← Slovenija

Odlok o prostorskih sestavinah dolgoročnega in družbenega plana za območje Mestne občine Kranj, stran 11461.

Na podlagi

  1. člena v povezavi s
  2. točko
  3. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) je Občinski svet mestne občine Kranj na podlagi
  4. in
  5. člena statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 43/95, 33/96, 35/00 in 85/02) na
  6. seji, dne
  8. 2003 sprejel O D L O K o prostorskih sestavinah dolgoročnega in družbenega plana za območje Mestne občine Kranj I. UVODNE DOLOČBE
  9. člen Ta odlok ureja spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Kranj za obdobje 1986–2000 (Uradni vestnik Gorenjske, št. 5/86, 16/88 in 23/88, Uradni list RS, št. 20/91, 55/92, 27/96 in 3/01) in spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin družbenega plana občine Kranj za obdobje 1986–1990 (Uradni vestnik Gorenjske, št. 7/86, 13/88, 3/89, Uradni list RS, št. 41/92, 50/92 – popravek 55/92, 43/93, 70/94, 27/96 in 3/01) za območje Mestne občine Kranj. Osnutek sprememb in dopolnitev je izdelala RRD, Regijsko razvojna družba d.o.o. Domžale v marcu 2002, usklajen predlog pa v maju
  10. Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Kranj za obdobje 1986–2000 in spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin družbenega plana občine Kranj za obdobje 1986–1990 se preimenujejo v Prostorske sestavine dolgoročnega plana Mestne občine Kranj (v nadaljnjem besedilu: dolgoročni plan) in Prostorske sestavine družbenega plana Mestne občine Kranj (v nadaljnjem besedilu: družbeni plan).
  11. člen Dolgoročni plan sestavljata tekstualni in grafični del, ki vsebuje tematske publikacijske karte, kartografski del, Urbanistično zasnovo mesta Kranja, Urbanistično zasnovo Golnika, Ureditvena območja drugih naselij in Kartografsko dokumentacijo k planu, vse v predpisanih merilih in obsegu. Družbeni plan sestavljata tekstualni in grafični del s posebnim poudarkom na programskih zasnovah širitve večjih območij naselij v občini in obravnavi kompleksnih posegov, predvsem v okviru Urbanistične zasnove mesta Kranja ter Urbanistične zasnove Golnika. II. DOLGOROČNI PLAN
  12. Izhodišče
  13. člen Dolgoročni plan Mestne občine Kranj je temeljni prostorski razvojni dokument občine, s katerim se določajo osnovne usmeritve za urejanje prostora in varstvo okolja.
  14. Območje prostorskega urejanja
  15. člen Dolgoročni plan Mestne občine Kranj določa usmeritve za celotno območje mestne občine. Vključuje ureditvena območja naselij: Babni Vrt, Bobovek, Breg ob Savi, Britof, Čadovlje, Čepulje, Golnik, Goriče, Hrastje, Ilovka, Jamnik, Javornik, Kokrica, Kranj, Lavtarski Vrh, Letenice, Mavčiče, Meja, Mlaka pri Kranju, Nemilje, Njivica, Orehovlje, Pangršica, Planica, Podblica, Podreča, Povlje, Praše, Predoslje, Pševo, Rakovica, Spodnja Besnica, Spodnje Bitnje, Srakovlje, Srednja vas – Goriče, Srednje Bitnje, Suha pri Predosljah, Sveti Jošt nad Kranjem, Šutna, Tatinec, Tenetiše, Trstenik, Zabukovje, Zalog, Zgornja Besnica, Zgornje Bitnje, Žablje in Žabnica oziroma površine katastrskih občin Bitnje, Babni Vrt, Breg ob Savi, Britof, Čirče, Drulovka, Golnik, Goriče, Hrastje, Huje, Jama, Klanec, Kokrica, Kranj, Mavčiče, Nemilje, Okroglo, Planica, Podreča, Praše, Predoslje, Primskovo, Pševo, Rupa, Sp. Besnica, Srednja vas, Stražišče, Struževo, Suha, Tenetiše, Vojvodin Boršt, Žabnica in Zg. Besnica. Površina obravnavanega območja znaša 150 km2, 89 ha, 92 a.
  16. Skupni interesi in cilji razvoja
  17. člen Mestna občina Kranj spada v Gorenjsko regijo, v kateri ima vodilno vlogo. S skoraj 52.000 prebivalci predstavlja dobro četrtino (26,38%) celotne populacije regije, na svojem območju pa ima tretjino vseh gospodarskih družb regije. Dohodek na zaposlenega je nad povprečjem regije, ima pa tako kot celotna regija sorazmerno ugodno starostno strukturo s skoraj tretjino prebivalstva mlajšega od 25 let. Potencial, ki ga ima, daje Mestni občini Kranj ugodne možnosti za razvoj.
  18. člen Skupni interesi in cilji izhajajo iz usklajenega razvoja regije upoštevajoč primerjalne prednosti Mestne občine Kranj. Strateški cilji razvoja so usmerjeni v krepitev vloge v regiji, ki naj postane dinamično evropska regija s tem, da bo:

(1)privlačna za bivanje, ker bo skrbela za vzdržen razvoj, varovanje okolja in kakovost življenja,
(2)omogočala delo, tako da bo spodbujala izobraževanje vseh generacij in konkurenčnost gospodarstva,
(3)privlačna za obiskovanje, ker bo prepoznavna s svojo tradicijo in ohranjeno predalpsko krajino. Skladno strateškim ciljem bo Mestna občina Kranj uveljavljala naslednje razvojne interese:
(1)povečevanje enotnosti regije navznoter in vplivnosti Gorenjske navzven;
(2)dvig kakovosti okolja in fizičnih pogojev bivanja v njem;
(3)povečevanje dostopnosti, kakovosti javnih storitev ter turističnih in rekreacijskih krajev;
(4)zagotavljanje sprejemljivega razvoja; zagotoviti rabo prostora, ki bo ob varovanju predalpske krajine in ob upoštevanju prostorskih možnosti zagotavljala racionalnejšo poselitev ter glede na infrastrukturno in prometno mrežo omogočala dinamičen razvoj gospodarstva in urbanih središč;
(5)spodbujanje živahnejšega porajanja podjetij in povečevanje deleža tistih, ki preživijo;
(6)izboljšanje poslovnega položaja podjetij;
(7)Gorenjska, prepoznavna in uspešna turistična regija;
(8)povečanje zaposlenosti prebivalstva;
(9)izboljšanje sistema socialnega varstva;
(10)poseljeno in aktivno podeželje;
(11)ohranjanje kulturne krajine in naravnih vrednot;
(12)doseganje višje kakovosti življenja v starem mestnem jedru Kranja in na podeželju.
  1. Usmeritve za razvoj dejavnosti v prostoru
  2. člen 4.
  3. Usmeritve funkcij naselij 4.1.
  4. Do nedavnega sorazmerno velika občina je s cepitvijo na več samostojnih prostorskih celot, kot posledico spremenjene lokalne samouprave, izgubila precejšnji del ozemlja, s tem pa tudi naravnih danosti in gospodarskih subjektov, ki so tvorili kompleksen potencial razvoja. Kljub temu je ohranila ključne funkcije v širšem prostoru ter svoje pomembnejše dejavnosti skoncentrirala v dvoje pomembnejših središč, Kranj in Golnik. Kranj predstavlja upravno, kulturno in gospodarsko središče regije, zato se zanj določa izdelava urbanistične zasnove. Golnik predstavlja lokalno središče s poudarjeno turistično – zdraviliško funkcijo, zato se tudi zanj določa izdelava urbanistične zasnove. 4.1.
  5. Mesto Kranj v smislu regionalnega središča tvori s primestnimi naselji dolgoročno strnjeno mestno aglomeracijo, katere razvoj temelji na:
(1)poudarjanju upravne funkcije mesta v regionalnem pomenu;
(2)ohranjanju tradicije mesta kot proizvodnega središča s poudarkom na transformaciji izključno industrijskih območij v predele prepleta proizvodnje, obrti in trgovskih dejavnosti;
(3)krepitvi Kranja kot izobraževalnega središča s poudarkom na funkciji univerzitetnega mesta;
(4)zadržanju funkcije kulturne prestolnice Gorenjske s poudarjanjem tradicije gledališča, izgradnjo kulturne dvorane ter oživitvijo starega mestnega jedra;
(5)uveljavitvi širšega območja mesta kot turistično – rekreativnega področja z izrabo vseh naravnih danosti in ustvarjenih razmer;
(6)uravnoteženem razvoju vseh svojih aglomeracijskih subcentrov v smislu usklajenega razvoja poselitve in
(7)krepitvi vloge trgovskega središča regije, kar mu omogoča ugodna lega ob tranzitnih prometnicah in težiščna pozicija v prostoru. 4.1.3. Naselje Golnik predstavlja lokalno središče severnega dela občine. Kot tako zagotavlja funkcije:
(1)zdraviliškega centra širšega regijskega značaja z možnostjo ekspanzije dejavnosti na prostih površinah;
(2)oskrbe naselja in zaledja;
(3)možnosti razvoja zdraviliškega turizma kot spremljajoče dejavnosti bolnice Golnik in
(4)možnosti osnovnega izobraževanja skupaj s sosednjim naseljem Goriče. Vloga naselja se bo v nadaljnjem prostorskem razvoju še krepila. 4.1.
  1. Naselje Mavčiče ima funkcijo oskrbnega središča na JV delu občine. Obstoječa oskrba v naselju se bo v bodoče krepila z razširitvijo stavbnih zemljišč in z izboljšanjem ter dopolnitvijo ponudbe. V naselju se sicer ohranja pretežna dejavnost kmetijstva in bivalnih funkcij. 4.1.
  2. Druga naselja v občini imajo značaj vaških naselij, kjer se prepletjo kmetijstvo, bivanje in druge oblike zaposlitve. Poudarjena je usmeritev ohranjanja obstoječih funkcij. V teh naseljih naj se zagotavlja lokalna oskrba in infrastrukturna opremljenost. 4.1.
