeritvi, v kateri je določeno, da je treba upoštevati znižanje normativov, se število dijakov v oddelku programa srednjega strokovnega izobraževanja zmanjša, in sicer: – na praviloma največ 26 dijakov, če je vključen 1 dijak, – na praviloma največ 23 dijakov, če sta vključena 2 dijaka, – na praviloma največ 20 dijakov, če so vključeni 3 dijaki.
78. člen (normativi za oblikovanje oddelkov in skupin v programih poklicno-tehniškega izobraževanja) Normativ za oblikovanje oddelka začetnega letnika v programih poklicno-tehniškega izobraževanja je od 28 do 32 dijakov. Normativ za oblikovanje oddelka v zaključnem letniku v programih poklicno-tehniškega izobraževanja je 32 dijakov. Število oddelkov se določi tako, da se število dijakov istega letnika posameznega programa poklicno-tehniškega izobraževanja deli z
79. Če bi bilo za oblikovanje oddelka v programih poklicno-tehniškega izobraževanja 16 in manj dijakov, se to šteje kot skupina in ne kot oddelek. Če je število dijakov v programih poklicno-tehniškega izobraževanja v zaključnem letniku tolikšno, da na osnovi normativa iz tretjega odstavka tega člena omogoča oblikovanje dodatnega oddelka oziroma skupine, a šola namesto dodatnega oddelka oblikuje enega ali več nadnormativnih oddelkov v povezavi s prvim odstavkom
80. člena tega pravilnika, se šoli za izobraževalno delo z dijaki na podlagi soglasja pristojnega upravnega organa prizna 70 ur letno. Merila za plačilo ur iz petega odstavka 25.,
81. oziroma tega člena se določijo s posamičnimi sklepi ministra, pristojnega za šolstvo.
82. člen (normativi za oblikovanje oddelkov in skupin v programih poklicnega tečaja) Normativ za oblikovanje oddelka v programih poklicnega tečaja je od 28 do 34 dijakov. Število oddelkov se določi tako, da se število dijakov v posameznem programu poklicnega tečaja deli s
83. Če bi bilo za oblikovanje oddelka v posameznem programu poklicnega tečaja 17 in manj dijakov, se to šteje kot skupina in ne kot oddelek.
84. člen (združevanje dijakov do normativnega oddelka) Če ni možno oblikovati samostojnega oddelka posameznega programa nižjega poklicnega, srednjega poklicnega, srednjega strokovnega oziroma poklicno-tehniškega izobraževanja v skladu z ustreznim normativom, šola oblikuje kombinirani oddelek. Če je šola oblikovala skupine v skladu s četrtim odstavkom 23., 25.,
85. oziroma
86. člena tega pravilnika, te skupine, ali oddelek in skupino, ali več skupin v istem letniku in znotraj programov nižjega poklicnega, srednjega poklicnega, srednjega strokovnega oziroma poklicno-tehniškega izobraževanja poveže v oddelek v skladu s prvim in drugim odstavkom 23., 25.,
87. oziroma
88. člena tega pravilnika. Če povezovanje skupin, ali oddelka in skupine, ali več skupin v skladu s prejšnjim odstavkom ni mogoče, šola za dijake iz skupin, ali oddelka in skupine, ali več skupin istega letnika zagotovi skupno izvedbo pouka za enake oziroma sorodne vsebine po predmetniku posameznega letnika.
89. člen (število oddelkov in skupin višjih letnikov) Število oddelkov oziroma skupin višjih letnikov je lahko praviloma enako največ številu oddelkov oziroma skupin
90. letnika iste vpisne generacije.
91. člen (oblikovanje nadnormativnih oddelkov in dodatnih skupin oziroma oddelkov) Na podlagi utemeljene vloge lahko šola v soglasju s pristojnim upravnim organom oblikuje oddelek, ki zgornjo mejo oddelka iz 27.,
92. oziroma
93. člena tega pravilnika presega za 1 do 2 dijaka, oziroma zgornjo mejo oddelka iz
94. oziroma
95. člena tega pravilnika presega za 1 do 3 dijake. Če bi usmerjanje dijakov s posebnimi potrebami na podlagi odločbe o usmeritvi v povezavi z določbami iz 24.,
96. oziroma
97. člena tega pravilnika pomenilo oblikovanje dodatnih oddelkov oziroma skupin, si mora šola k temu predhodno pridobiti soglasje pristojnega upravnega organa. VIII. NORMATIVI ZA OBLIKOVANJE SKUPIN PRI PREDMETIH
98. člen (informatika, naravoslovni in strokovno-teoretični predmeti) Pri splošnoizobraževalnih predmetih informatika, biologija, kemija, fizika in naravoslovje ter pri strokovno-teoretičnih predmetih je v skupini pri vajah največ 17 dijakov, razen pri predmetu instrument. Število skupin se praviloma določi tako, da se število dijakov posameznega programa istega letnika deli s
99. Število ur in vsebino vaj, pri katerih se dijaki delijo v skupine in pri katerih sodeluje laborant, določa za posamezni predmet program. Pri ostalih urah, pri katerih se dijaki oddelka ne delijo v skupine, se za laborante naravoslovnih predmetov prizna 20 odstotkov ur naravoslovja oziroma biologije, kemije in fizike po predmetnikih programov nižjega oziroma srednjega poklicnega izobraževanja ter srednjega strokovnega oziroma poklicno-tehniškega izobraževanja.