  3. Naselja v severnem in zahodnem delu občine, ki so oddaljena od prometnih tokov in imajo ambicijo razvoja poselitve, so načeloma razložena podeželska naselja, pri katerih naj se ta značilnost ohranja, nadaljnji razvoj naj se izvaja z dopolnjevanjem in zaokroževanjem obstoječih gruč poselitve.
  4. člen 4.
  5. Usmeritve za razvoj poselitve Mestna občina Kranj bo s konceptom usmerjanja poselitve v prostoru:
(1)težila k zgoščevanju poselitve v nepozidanih območjih stavbnih zemljišč znotraj naselij (notranji razvoj območij);
(2)zaokroževala površine znotraj urbanističnih zasnov, tako da bo načrtovala individualno gradnjo v strnjenih kompleksih z enakomerno porazdelitvijo v okviru večine primestnih, razvojno perspektivnih naseljih, blokovno gradnjo pa zaokroževala na lokacijah, ki so že komunalno opremljene oziroma načrtovane z ustrezno opremo;
(3)poselitev usmerjala v obstoječa naselja ter spodbujala prenavljanje in zgoščevanje objektov v okviru obstoječih poselitvenih površin, še posebej v starem mestnem jedru Kranja;
(4)širitev drugih naselij izvajala z dopolnjevanjem in zaokroževanjem na njihovem robu;
(5)preprečevala nadaljevanje razpršene gradnje, razen v primerih, ko se več manjših skupin razpršene gradnje lahko zaokroži v večjo gručo;
(6)dopuščala gradnjo novih kmetij izven oziroma na robovih ureditvenih območij naselij, v skladu z usmeritvami za ohranjanje kvalitet kulturne krajine;
(7)preprečevala zlivanje naselij in vzdolžno razpotegnjeno gradnjo ob komunikacijah;
(8)s prostorskimi izvedbenimi akti določila merila in pogoje za skladnost v urbanističnem in arhitekturnem vidiku oblikovanja posegov v prostor;
(9)varovala obvodni prostor vodotokov reke Save in Kokre; – varovala krajinsko zaključena in s posegi še nenačeta območja pred novimi posegi (Bobovek, Brdo);
(10)ohranjala kvalitetna kmetijska zemljišča za primarno rabo;
(11)s prostorskimi izvedbenimi akti določila dovolj široka merila in pogoje glede dopustnih vrst dejavnosti za posamezno rabo površin, s čimer bi zagotovili preplet bivanja, dela ter turističnega razvoja;
(12)dejavnosti na primeren in nekonflikten način usmerjale v prostor;
(13)dejavnosti, ki imajo prekomerne vplive na sosednja območja, usmerjala v območja, kjer ti vplivi ne bodo negativno vplivali na razvoj drugih dejavnosti;
(14)planirala širitev naselij v skladu z razpoložljivimi in načrtovanimi zmogljivostmi obstoječe infrastrukturne opreme, pri čemer širitev ne bo prekomerno oslabila obstoječo oskrbo;
(15)oblikovala pogoje za realizacijo načrtovane ključne prometne infrastrukture (severna, zahodna obvoznica, priključek na AC,…);
(16)zagotovila lokacije za ureditev javnih večnivojskih parkirišč (garažne hiše) ob in v središču mesta Kranj. Za realizacijo razvoja poselitve je celotno območje občine razdeljeno na sklope urejanja. Mestno občino Kranj sestavlja pet morfoloških celot, ki so opredeljene glede na morfološke značilnosti: I. mesto Kranj; II. lokalno središče Golnik; III. Dobrave, ki se raztezajo ne severnem delu občine; IV. Sorško polje, ki zaokrožuje južni del občine in V. Škofjeloško hribovje, ki se razteza na zahodnem delu občine. Posamezne morfološke celote združujejo več makrocelot oziroma območij naselij. I. Morfološka celota urbanistične zasnove mesta Kranja je sestavljena iz 21 makro celot: Ilovka, Mlaka, Kokrica, kanjon Kokre, Predoslje, Britof, jedro, Primskovo, Planina, Čirče, Drulovka, Šutna, Orehovlje, Bobovek, Sava, Labore, Bitnje, Žabnica, Stražišče, Struževo, Šmarjetna gora, Zlato polje, Rupa, Kranj sever in avtocesta. II. Urbanistična zasnova Golnika predstavlja samostojno makroceloto. III. Morfološka celota Dobrave vključuje območja naselij Povlje, Babni Vrt, Letenice, Žablje, Srednja vas-Goriče, Zalog, Suha, Čadovlje, Trstenik, Tatinec, Goriče, Pangršica, Srakovlje in Tenetiše. IV. Morfološka celota Sorško polje vključuje območja naselij Meja, Jama, Podreča, Mavčiče, Praše, Breg ob Savi in Hrastje. V. Morfološka celota Škofjeloško hribovje vključuje območja naselij Njivica, Čepulje, Planica, Jamnik, Lavtarski Vrh, Javornik, Podblica, Zabukovje, Nemilje, Pševo, Zgornja Besnica, Spodnja Besnica; Rakovica in Sveti Jošt.
  1. člen 4.
  2. Usmeritve za razporejanje dejavnosti in rabo prostora 4.3.
  3. Razvoj dejavnosti in raba prostora naselij sledi kontinuiteti prostorskega urejanja predvsem tam, kjer kvalitetne prostorske ureditve dajejo identiteto naseljem kot celoti ter posameznim predelom. Kvalitetne rešitve iz veljavnih urbanističnih dokumentov so podlaga za razporeditev novih ali ohranitev starih dejavnosti. Različnim načinom zazidanosti in urbanistični izgrajenosti posameznih območij je potrebno prilagoditi nove prostorske ureditve – tako v strukturnem kot oblikovnem smislu. Pogosto je od stopnje uresničenosti posamezne ideje odvisno, ali posamezno urbanistično ureditev sprejemamo kot kvaliteto ali kot tujek v prostoru, torej, ali je utemeljenost dejavnosti na posamezni lokaciji ustrezna podlaga za nadgradnjo oziroma nadomestitev. Pri razporejanju dejavnosti izhajamo iz temeljne ugotovitve dejanske in planirane pretežne namembnosti območij in površin. Za področja ureditvenih območij drugih naselij so dejavnosti razporejene izključno na osnovi potreb in analiz prevladujočih obstoječih dejavnosti, pri obeh pomembnejših naseljih (Kranj, Golnik) pa so dejavnosti in namenska raba prostora določene s prikazom podrobnejših coniranj podobmočij. 4.3.
  4. Usmeritve namenske rabe in dejavnosti so:
(1)Površine, ki so namenjene poselitvi, so razvrščene na: 1. območja za stanovanja (S); 2. območja za družbene dejavnosti (D); 3. območja za centralne dejavnosti (C); 4. območja za stanovanja in kmetijstvo (SK); 5. območja za proizvodnjo (IP); 6. območja za obrt in malo gospodarstvo (MG); 7. območja za večje infrastrukturne objekte:
  1. a)železniške infrastrukture (Ž.I.),
  2. b)cestne infrastrukture (P.I.),
  3. c)avtocestne poteke (AC); 8. območja za mestoslužne dejavnosti (M); 9. območja za pokopališča (P); 10. območja za šport (Š); 11. območja za rekreacijo na prostem (R); 12. območja za turizem (T); 13. območja za energetiko (E); 14. območja specifičnih dejavnosti:
  4. a)avtobusna postaja (AP); 15. območja kmetijske proizvodnje (KP); 16. območja sekundarnih bivališč (W)
(2)Površine, ki niso namenjene poselitvi, so razvrščene na:
  1. površine za kmetijstvo (K1, K2);
  2. površine za gozdarstvo (G, Gv, Gn);
  3. vodne površine vodotokov in jezer (V);
  4. nerodovitne površine, skalovja in melišča (N);
  5. površine vodnih zadrževalnikov (Vz);
  6. površine za eksploatacijo (Ru); Po načelih pretežnosti, združljivosti in dopolnjevanja je možen tudi preplet posameznih kompatibilnih dejavnosti oziroma komplementarnih namenskih rab. 4.3.
  7. Usmeritve za podrobnejše razporejanje dejavnosti se določajo za večino zgoraj navedenih dejavnosti.
(1)V območja za stanovanja (S) se bodo usmerjala stanovanja in spremljajoče dejavnosti za potrebe stanovanjskih območij, kot so: trgovina, gostinstvo, storitvene in poslovne dejavnosti, ki ne motijo oziroma prekomerno ne vplivajo na okolico, ter kvartarne dejavnosti, pri čemer se ohranja prevladujoča stanovanjska dejavnost;
(2)V območja družbenih dejavnosti (D) se bodo usmerjale dejavnosti otroškega varstva, izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva, znanosti in raziskovanja, javne uprave, verskih skupnosti in muzejske dejavnosti;
(3)V območju centralnih dejavnosti (C) se bodo usmerjale trgovske dejavnosti, dejavnosti oskrbe in storitev, gostinstva, turizma ter poslovne dejavnosti;
(4)V območja za proizvodnjo (IP) se bodo usmerjale proizvodne dejavnosti, obrt, poslovne dejavnosti, trgovina za namensko in občasno oskrbo ter storitvene dejavnosti;
(5)V območja prepleta centralnih in proizvodnih dejavnosti (C, IP) se bodo usmerjale oskrbne in storitvene dejavnosti, gostinstvo, poslovni prostori drugih dejavnosti, manjše proizvodne dejavnosti oziroma bo centralna dejavnost dopolnilna dejavnost že sedaj uveljavljeni proizvodnji;
(6)V območja za obrt in malo gospodarstvo (MG) se bodo usmerjale manjše proizvodne dejavnosti, obratovalnice storitvenih dejavnosti, poslovne dejavnosti kot deli osnovnih proizvodnih dejavnosti ter trgovine za prodajo lastnih artiklov proizvodnje;
(7)Območja za večje infrastrukturne objekte so namenjena izključno prometnemu omrežju, objektom in napravam večjih razsežnosti (Ž.I.; P.I.; AC);
(8)V območja za mestoslužne dejavnosti (M) bodo usmerjane dejavnosti komunalnih javnih služb, čistilne naprave, cestne službe in službe pomembne za varnost širših razsežnosti;
(9)V območjih pokopališč (P) se bo ohranjala in razvijala izključno primarna dejavnost z možnostjo ureditve parkovnih (zelenih) površin in kompatibilnih spremljajočih programov;
(10)V območjih za šport (Š) je določena športna dejavnost na izključno za to namenjenih zunanjih (stadioni, igrišča,…) ali zaprtih (športne hale, pokriti bazeni,…) površinah;
(11)V območja za rekreacijo v naravnem okolju (R) se načeloma usmerja rekreativne programe. Izvajajo se športne in rekreacijske dejavnosti ter dejavnosti prostega časa, gostinstvo in trgovina za potrebe dejavnosti v območju urejanja. V nekatera območja za rekreacijo (R) prekrivajoče rabe (kjer se osnovna raba ne spremeni) se bodo usmerjala rekreacija ter dejavnosti prostega časa. Mestne zelene površine in parke (GR, R) bomo urejali v smislu varstva in ohranjanja vloge javnih zelenih površin in vanje usmerjali dejavnosti prostega časa;
(12)V območja za turizem se bodo usmerjale dejavnosti turizma, gostinstvo, oskrba in storitve kot dopolnilna dejavnost osnovni namembnosti območja. Spreminjanje gostinskih (predvsem nastanitvenih) objektov v objekte za bivanje (stanovanje, sekundarno bivališče) ni možno;
(13)Območja za energetiko (E) so namenjena večjim infrastrukturnim objektom mesta ali naselja s področja energetske oskrbe;
(14)Območja specifičnih dejavnosti so opredeljena tam, kjer predstavljajo pomembno konceptualno funkcijo (AP);
(15)V območja kmetijske proizvodnje (KP) se bodo usmerjale dejavnosti kmetijske proizvodnje (farme, nove kmetije). Območja so namenjena gradnji objektov, ki neposredno služijo kmetijski proizvodnji. V primeru posamičnih kmetij je možna tudi gradnja objektov za bivanje, kot sestavni del kmetije.
(16)V območjih za sekundarna bivališča (W) se bo vzdrževalo obstoječe stanje namembnosti in izrabe z možnostjo smiselnega zaokroževanja površin stavbnih zemljišč; Na delih površin, ki niso namenjene poselitvi, so kot prekrivajoča raba določena še območja za rekreacijo (R). V območjih prekrivajoče rabe se osnovna raba ne spreminja. Območja prekrivajoče rabe so grafično določena v namenski rabi površin. Na površinah za posamične skupine objektov zunaj poselitvenih območij se bo dopuščalo ohranjanje in delno dopolnjevanje obstoječih objektov in dejavnosti. Namembnost teh površin je stanovanjska ali kmetijska. Možne so tudi dejavnosti turizema, gostinstva, oskrbe in storitev.
  1. člen 4.
  2. Usmeritve za realizacijo razvoja dejavnosti Za realizacijo načrtovanih dejavnosti iz
  3. člena tega odloka dolgoročni plan določa organizacijo dejavnosti. Definirani sta območji urbanističnih zasnov Kranja in Golnika znotraj katerih so opredeljene dejavnosti na površinah, ki so namenjene poselitvi, in na površinah, ki se z družbenim planom ne namenjajo poselitvi. Določena so ureditvena območja drugih naselij z opredeljeno prevladujočo dejavnostjo, ki je običajno stanovanjska. V Mestni občini Kranj se bodo dejavnosti usmerjale v prostor na podlagi opredelitve območij urejanja. Priloga 1
  4. člen 4.
  5. Usmeritve za varstvo naravnih vrednot in kulturne dediščine Mestna občina Kranj si je kot eno svojih temeljnih izhodišč zadala nalogo varstva naravnih vrednot in kulturne dediščine. Posebej se bo zavzemala za celostno (integralno) varstvo z vključevanjem kulturne dediščine in naravnih vrednot v materialno okolje s pripravo programov za revitalizacijo, rahabilitacijo ali renaturacijo. Kot obvezno izhodišče je potrebno upoštevati zasnove varstva pomembnejše kulturne dediščine in pomembnejših območij kulturne dediščine, pri čemer je izhajati iz:
(1)načel celostnega varstva;
(2)upoštevanja naravnih in kulturnih značilnosti prostora pri načrtovanju posegov v prostor;
(3)optimalnega varovanja dediščine na krajih, kjer se nahaja;
(4)stališč ohranjanja kulturne raznovrstnosti in kulturne identitete prostora. Strokovne podlage za varstvo kulturne dediščine na območju Mestne občine Kranj (Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju, september 2001) so sestavni del prostorskih sestavin strateške planske dokumentacije Mestne občine Kranj ter so izhodiščno gradivo za pripravo izvedbenih prostorskih aktov Fizična ali pravna oseba mora za vse posege na objekte oziroma območja, ki jih opredeljujejo Strokovne podlage za varstvo kulturne dediščine v Mestni občini Kranj, pridobiti kulturnovarstveno soglasje. Fizična ali pravna oseba mora v postopku izdaje dovoljenja za poseg v prostor na zavarovanem območju, naravni vrednoti in na območju vpliva na naravno vrednoto pridobiti naravovarstveno soglasje v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave (uredba o zvrsteh naravnih vrednot, Uradni list RS, št. 52/02). Na področju varstva prostorskih površin geosfere, hidrosfere, rastlinstva in živalstva, ekosistemov in habitatnih tipov se za posamezna področja narave upoštevajo Naravovarstvene smernice k prostorskemu planu občine Kranj (Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju, 2000), ki so na razpolago na Mestni občini Kranj. Za antropogeno okolje je potrebno: – poleg kulturne dediščine upoštevati tudi druge kakovostne starejše grajene ali kako drugače ustvarjene prostorske prvine zaradi materialnega, gospodarskega, kulturnega in socialnega pomena; – pospeševati kulturno adaptivno uporabo obstoječega antropogenega okolja in vzpodbujati programe celostne obnove in razvoja, posebno tiste za ohranitev vrednot in lokalnega prebivalstva; – po možnosti ohranjati pomembnejša arheološka najdišča, raziskovanja omejiti predvsem na nedestruktivne metode; – ohranjati značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo; – pospeševati dejavnosti, ki pripomorejo k ohranitvi vrednot antropogenega okolja ter omejevati ali preprečevati tiste, ki jih načenjajo; – usmerjati izvajanje dejavnosti, tako da jih ustvarjajo ali ohranjajo kvalitetna razmerja in strukture ter predstavljajo prostorsko in časovno kontinuiteto; – na urbaniziranih površinah v čim večji meri ohranjati naravne prvine; – za degradirana območja je treba izdelati sanacijske načrte in v čim večji možni meri izvajati sanacije. Strokovna služba pristojna za ohranjanje narave oceni ogroženost pričakovanih vplivov na naravne vrednote in biotske raznovrstnosti. Na podlagi ugotovitev sledi ustrezno ukrepanje v skladu s 105. člena zakona o ohranjanju narave (naravovarstveno soglasje). 4.5.1. Na območju Mestne občine Kranj se nahajajo naslednja območja kompleksnega varstva kulturne dediščine: 1. območje vasi Žabnica, Spodnje, Srednje in Zgornje Bitnje, ki so umaknjene pod gozdni rob na zahodnem delu Sorškega polja; 2. območje Brda, ki obsega celotni kompleks protokolarnega objekta Brdo, ki se nahaja v naši občini; 3. manjši del sicer širšega območja varovanja Lipniške doline, ki se nahaja na zahodnem delu občine. 4.5.2. Na območju Mestne občine Kranj se nahaja naslednja pomembnejša kulturna dediščina državnega pomena:
(1)#907 Brdo pri Kranju – grad Brdo
(2)#7874 Brdo pri Kranju – park gradu Brdo
(3)#5144 Kranj – arheološko območje Pungart
(4)#9369 Kranj – arheološko območje Šmarjetna gora
(5)#275 Kranj – cerkev sv. Kancijana
(6)#276 Kranj – grad Khislstein
(7)#279 Kranj – hiša, Glavni trg 18
(8)#278 Kranj – hiša, Tavčarjeva 35
(9)#5117 Kranj – hiša, Tomšičeva 32
(10)#2825 Kranj – kapela sv. Petra
(11)#912 Kranj – mestna hiša, Glavni trg 4
(12)#274 Kranj – mestno jedro
(13)#280 Kranj – Prešernov gaj
(14)#277 Kranj – Prešernova hiša
(15)#281 Kranj – sitarska hiša, Benedikova 7
(16)#5131 Kranj – srednjeveško mestno obzidje
(17)#9201 Kranj – šempetrska graščina
(18)470894 Kranj – gospodarsko poslopje šempetrske graščine
(19)#5093 Kranj – župnišče, Tavčarjeva 43
(20)#567 Praše – kašča, Praše 6
(21)#2712 Spodnje Bitnje – cerkev sv. Nikolaja
(22)#713 Suha pri Predosljah – cerkev sv. Štefana
(23)#872 Zgornja Besnica pri Kranju – domačija v Zgornji Besnici 7.,8.
(24)#873 Zgornja Besnica pri Kranju – kajža v Zgornji Besnici 28
(25)400687 Kranj – arheološko območje Karnija
(26)#9213 Brdo pri Kranju – muzej na prostem
(27)882/99 Zgornje Bitnje – izjemna krajina
(28)810/99 Kranj – avla občinske skupščine
(29)883/99 Jamnik – izjemna krajina
(30)#9347 Spodnje Bitnje – ostanki cerkve sv. Vida 4.5.3. Prostorsko se varujejo naslednji objekti in vplivna območja kulturne dediščine lokalnega pomena:
(1)#470523 Zgornja Besnica – cerkev Sv. Tilna
(2)1626 Spodnja Besnica – cerkev Sv. Janeza Krstnika
(3)470596 Kranj – cerkev Sv. Marjete
(4)470543 Kranj – cerkev Sv. Martina
(5)Kranj – šempetrska graščina (#9210), vrt ob šempetrski graščini
(480598)in kapela sv. Petra (#2825)
(6)400710 Kranj – dvorec Prevola in #1921 cerkve sv. Marije Magdalene na Rupi
(7)470538 Kranj – cerkev Sv. Ožbolta v Čirčah
(8)#1928 Breg ob Savi – cerkev sv. Matere Božje
(9)460864 Jama ob Savi – cerkev sv. Primoža in Feliciana, #400865 Praše, #400863 Mavčiče
(10)2615 Podreča – cerkev sv. Kanciana
(11)470579 Tenetiše – cerkev sv. Dominika
(12)470582 Trstenik – cerkev sv. Martina in #471195 župnišče
(13)470537 Kokrica – cerkev sv. Lovrenca
(14)480187 Golnik – zdraviliški park Prostorsko se varujejo tudi vse ostale enote kulturne dediščine lokalnega pomena iz strokovnih podlag varstva kulturne dediščine. 4.5.