100. člen (prvi in drugi tuji jezik) Pri prvem tujem jeziku se zaradi nadaljevanja učenja obveznega tujega jezika iz osnovne šole oblikujejo skupine tako, da se dijaki z angleščino oziroma dijaki z nemščino, vpisani v posamezne letnike izobraževalnih programov iste ravni zahtevnosti, združujejo do polnoštevilnega oddelka v skladu z ustreznimi normativi iz poglavja VII tega pravilnika. Isto določilo se posledično uporablja tudi za drugi tuji jezik, pri čemer lahko šola, ki ima najmanj tri oddelke
101. oziroma začetnega letnika istega izobraževalnega programa, oblikuje eno skupino več, kot je skupin pri prvem tujem jeziku, če gre za dva tuja jezika, oziroma za en tuji jezik več, kot je prvih tujih jezikov in če hkrati skupina šteje najmanj 14 dijakov v primeru srednjega poklicnega izobraževanja in najmanj 16 dijakov v primeru srednjega strokovnega oziroma poklicno-tehniškega izobraževanja. Dopolnitev iz prejšnjega odstavka glede števila dijakov v dodatni skupini začne veljati za
102. letnike v šolskem letu 2003/2004 in se v naslednjih šolskih letih postopoma uvaja v višje letnike.
103. člen (italijanščina na narodnostno mešanem območju) V šolah s slovenskim učnim jezikom na narodnostno mešanem območju se glede na predhodno izobraževanje dijakov iz osnovne šole oblikujejo skupine z nadaljevalnim oziroma začetnim učenjem italijanščine tako, da se dijaki istega letnika iz izobraževalnih programov iste ravni zahtevnosti združujejo do polnoštevilnega oddelka v skladu z ustreznimi normativi iz poglavja VII tega pravilnika.
104. člen (športna vzgoja) Za šole, ki zagotavljajo izvajanje športne vzgoje v svojih pokritih športnih prostorih, je normativ za oblikovanje skupin pri športni vzgoji praviloma 20 dijakov v skupini, pri čemer se dijaki delijo po spolu in združujejo iz oddelkov istega letnika; za enega oziroma dva dodatna dijaka se ne oblikuje nova skupina. Če je v posameznih letnikih manjše število dijakov istega spola in se ne more oblikovati tako velika skupina, kot je določeno v prejšnjem odstavku, se v skupino združujejo dijaki iz dveh ali več zaporednih letnikov. Za šole, ki ne morejo zagotoviti izvedbe športne vzgoje v svojih pokritih športnih prostorih, pa je normativ za oblikovanje skupin pri športni vzgoji enak ustreznemu normativu za oblikovanje polnoštevilnega oddelka v skladu z ustreznim normativom za oblikovanje polnoštevilnega oddelka iz poglavja VII tega pravilnika, pri čemer se dijaki delijo po spolu ter združujejo praviloma iz oddelkov istega letnika. Če tako oblikovana skupina šteje 16 in manj dijakov, se v skupino združujejo dijaki iz dveh ali več zaporednih letnikov.
105. člen (izbirni predmeti) Pri izbirnih predmetih lahko šola oblikuje eno skupino več, kot je oddelkov posameznega letnika, če gre za različne izbirne strokovno-teoretične predmete in za 2 ali več samostojnih oddelkov istega izobraževalnega programa. Pri enem samostojnem oddelku posameznega izobraževalnega programa lahko šola ponudi drugi izbirni strokovno-teoretični predmet, če oddelek šteje najmanj 25 dijakov in se je za drugi izbirni predmet odločilo vsaj 8 dijakov. Normativ iz prvega in drugega odstavka tega člena velja tudi za primere, ko je s predmetniki posameznih izobraževalnih programov določena alternativna izbira med različnimi strokovno-teoretičnimi predmeti.
106. člen (praktični pouk) V skupini pri praktičnem pouku je praviloma: – v programih nižjega poklicnega izobraževanja največ 10 dijakov, – v programih srednjega poklicnega izobraževanja v
107. letniku največ 17, v
108. letniku največ 14 in v
109. letniku največ 13 dijakov, – v programih srednjega strokovnega in poklicno-tehniškega izobraževanja največ 17 dijakov. Če organizacija dela in oprema v delavnicah omogoča v skladu s katalogom znanj za praktični pouk oblikovanje večjih skupin, kot je določeno v prejšnjem odstavku, so le-te lahko tudi večje, vendar ne večje kot 17 dijakov v skupini. Odstopanje od normativa iz prvega odstavka tega člena je dovoljeno pri praktičnem pouku steklopihaštva (4 v skupini), praktičnem pouku v rudarski jami (4 v skupini), praktičnem pouku zobozdravstva (11 v skupini), praktičnem pouku zdravstvene nege (11 v skupini), praktičnem pouku v hlevu (5 v skupini), praktičnem pouku sečnje gozdov (2 v skupini oziroma 3 v zadnji skupini, če je neparno število dijakov) ter praktični vožnji z motornim vozilom, pri čemer mora biti s programom po letnikih določen obseg ur praktičnega pouka v hlevu, praktičnega pouka sečnje gozdov oziroma praktične vožnje z motornim vozilom. Pri posameznih vsebinah strojne obdelave praktičnega pouka v izobraževalnih programih s področja strojništva in lesarstva in v izobraževalnem programu kmetijski mehanik je lahko v skupini največ 10 dijakov, pri čemer mora biti s programom po letnikih določen obseg ur teh vsebin. Število skupin se praviloma določi tako, da se število dijakov posameznega programa istega letnika deli z ustreznim številom iz prvih treh alinej prvega (10, 17, 14, 13), tretjega (4, 11, 5, 2) ali četrtega odstavka