  1. Na območju Mestne občine Kranj se nahajajo naslednja območja naravnih vrednot:
  2. člen 4.
  3. Usmeritve za varstvo pred hrupom
(1)V območjih za družbene dejavnosti (D), za sekundarna bivališča (W), za rekreacijo (R), parkovne površine in za pokopališča (P) so dopustne dejavnosti, če hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni hrupa, kot jih za II. območje dopušča Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95, 66/95).
(2)V območjih za stanovanja (S), za centralne dejavnosti (C) in turizem (T) so posegi dopustni, če hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni hrupa, kot jih za III. območje dopušča Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju.
(3)V območjih za proizvodnjo (IP), oskrbne sisteme, obrt in malo gospodarstvo ter transport so posegi dopustni, če hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni hrupa, kot jih za IV. območje dopušča Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju. 13. člen 4.7. Usmeritve za urejanje vodotokov
(1)Na poplavnih območjih so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo ob poplavi lahko škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.
(2)Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen v primerih, ki jih določa 37. člen zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02).
(3)Pri urejanju in ohranjanju odtočnega režima je potrebno upoštevati naravno dinamiko in sonaravno urejanje odtočnega režima z ohranjanjem naravne retencijske sposobnosti prostora ter usmerjanjem rabe prostora, ki vpliva na spremembe odtočnega režima izven teh območij.
(4)Na erozijsko ogroženih območjih je potrebno pred posegom v prostor zagotoviti ustrezne protierozijske ukrepe.
(5)Vodotoki, ki sodijo v
  1. in 1.
  2. razred po kategorizaciji pomembnejših vodotokov po naravovarstvenem pomenu, morajo biti izvzeti iz vsakršne gospodarske rabe.
(6)Pri urejanju in načrtovanju poselitve je potrebno upoštevati vodnogospodarske omejitve, tako da – se poselitev in posegov ne usmerja v varstvene pasove vodotokov. Vodotok Sava ima varstveni pas v širini obrečnega gozda oziroma obrečne vegetacije, vendar ne več kot 40 m od zgornjega roba brežine. Vodotoki Kokra, Kokrica (Rupovščica), Suha in Žabnica imajo varstvene pasove v širini 10 m, ostali vodotoki in opuščene struge pa 4 m; – se za kanjon Kokre upošteva varstveni pas določen v študiji Določitev izhodiščnih parametrov za vrednotenje napredovanja erozijskih procesov strmih bregov vodotokov – kanjon Kokre (izdelovalec IRGO, Inštitut za rudarstvo, geotehnologijo in okolje, Ljubljana, 1998). Za območje kanjona, ki ga študija ne obravnava, se za vsak predviden poseg pripravi geomehansko poročilo in ocena stabilnosti površja. Gradnja objektov v varstvenih pasovih vodotokov, na poplavnih območjih in na območjih ogroženih s hudourniki in erozijo ni dopustna. Za potrebe zadrževanja visokih voda so določene površine treh vodnih zadrževalnikov na vodotoku Suha in Žabnica; pri prvem je predvidena dvonamenska raba prostora. Za zadrževanje visokih voda je na Bantalah določena površina razlivno-ponikovalnega polja.
  1. člen 4.
  2. Usmeritve za razvoj infrastrukturnega omrežja Infrastrukturna omrežja naj se razvijajo v skladu s potrebami prostorskega in gospodarskega razvoja naselij. Dosedanja dobra infrastrukturna opremljenost naj se v bodoče dopolnjuje na območjih z neustrezno ali pomanjkljivo komunalno in energetsko opremo, poudarjeno pa naj se izboljšuje v smeri preprečevanja onesnaženja in zmanjševanja obremenitev jezer z okolico ter drugih naravnih vrednot. Na območjih stavbnih zemljišč, ki so planirana za bodoče novo opremljanje ali preurejanje, je potrebna predhodna celovita ureditev prometne, komunalne, energetske infrastrukture in zvez. Obnova infrastrukturne opreme naj se izvaja po načelu celovitosti opreme posameznih območij. Na območjih urejanja prometne ali druge infrastrukture (novogradnje ali obnovitve) naj se istočasno obnovijo vsi obstoječi ali na novo zgradijo potrebni vodi in naprave infrastrukture za posamezen urejan odsek ali območje. Za obstoječe in planirane infrastrukturne vode in naprave je pri poseganju v prostor treba upoštevati v tem planu določene varstvene pasove in pogoje upravljavcev naprav.
  3. člen 4.8.
  4. Usmeritve za razvoj prometnega omrežja 4.8.1.
  5. Državne ceste (ORI) ------------------------------------------------------ cesta stanje plan ------------------------------------------------------ – avtoceste: A2 Kranj Z-Ljubljana * * – glavne ceste: G2-104 Kranj V-Brnik-Mengeš-Trzin * – regionalne ceste: R1-210 Zg. Jezersko-Preddvor-Kranj- Škofja Loka – * * n Gorenja vas-Cerkno-Želin in Škofja Loka-Jeprca R1-211 Kranj (Labore)-Jeprca-Ljubljana (Šentvid) * R2-410 Bistrica pri Tržiču-Kokrica-Kranj * *r R2-412 Naklo (Kranj Z)-Kranj-Kranj (Labore) * R3-635 Lesce-Kamna Gorica-Lipnica- Kropa-Rudno-Češnjica * ------------------------------------------------------ Prednostno se bodo razreševale kritične točke regionalnega omrežja – predvsem prehodi skozi strnjena naselja – z rekonstrukcijo regionalne ceste R2-410 na odseku Kokrica-Mlaka in Kidričeve ceste v Kranju ter z gradnjo regionalne ceste R1-210 na odseku Britof-Hotemaže. Poleg navedenih planiranih ukrepov bodo na državni cestni mreži izvedene še obnove na odsekih cest R1-211 in R2-412 v obliki preplastitev vozišč in sanacije objektov. Na podlagi predhodne prometne študije bo določen nov cestni priključek na avtocesto. Za cestno omrežje so določeni varovalni pasovi. Zemljiški pas urejanja od zunanjega roba cestnega sveta na vsako stran avtoceste znaša 40 m, hitre ceste 35 m, glavne 25 m in regionalne 15 m. 4.8.1.
  6. Občinske ceste Občinske ceste so vse preostale javne ceste, ki niso kategorizirane kot državne ceste in so navedene v odloku o kategorizaciji občinskih cest in kolesarskih poti v Mestni občini Kranj (Uradni list RS, št. 113/2000). Občinske ceste so kategorizirane na lokalne ceste (LC), ki so na območju mesta in v naseljih z uličnim sistemom razvrščene v podkategorije glavnih mestnih cest (LG), zbirnih mestnih cest (LZ) ter mestnih in krajevnih cest (LK), in na javne poti (JP). Skupna dolžina posameznih kategorij in podkategorij cest je naslednja: ------------------------------------------------- kategorija dolžina (km) ------------------------------------------------- LC lokalne ceste 79,863 LG glavna mestna cesta 2,208 LZ zbirne mestne ali krajevne ceste 27,024 LK mestne ceste ali krajevne ceste 53,750 JP javne poti 151,819 Skupaj: 314,665 ------------------------------------------------- Zaradi razbremenitve sedanje cestne povezave vzhodnega in zahodnega dela mesta po notranjem cestnem obroču (Cesta Staneta Žagarja – Oldhamska – Kidričeva cesta) je planirana gradnja severne obvoznice od R1-210 (Preddvor-Kranj-Škofja Loka) do R2-412 (Polica-Kranj-Labore) kot občinska cestna povezava na delu zunanjega obroča. Trasa severne obvoznice kot nove občinske ceste je logična naravna povezava treh regionalnih cest iz smeri Naklega (avtoceste), Golnika ter Jezerskega z glavno cesto proti Brniku. Občinske ceste dopolnjujejo državno cestno mrežo in zagotavljajo ustrezno cestno povezavo naselij z mestom, med posameznimi naselji in z naselji izven Mestne občine Kranj. Stanje lokalnih cest (LC, LG in LZ) in planirani ukrepi: R, r – rekonstrukcija N, n – novogradnja r, n – I. etapa R, N – II. etapa -------------------------------------------------------- cesta stanje plan -------------------------------------------------------- LC183010 Stražišče-Pševo-Čepulje- Strmica-Bukovščica * r LC183020 Kranj-Besnica-Nemilje-Podblica * LC348090 Češnjiški most-Rovte-Njivice * r LC183030 Žabnica-Šutna-Bitnje-Stražišče * N,R LC494110 Selca-Topole-Nemilje * R LC183050 Goriče-Trstenik-Bašelj- Zg.Bela-Preddvor * r LC183060 Trstenik-Čadovlje-Žablje-Sp.Bela * LC326070 Hraše-Čadovlje * LC183080 Kokrica-Brdo-Britof * LC390160 Visoko-Suha-Predoslje * LC183090 Polica(Kranj Z)-Kokrica * r LC183100 Tenetiše-Trstenik * LC183110 Golnik-Letenice * LC326020 Preddvor-Sr.Bela-Kokrica * r LC326060 Sp.Bela-Hraše-Tatinec * LC183140 Mlaka-Srakovlje * LC390130 Šenčur-Britof * LC183180 Kranj-Britof * R LC390120 Agromehanika-Hrastje * LC251010 Tacen-Trboje-Kranj * LC251040 Jeprca-Podreča-Labore * r LC183200 Breg-Žabnica * LC183230 Tenetiše – Mlaka -(Zlato polje) * r,N LC183250 Sp.Bitnje iz R1/210 * LC401070 Groharjevo naselje- Uršulinski grad-Žabnica * LG183400 Cesta Staneta Žagarja- Oldhamska cesta * r LZ183500 Cesta Staneta Žagarja (Kokrški most-Bleiweisova cesta) * r LZ183510 Cesta Kokrškega odreda- Cesta na Rupo * r LZ183520 Partizanska cesta (kokrški most-Rupa) * r LZ183530 Kurirska pot * LZ183550 Jelenčeva ulica – Krašnova ulica * r LZ183560 Šuceva ulica * r LZ183570 Ulica Mirka Vadnova * LZ183580 Cesta Jake Platiše-Cesta Talcev-Planina * LZ183590 Savska cesta * r LZ183600 Cesta talcev * LZ183610 Vzhodna vpadnica- (R1-210-Koroška cesta) * r,n LZ183660 Gregorčičeva ulica * r LZ183690 Savska cesta (mimo Zvezde in Planike) * LZ183700 Čirče-Grmičeva (od Smledniške do Savske ceste) * LZ183710 Savska loka-Drulovka * LZ183730 Ljubljanska cesta – Orehek * LZ183760 Tominčeva ulica-Ješetova ulica * r LZ183840 Maistrov trg-Prešernova ul.- -Glavni trg-Poštna ul. * r LZ183850 Zoisova ulica (preko Oldhamske ulice) * LZ183860 Ulica XXXI. divizije * LZ183410 Bleiweisova cesta * r LZ183420 Koroška cesta-Ljubljanska cesta * r LZ183430 Likozarjeva cesta – Cesta
  7. maja * LZ183440 Škofjeloška cesta * LZ183450 Delavska cesta – (R1-210) * N LZ Severna obvoznica n LZ Koridor zahodne obvoznice N LZ Cesta v Struževo N LZ Priključek ISKRATEL N -------------------------------------------------------- Na preostalih kategoriziranih cestah bodo za zagotovitev in ohranitev stalne prevoznosti in izboljšanja prometno tehničnih razmer izvedene obnove posameznih odsekov cest. Zasnovo kolesarskega omrežja v Mestni občini Kranj sestavljajo (ORI): – daljinska kolesarska povezava Kranj – Radovljica, – glavna kolesarska povezava Kranj-Moste, – regionalna kolesarska povezava Kranj – Jezersko. Občinska kolesarska mreža se bo vzpostavila z ureditvijo posameznih javnih poti in nekategoriziranih cest za kolesarski promet in z dograjevanjem kolesarskih stez v okviru prostorskih možnosti ob rekonstrukcijah in novogradnjah občinskih cest. 4.8.1.
  8. Železnica Preko območja Mestne občine Kranj poteka glavna železniška proga I. reda Ljubljana – Jesenice. Določen je 200 m varovalni progovni pas na obeh straneh proge, računan od osi skrajnih tirov. Pri načrtovanju razvoja železniškega omrežja je potrebno upoštevati obsežno širitev terminala letališča Brnik, kar zahteva tudi sodobne povezave s širšim zaledjem, kot logično nadaljevanje načrtovane železniške povezave Ljubljana – Domžale – letališče (varianta Ljubljana – Vižmarje – letališče). 4.8.1.
  9. Letalski promet Del območja Mestne občine se nahaja v vplivnem področju omejene in nadzorovane rabe prostora javnega letališča Ljubljana. Za omenjena področja je določena in omejena predvsem višina predvidenih objektov. Osrednji del območja Mestne občine Kranj se delno nahaja pod območjem omejene rabe (priletno odletna ravnina z naklonom 1,6%), vzhodni del območja občine Kranj pa se nahaja pod območjem nadzorovane rabe letališča (notranja horizontalna ravnina na nadmorski višini 408 m nmv in konična ravnina z naklonom 5% od nadmorske višine 408 m nmv do višine 508 n nm). Preko območja Mestne občine Kranj potekajo zračne poti, hkrati pa se nahaja v “Terminalni kontrolni coni“ letališča Ljubljana. – Znotraj cone letališča se za ovire za zračni promet štejejo: objekti, instalacijske naprave, drevje in zvišanje okoliškega terena, kakor tudi poglobitve terena za ceste, kanale in podobno, – zunaj cone letališča se štejejo za ovire: – v krogu s polmerom 10 kilometrov od referenčne točke letališča – objekti, instalacije in naprave, ki so višje kot 100 metrov ali višje kot 300 metrov, pa se nahajajo na terenu, ki je več kot 100 metrov višji od referenčne točke letališča, – objekti, instalacije in naprave, ki se nahajajo izven kroga iz prejšnje točke, ki so višji od 30 metrov in stojijo na naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za več kot 100 metrov, – vsi objekti, instalacije in naprave, ki segajo več kot 100 metrov od tal, ter dalnjovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in soteskami po dolžini več kot 75 metrov, – za ovire pod zračnimi potmi štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij, ki so višji od okoliškega terena za najmanj 25 metrov, če se nahajajo znotraj varovanih pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih vodov in podobno.
  10. člen 4.8.
  11. Usmeritve za področje vodnih virov in oskrbo s pitno vodo Usmeritve za vodne vire in za oskrbo s pitno vodo so:
(1)varovanje zajetij in potencialnih vodnih virov,
(2)dograditev vodovodnega omrežje na območjih brez vodovodnega omrežja,
(3)izboljšanje (sanacija in obnova) obstoječega vodovodnega omrežja. Občina bo v nadaljnjem zavarovala vse zajete vodne vire, prav tako pa bo pripravila zavarovanja za potencialne vodne vire. 17. člen 4.8.3. Usmeritve za odvajanje in čiščenje odplak Usmeritve za odvajanje in čiščenje odpadnih vod so:
(1)zagotovitev čiščenja odpadnih voda;
(2)dograditev omrežja za odvajanje odpadnih vod, prednostno na območjih brez urejenega omrežja ter obnova obstoječega omrežja;
(3)zagotavljati sočasno izgradnjo kanalizacijskega omrežja odpadnih vod na vseh razvojno usmerjenih območjih nove poselitve.
(4)ureditev čiščenja odpadnih vod z naravnimi samočistilnimi sistemi (biološke čistilne naprave) za razložena naselja in poselitvena območja, ki so oddaljena od zbiralnikov odpadnih vod;
(5)sanacija obstoječega in ureditev novega odvodnjavanja meteornih voda iz utrjenih površin.
  1. člen 4.8.
  2. Usmeritve za področje energetike Usmeritve na področju virov in oskrbe z električno in alternativnimi viri energije so:
(1)Na območju občine potekajo naslednji obstoječi daljnovodi: – DV 2×110 kV Kleče – Okroglo I in Škofja Loka – Okroglo, – DV 2×110 Kleče – (HE Medvode – HE Mavčiče) – Okroglo II in Kleče – (HE Medvode – He Mavčiče) – Labore: Labore – Okroglo in – DV 2×400 kV Beričevo – Okroglo
(2)Širina elektroenergetskega koridorja daljnovoda znaša: – za napetostni nivo 110 kV: 30 m (15 m levo in 15 m desno od osi DV), – za napetostni nivo 220 kV: 40 m (20 m levo in 20 m desno od osi DV) in – za napetostni nivo 400 kV: 50 m (25 m levo in 25 m desno od osi DV)
(3)V območju koridorja obstoječih in predvidenih daljnovodov je potrebno upoštevati Uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96) ter Pravilnik o tehničnih normativih za graditev nadzemnih elektroenergetskih vodov z nazivno napetostjo od 1 kV do 400 kV (Uradni list SFRJ št. 65/88).
(4)Za vsak poseg v koridorje obstoječih in predvidenih daljnovodov pridobiti pisno soglasje gospodarske javne službe za prenos električne energije.
(5)Za vse objekte (novogradnje, nadzidave, dozidave objektov, namenjenih za stalno oziroma občasno prebivanje ter za pomožne objekte), ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih oziroma predvidenih daljnovodov je treba predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega polja, kot to določa veljavna Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96).
(6)Ohranjati moramo obstoječe sisteme in vire oskrbe, in proizvodnje električne energije ter zagotavljati usklajeno izgradnjo energetske infrastrukture na vseh razvojno usmerjenih območjih (poselitev).
(7)Mestna občina v dolgoročnih usmeritvah podpira gradnjo novih energetskih objektov na vodotokih, v kolikor interes izgradnje ni v nasprotju z uveljavljenimi normami varstva voda in krajine.
(8)Oskrbo z električno energijo je potrebno postopno urejati podzemno v kabelski kanalizaciji.
(9)Na strnjenih in medsebojno povezanih poselitvenih območjih naj se uveljavljajo lokalni energetski sistemi, tudi z uporabo obnovljivih energetskih virov.
(10)Na območjih redkejše poselitve naj se uveljavljajo lokalni obnovljivi energetski viri. Usmeritve na področju oskrbe s plinom so:
(1)Na območju mesta je treba izvesti plinifikacijo v obsegu, ki bo v celoti zagotavljala oskrbo s plinom za območja mešanih in proizvodnih dejavnosti ter omogočila priključevanje večini individualnih uporabnikov v območju celotne urbanistične zasnove mesta Kranj.
(2)Težiti moramo k oblikovanju koncepta plinifikacije v obsegu, ki bo zagotavljal dolgoročno možnost oskrbe s plinom tudi v bolj strnjenih delih poselitve mestne občine ter s tem prispeval k bistvenemu napredku na področju zmanjševanja onesnaženosti zraka.
(3)Ohranjati in izboljšati je treba nivo oskrbe s plinom na območjih proizvodnih dejavnosti.
(4)Za vse gradbene posege oziroma izrabo prostora, ki se nahajajo v 2 x 100 m nadzorovanem pasu plinovoda z delovnim tlakom nad 16 barov je potrebno pridobiti soglasje za gradnjo od upravljavca plinovodnega omrežja. Skladno z zakonodajo je za visokotlačne plinovode treba upoštevati Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 barov (Uradni list RS, št. 60/2001, 54/2002). Za srednjetlačne plinovode veljajo določila Pravilnika o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 barov (Uradni list RS, št. 26/2002, 54/2002). Pri nadaljnji obdelavi je potrebno upoštevati plinovode z omejitvami v pripadajočem nadzorovanem oziroma varnostnem pasu, ki sega v obravnavano območje in pridobiti soglasja upravljavca. V 2 x 5 m pasu vseh plinovodov se smejo dela izvajati pod posebnimi pogoji in pod nadzorstvom njegovega pooblaščenca. Podatki o obstoječih plinovodih so dostopni pri pristojni občinski geodetski službi skladno s 26. členom zakona o geodetski dejavnosti (Uradni list RS, št. 8/2000) ali na podjetju Geoplin d.o.o. Ljubljana.
(5)Preko območja občine potekajo plinovodi v upravljanju Geoplina Ljubljana z naslednjimi oznakami: R 29, R 29/1, P 291, P 292, P 2912, P 2913, P 29137, P 29138, P 2911, P 2911 A, P 2916, P 29161, P 29162, P 29163, P 29164, P 29131, P 29132, P 29135, P 29134, P 29136, P
  1. Plinovodi R 29, R 29/1, P 291, P 292, P 2913, P 291, P 2916, P 2921 obratujejo pod tlakom 50 barov, P 2913 (MRP Kranj – MRP Tekstilindus), P 29131, P 29132, P 29134, P 29135, P 29137, P 2916 (MRP Kranj – MRP IBI), P 29161, P 29162, P 29163 pod tlakom 6 barov, P 2912 pa pod tlakom 10 barov. Ostali plinovodi obratujejo pod tlakom od 1 do 3 bare.
  2. člen 4.8.
  3. Usmeritve na področju telekomunikacij Usmeritve za telekomunikacije so:
(1)povečati opto kabelsko omrežje do ključnih uporabnikov – optična povezava do vsakega naselja;
(2)dograjevati kabelsko kanalizacijo na ožjem in širšem območju Kranja;
(3)dograjevati telekomunikacijska vozlišča s ciljem zagotavljanja širokopasovnega podatkovnega prenosa (multimedija);
(4)širiti nove storitve, kot so ISDN, ADSL, ATM in Centrex;
(5)vzdrževati obstoječe kabelske povezave in kabelsko kanalizacijo;
(6)predelovati obstoječe kabelsko omrežje, z namenom prerazporejanja kapacitet;
(7)tudi število komutacijskih sistemov se bo povečalo, ker je trend, da se komunikacijska vozlišča čimbolj približajo uporabniku;
(8)pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije je treba upoštevati naslednje usmeritve in pogoje: – prednostno se objekte in naprave mobilne telefonije usmerja na lokacije, ki zagotavljajo manjši vpliv na zdravje ljudi, naravo, okolje in kulturno dediščino; – objekte in naprave mobilne telefonije se umešča v prostor tako, da se jih združuje v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave; – na izpostavljenih legah je treba zagotoviti čim manjši vpliv na vidne kvalitete prostora; – v urbanih območjih je treba prioritetno izkoristiti območja in objekte, namenjene trgovsko-nakupovalni, industrijski in poslovni dejavnosti, v stanovanjskih območjih pa jih je treba vključevati na obstoječe sisteme infrastrukture ali v njihovo neposredno bližino (npr. kotlovnice, dimniki, stolpi); – če je le mogoče, je treba objekte in naprave mobilne telefonije postavljati na manj kvalitetna kmetijska zemljišča; – na zavarovana območja narave, na območja predvidena za zavarovanje, na območja naravnih vrednot in na ekološko pomembnih območjih naj se posega le izjemoma in na način, ki ne spreminja lastnosti, zaradi katerih je območje pridobilo ta status; – v praviloma izjemnih primerih poseganja na območja in objekte varstva kulturne dediščine je treba objekte in naprave mobilne telefonije umeščati in oblikovati na osnovi postopkov, ki jih določajo predpisi o varstvu kulturne dediščine; – posebno pozornost je treba nameniti oblikovanju objektov mobilne telefonije, tako da je oblikvanje čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani ali krajinski tipiki ter naravnim danostim prostora (npr. barve, obliko stebrov in anten);
  1. člen 4.
  2. Usmeritve za varstvo naravnega in bivalnega okolja ter dobrin splošnega pomena Ekologizacija življenja se mora odraziti v prostorskih ureditvah nove aglomeracije mesta in celotne mestne občine. Dilema o ekspanzivnem in disperzivnem širjenju na nove površine ter prestrukturiranju oziroma izgrajevanju celotnega naselja navznoter je v tem smislu presežena. Varovanju naravnega okolja je potrebno prilagoditi izgrajevanje in prostorsko rast. V čim večji meri je potrebno naravno okolje vključevati v urbane ambiente, graditi ekološko varčno in z naravnimi prvinami pretežno naselbinsko strukturo. Takšna usmeritev pomeni večjo humanizacijo s pozitivnimi socialnimi posledicami. Z večanjem družbenega standarda se pred urbanistično urejanje postavljajo zahteve po izenačevanju stopnje opremljenosti stanovanjskih območij in zagotavljanju primerne kvalitete bivalnega okolja. V tem smislu je potrebno zagotoviti ustrezen delež zelenih in rekreacijskih površin znotraj stanovanjskih sosesk, oskrbna središča, zadostno število parkirnih mest, ustrezno komunalno opremljenost in primerno urejenost okolja. Težiti je potrebno k aktiviranemu središču in policentrični razmestitvi polifunkcionalnih naselbinskih predelov ter tako preseči razdeljenost širšega območja na kraj bivanja in kraj dela oziroma na javne (odprte) in zasebne (zaprte) površine. Nujne so ureditve okolja, ki vzpodbujajo socialne stike in imajo socialen pomen (pol-javne površine), zelenice znotraj stanovanjskih sosesk in stavbnih otokov, otroška igrišča morajo biti izhodišče za urejanje vsake stanovanjske soseske. V urbanističnem urejanju je potrebno ekonomsko profitni interes podrediti humanizaciji stanovanjskega okolja in ureditvam, ki omogočajo in vzpostavljajo socialne stike med prebivalci vseh treh nosilnih naselij v urbanistični zasnovi. Uveljavljati je potrebno tudi etične vrednote, ne le ekonomskih in socialnih.
  3. člen 4.
  4. Usmeritve za področje javne higiene in ravnanje z odpadki Usmeritve mestne občine so:
(1)še nadalje usmerjati zbiranje in deponiranje komunalnih odpadkov na centralno deponijo Tenetiše;
(2)spodbujanje selektivnega zbiranja trajnih odpadkov;
(3)zagotoviti več lokacij zbirnih centrov ločenega zbiranja odpadkov;
(4)s sosednjimi občinami načrtovati skupno odlagališče trajnih in posebnih odpadkov;
(5)zagotoviti možnosti kompostiranja gospodinjskih in drugih razgradljivih odpadkov za skupne potrebe, istočasno pa bo občina spodbujala kompostiranje in dispozicijo razgradljivih odpadkov manjših količin na izvoru odpadkov (gospodinjstva individualno),
(6)deponiranje gradbenih odpadkov, povezano s sanacijo gramoznic in drugih kopov mineralnih surovin;
(7)skupaj s svojimi službami bomo sprotno odstranjevali nelegalna odlagališča odpadkov in izvajali ukrepe za preprečevanje novih nelegalnih odlagališč. 22. člen 4.11. Usmeritve za sanacijo degradiranih območij Usmeritve za sanacijo so:
(1)izboljšanje kvalitete vodotokov z uvrstitvijo v višji kakovostni razred;
(2)z večanjem zavesti o splošnem stanju naravnih dobrin je nujno zagotoviti ukrepe za izboljšanje varstva podtalnice (ureditve kanalizacije, odstranitve in sanacije črnih odlagališč);
(3)s sistemom plinifikacije je treba izboljšati stanje zraka;
(4)s selektivnim usmerjanjem vidika gradbenih materialov sanirati odprte kope gramoza in
(5)saniranje kafilerije ob priključku na AC Kranj – zahod.
  1. člen 4.
  2. Usmeritve na področju mineralnih surovin Na območju mestne občine ni večjih lokacij nahajališč mineralnih surovin. Obstoječe odprte lokacije opuščenih kamnolomov, peskokopov, glinokopov in odlagališč odpadkov bomo sanirali. Sanirati je potrebno površinska kopa Pševo in Podblica. Opredeliti je treba nadaljno eksplotacijo kamnoloma dolomita Dolge njive (Podbliška gora) z obvezno sanacijo po končanem izkoriščanju, dvoje opuščenih kamnolomov ob Nemilju (Strmec in Drnovec) pa bomo prepustili samosanaciji (renaturaciji).
  3. člen 4.
  4. Usmeritve za obrambo Mestna občina Kranj bo skupaj z nosilci izvajanja aktivnosti na področju obrambe skrbela za zagotavljanje dosedanjih območij dejavnosti za namene obrambe. Na območjih vadbišč bo v postopkih usklajevanja vztrajala na večnamenski rabi površin (kmetijstvo, vodni zadrževalniki,…) ter na optimalizaciji obsega območij omejene in nadzorovane rabe. Določenih je pet območij, ki so perspektivna za področje obrambe. Za večino se določa izključna raba (Zlato polje, Kranj, Suha), za dvoje pa tako izključna kot nadzorovana raba (Crngrob in Drulovka). Na območju nadzorovane rabe velja režim nadzorovane gradnje in prepovedanega gibanja v času izvajanja aktivnosti Slovenske vojske, zato je pred vsakim predvidenim posegom zanj treba pridobiti soglasje MORS.
  5. člen 4.
  6. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami Poleg usmeritev za urejanje vodotokov in za vodne vire je treba pri poseganju v prostor upoštevati tudi ogrožena območja zaradi poplav, erozije, zemeljskih in snežnih plazov. Poseganje v prostor je v teh območjih omejeno.
  7. Urbanistične zasnove
  8. člen 5.
  9. Namen in določitev urbanističnih zasnov Dolgoročni plan Mestne občine Kranj upošteva dejansko in načrtovano namensko rabo zemljišč znotraj območja občine. Izhaja iz načela varovanja obstoječih namenskih rab izven ureditvenih območij naselij ter podrobneje določa namensko rabo poselitve znotraj urbanističnih zasnov. Na območju mestne občine sta opredeljeni dve urbanistični zasnovi, s katerima se določa globalno namensko rabo zemljišč v ureditvenem območju mesta Kranja in naselju Golnik, organizacijo dejavnosti in oblikovne pogoje za urejanje prostora. Z urbanistično zasnovo so določena razmerja v prostoru tam, kjer je uporabnikov veliko, kjer se njihovi interesi prepletajo in je zato potrebna precizna obdelava prostorskih razmerij. Vsebina urbanistične zasnove je tako natančna, da usmerja pripravo podrobnejše urbanistične izvedbene dokumentacije (PIA), hkrati pa tako ohlapna, da omogoča rešitve, ki so v skladu z interesi in razmerami celotnega časovnega obdobja, za katerega je izdelana. Domet obeh je zato predvsem v določevanju globalnega razvoja naselja in opredeljevanju usmeritev za oblikovanje njegove podobe. Tovrstna zasnova je krovni dokument za podrobnejše in parcialnejše dokumente in edina predstavlja celotno podobo razvoja mesta Kranja in naselja Golnik. 5.
  10. Urbanistična zasnova mesta kranja
  11. člen 5.2.
  12. Skupni interesi in cilji dolgoročnega razvoja urbanistične zasnove mesta kranja 5.2.1.
  13. Uvod Mesto Kranj je do sedaj že imelo izdelano urbanistično zasnovo, ki je obsegala znatno večje površine kot sedanja in je v svoje območje vključevala tudi naselja, ki so s spremembo lokalne samouprave vključena v novonastale občine. Urbanistična zasnova mesta Kranja obsega 2320,7 ha zemljišč in vključuje mesto Kranj, obmestna naselja mestnega značaja, ki se nanj prostorsko in funkcijsko usklajujejo ter vsa območja, kjer dolgoročno načrtujemo razvoj in širitev mesta. Glede na nekdanjo zasnovo je sedanja zmanjšana za 43,2%. Oblikovanje urbanistične zasnove izhaja iz spoznanja dolgoročne ureditve mesta, ne kot disperzne strukture, pogojene zgolj s tržnim principom rabe zemljišč, marveč kot modelom kompaktnega mesta z jasno členitvijo in hierarhijo v grajenem prostoru, podprtem s sodobnejšo prometno mrežo ob hkratnem varovanju značilnih kvalitet, specifičnih, vrednejših ambientov in ohranjanja značilne krajine. Koncept daje poudarek vsebinskemu razvoju somestja s krepitvijo funkcij izobraževanja, centralnih in bivalnih funkcij ter transformaciji izključno industrijskih območij v funkcijsko polivalentna središča. 5.2.1.
  14. Prostorski obseg urbanistične zasnove mesta Kranja Ureditveno območje urbanistične zasnove vključuje mesto Kranj ter dvanajst primestnih naselij: Bobovek, Britof; Ilovka, Kokrica, Mlaka pri Kranju, Orehovlje, Predoslje, Šutna, Spodnje Bitnje, Srednje Bitnje, Zgornje Bitnje in Žabnica. Meja zasnove poteka po zunanjih obodih, perspektivno opredeljenih območij širitve naselij in vključuje vmesna območja, ki so zaradi svojih značilnosti zanimiva za dolgoročni razvoj mesta. Pri načrtovanju so upoštevane izrazite naravne ločnice v prostoru ter meje sprememb namenskih rab. Razvojne površine mesta so razdeljene na posamezne prostorske makrocelote območja in v skladu s prevladujočo namembnostjo na specifična podobmočja. Prostorske makrocelote so opredeljene glede na skupne prostorske ali funkcijske značilnosti oziroma združujejo območja dolgoročno kompatibilnih interesnih sfer. V okviru urbanistične zasnove mesta Kranja so določene sledeče prostorske makrocelote: Preglednica makrocelot UZ Kranj -------------------------------------------------------- Zaporedna Oznaka Ime Skupna številka makrocelote makrocelote površina (ha) -------------------------------------------------------- 01 ML Mlaka 73,6 02 KO Kokrica 165,9 03 KK Kanjon Kokre 40,4 04 PRE Predoslje 39,5 05 BR Britof 87,2 06 JE Jedro 72,9 07 PRI Primskovo 154,9 08 PL Planina 184,0 09 ČI Čirče 50,0 10 DR Drulovka 100,0 11 SA Sava 183,0 12 LA Labore 235,0 13 BI Bitnje 156,5 14 ŽA Žabnica 40,5 15 STA Stražišče 135,0 16 STU Struževo 60,0 17 ŠG Šmarjetna Gora 204,6 18 ZP Zlato Polje 132,0 19 RU Rupa 134,4 20 KS Kranj sever 53,6 21 AC Avto cesta 26,7 -------------------------------------------------------- 5.2.1.
  15. Vloga in pomen mesta Kranja Mesto Kranj predstavlja središče gorenjske regije. Zgodovinske danosti in lega v prostoru mu dajeta posebno vlogo v širšem gravitacijskem območju. Predstavlja upravno, kulturno in gospodarsko središče regije. Prebivalstvo območja urbanistične zasnove tvori 86,6% prebivalstva celotne Mestne občine Kranj. Za tako pomembno središče je opredeljen koncept širitve mesta, ki upošteva vse okoljske, demografske, ekonomske, krajinske idr. dejavnike, ki prispevajo k izboljševanju kvalitete bivalnega okolja, vključevanju naravnega okolja v strukturo naselja, varovanju okolja, ustvarjanju pogojev za uravnotežen prostorski razvoj, varovanju in rabi območij ter objektov zavarovane dediščine. Značilno je, da se vanj steka veliko dnevnih migrantov ter da je zaposlitvena struktura prebivalcev Kranja precej industrijskega značaja. Zaradi velikega števila dnevnih migrantov je potrebno poskrbeti za »dobre« vpadnice v mesto. Kranj pa predstavlja tudi pomembno prometno točko zaradi svoje lege v širšem prostoru (bližina avstrijske in italijanske meje, bližina letališča Brnik). Pri načrtovanju razvoja je potrebno upoštevati delitev mesta na ožje staro mestno jedro, ki predstavlja kulturni in zgodovinski spomenik, na urbano središče ter na okolico. Ugodna prometna lega in povezave (cestne, železniške in letalske), kvaliteten potencial naselij v zaledju, kvalitetne kmetijske površine širših strnjenih področij ter obstoječi industrijski potencial nudijo Kranju ugodne razvojne možnosti. Usmeritve regionalnega središča Kranja so v osnovi skoncentrirane na ohranjanje proizvodnih zmogljivosti ter krepitvi vloge poslovno trgovskega središča. Razvoj naselij v obmestju se utemeljuje predvsem z veliko rastjo prebivalstva, ki je posledica priseljevanja. Takšen porast predvsem izstopa v Mlaki pri Kranju. Za naselja je značilna močna navezanost v smislu centralnih dejavnosti na Kranj. Lokacija je atraktivna zaradi bližine in hitre dostopnosti mesta, hkrati pa od njega dovolj odmaknjena, da življenje ni podvrženo lastnostim večjega mesta, zaradi česar je še naprej pričakovati rast teh naselij in zaokroževanje v skupno aglomeracijo. 5.2.1.
  16. Značilnosti dosedanjega razvoja in razvojni problemi 5.2.1.4.1 Splošne značilnosti Mesto s primestjem se je v zadnjih desetletjih spreminjalo dokaj neenakomerno. Določena obdobja so mestu dajala izjemen zagon, nekatere faze obstoja pa kažejo na popolno stagnacijo. Tako je mesto s širšim zaledjem svojo populacijo v zadnjih štiridesetih letih povečalo za 65,38%, a hkrati v zadnjih desetih letih tako zmanjševalo, da je za celotno urbanistično zasnovo, kot posledico velikih emigracij iz mesta Kranja, trenutno ugotovljen negativni selitveni prirast. Splošne značilnosti prostorskih posledic urbanizacije in dosedanjega razvoja poselitve na širšem območju mesta Kranja lahko strnemo v naslednje ugotovitve:
(1)mesto Kranj se je širilo predvsem na račun ekstenzivne rabe kmetijskih zemljišč na zunanjem obroču mesta in vzdolž cestnih komunikacij;
(2)intenzivnost rabe tal in gostota naselitve v širšem območju mesta sta vse manjši, saj je šlo v preteklem obdobju zlasti za družinsko gradnjo stanovanjskih hiš kot prevladujoče vrednote statusne predstavitve posameznikov, kar predstavlja hkrati rezultat neučinkovitosti družbenih usmeritev;
(3)več obmestnih manjših naselij se z rastjo združuje, Kranj sam pa s Stražiščem, Orehkom, Drulovko, Britofom, Predosljami in drugimi kraji že tvori konurbacijo oziroma sklenjeno zazidano območje;
(4)nove zazidalne površine so se oblikovale v glavnem stihijsko z izdelavo lokacij ali na podlagi parcialnih zazidalnih načrtov, časovno ter prostorsko neusklajeno; – pojavljajo se razlike v opremljenosti s centralnimi dejavnostmi, saj nekdaj sprejeta načela policentričnega razvoja v prostoru niso dajala usklajenih rezultatov v poselitveni strukturi mesta;
(5)gradnja večjih poselitvenih struktur (Planina) se zaradi zaostrene prostorske zakonodaje ni realizirala v celoti, čemur je sledil deficit centralnih (oskrbnih) dejavnosti, kar je v naslednjem obdobju pripeljalo v – modifikacije družbeno dogovorjenih namenskih rab (komunalna cona) prostora, ki so strukturno spremenile možnost uravnoteženega prostorskega razvoja celotne urbanistične zasnove; – pomanjkanje verificiranega dolgoročnega prometnega koncepta mesta s sistemom obvoznic in vpadnic pa ni omogočilo realizacij, sicer poselitveno atraktivnih lokacij, na obrobju mesta. 5.2.1.4.2. Demografske značilnosti Z demografsko analizo naselij v območju Urbanistične zasnove mesta Kranja ugotavljamo, da imajo podobne značilnosti. Na splošno se je prebivalstvo v drugi polovici prejšnjega stoletja večalo, zaposluje se največ v sekundarnem sektorju, ima končano osnovnošolsko izobrazbo. Veliko je dnevnih migrantov, naselja pa nimajo veliko gospodinjstev s kmečkimi gospodarstvi. Število prebivalstva na tem območju raste. Primerjava med naselji pokaže določene značilnosti, po katerih se naselja razlikujejo.
(1)Rast prebivalstva: v vseh naseljih, razen v Bobovku, je število prebivalcev od leta 1961 do leta 2001 poraslo. Največ je raslo v Mlaki pri Kranju (gledano tudi v celotni občini), kjer se je v tem obdobju povečalo za šestkrat.
(2)Selitveni upad / prirast: v nekaterih naseljih so se v zadnjih desetih letih prebivalci bolj priseljevali, v nekaterih bolj odseljevali. Največje odseljevanje je bilo v Kranju in sicer tako veliko, da je za celotno območje urbanistične zasnove prikazano odseljevanje. Največ so se ljudje priseljevali v Mlako pri Kranju, sledijo pa Zgornje Bitnje, Srednje Bitnje, Britof, Spodnje Bitnje, Kokrica in Šutna. Vsa ostala naselja so imela selitveni upad.
(3)Naravni prirast: območje je v letih 1991 – 2000 beležilo naravni prirast in sicer v vseh naseljih, razen na Kokrici, kjer je bil negativen. Največji prirast je bil v Kranju. Tako v Kranju, kot na celotnem območju pa je bil veliko premajhen, da bi nadomestil upad selitvenega gibanja prebivalstva.
(4)Visok odstotek dnevnih migracij na delo: po stastističnih ugotovitvah je 79% prebivalstva naselij UZ mesta Kranja brez Kranja, predstavljalo dnevne migrante. Dnevni migranti se v 60% stekajo v Kranj, s 15% v Ljubljano ter s po nekaj več kot 3% v Naklo ter Škofjo Loko (podatki za leto 2000). V Kranju je odstotek dnevnih migrantov nizek, le 17,3%.
(5)Pretežno nekmečka gospodinjstva: naselja imajo nizke odstotke gospodinjstev s kmečkim gospodarstvom. Najvišji odstotek ima Ilovka – 53,8%, sledi Žabnica s 45,1%, vsa ostala naselja pa manj, najmanj Mlaka pri Kranju s 3% ter Kranj z 1,6%.
(6)Zaposlovanje v sekundarnem sektorju: prebivalci naselij Urbanistične zasnove Kranj se v povprečju s 50% zaposlujejo v sekundarnem sektorju (popis 1991). Podrobnejši pogled pokaže, da še najmanj v sekundarnem sektorju zaposlujejo v naselju Ilovka (27%) ter Žabnica (26%). Obe naselji izstopata iz takšne razporeditve zaposlovanja, saj je bilo v Žabnici leta 1991 52% prebivalcev zaposlenih v primarnem sektorju, v Ilovki pa 50% v terciarnem sektorju. Prebivalci so večinoma zaposleni v podjetjih – 89,5%. Samostojnih podjetnikov je 5%, zasebnikov 5,5%. Zasebniki in samostojni podjetniki se največ ukvarjajo z gradbeništvom, drugimi javnimi in osebnimi storitvami ter gostinstvom. Družbene in centralne dejavnosti so skoncentrirane v Kranju. Kljub splošnim skupnim značilnostim območja urbanistične zasnove mesta Kranja nekatera naselja zaradi specifičnih značilnosti izstopajo. Kot prvo naselje je vsekakor Kranj kot upravno, kulturno, gospodarsko središče celotne gorenjske regije. Kot takšno ima tudi daleč največ prebivalcev, ki jih opredeljuje nizek (najnižji) odstotek dnevnih migrantov, zelo malo (slaba 2%) gospodinjstev s kmečkim gospodarstvom. V primerjavi z drugimi naselji je najvišji odstotek zaposlenih v kvartarnih dejavnostih v Kranju. (V celotni občini je izjema še Golnik z zdraviliščem). Zadnjih deset let se je precej ljudi z območja odselilo, vendar se število prebivalcev še vedno veča. Naslednje značilno naselje je Mlaka pri Kranju, ki je po vojni doživljala najhitrejšo in veliko rast prebivalstva. Največji porast je bil med leti 1971 in
  1. Glede na podatke zadnjih deset let se je prebivalstvo večalo predvsem na osnovi priseljevanja. Tako kot Kranj ima tudi Mlaka pri Kranju zelo nizek odstotek gospodinjstev s kmečkim gospodarstvom. Naselji Ilovka in Žabnica izstopata zaradi bolj kmečke strukture prebivalstva kot v drugih naseljih Urbanistične zasnove Kranja. V Žabnici se več kot 50% prebivalcev zaposluje v primarnem sektorju, v Ilovki pa v terciarnem sektorju. 5.2.1.
  2. Interesi in cilji razvoja Urbanistična zasnova mesta temelji na splošnih razvojnih dolgoročnih ciljih občine, strategiji zasnove varstva okolja in urejanja prostora, na usmeritvah razvoja gospodarskih in družbenih dejavnosti, predvsem pa na napovedi rasti gibanja prebivalstva ter na projekcijah razvoja gospodarskih in družbenih dejavnosti, ki so bili konfrontirani z urbanističnimi standardi in normativi ter razporejeni v prostor. Globalna opredelitev urbanistične zasnove mesta Kranja kot celote je razvoj znotraj obstoječega mestnega tkiva in postopna preobrazba mestnega tkiva od znotraj navzven. Poglavitna usmeritev mesta Kranja je v optimalizaciji izkoristila vse možnosti zgostitve ter v varovanju človekovega okolja (odnos do zelenih površin, rekreacijskih con, zmanjšanje stopnje onesnaženosti, zadostni odmiki zgradb med seboj). Kot trajna naloga se določa tudi prenova neustrezno in nesmotrno izoblikovanega mestnega tkiva (stara Sava), ki predstavlja dragocen, še neizkoriščen potencial za zaokrožanje in povezovanje sedaj določenih mestnih predelov. Čeprav ne moremo računati na obsežnejše oblike prenove v okviru večjih rekonstrukcij, v smislu rušenja in nadomeščanja starejšega stanovanjskega fonda, pa si moramo prizadevati s prenovo in sanacijo povečati smotrno rabo površin in grajenih struktur. Osnova usmeritev prometne zasnove je izboljšanje človekovega bivalnega in delovnega okolja. Intenziviranje poselitve in oblikovanje fluktuacijsko aktivnejših mestnih con centralnih in upravnih funkcij nalaga mestu tudi pravilno razporeditev prometne mreže z izgradnjo obvoznic, vpadnic in garažnih hiš. Bistvene spremembe, ki jih uvaja urbanistična zasnova, so v širitvi površin za dolgoročno zadovoljitev potreb po stanovanjski (tako individualni kot blokovni) gradnji, povečanju površin za športnorekreacijske dejavnosti, uveljavitvi mesta Kranja kot univerzitetnega središča, uvajanju fleksibilnega odnosa dejavnosti v do sedaj izključno industrijskih območjih (prepleti s centralnimi in obrtnimi dejavnostmi) ter v dobri organizaciji prometne infrastrukture. Seveda so upoštevani večinoma vsi tisti dosedanji elementi trajnejšega razvoja mesta, ki jih določajo dosedanji planski dokumenti in za katere se je ugotovilo, da jih ni potrebno spreminjati. Za dosego načrtovanega razvoja je potrebno spremeniti del obstoječih namenskih rab (gozd, kmetijske površine) v stavbna zemljišča. 5.2.1.
  3. Prostorske omejitve Zasnova poselitve načeloma upošteva sobivanje različnih dejavnosti v prostoru. V nekaterih primerih pa je stopnja nekompatibilnosti dejavnosti tolikšna, da je potrebno favoriziranje manjpomembnejše funkcije v korist razvoja pomembnejših funkcij. Največkrat gre za primere širjenja stanovanjskih območij (Mlaka, Planina, Bitnje, Britof, Pševo) oziroma prometne ureditve (severna obvoznica in varovanje koridorja zahodne obvoznice mesta). V večini ostalih primerov razvoj mesta upošteva naravne danosti krajine in ustvarjene razmere, ki sicer predstavljajo prostorske omejitve, a je njihov značaj (kanjon Kokre, Bobovek, Šmarjetna gora,…) tako specifičen, da ni možna kompenzacija z izravnalnimi ukrepi.
  4. člen 5.2.
  5. Usmeritve in cilji razvoja dejavnosti 5.2.2.
  6. Razvojni cilji z zasnovo organizacije dejavnosti Mesto Kranj si je z urbanistično zasnovo začrtalo usklajen razvoj dejavnosti v prostoru. Na področju stanovanjske gradnje načrtuje razvoj individualne in blokovne gradnje na več novih lokacijah, s čimer krepi somestje in teži k uravnoteženju poselitvenega vzorca. Za intenziviranje stanovanjskih aglomeracij so določena območja na severozahodnem delu s širitvijo naselja Mlaka proti zahodu, na vzhodu z zaokroževanjem poselitve naselja Britof in Planina, na zahodnem delu pa s stanovanjskim območjem Pševo. Na področju kmetijstva so določene nove lokacije kmetijske proizvodnje v predelu Primskovega in Čirč. Gozdne površine se bodo spreminjale v minimalnem obsegu s širitvijo poselitve v naselju Mlaka, v vseh preostalih predelih pa bomo ohranjali obstoječi status gozdov s posebnim poudarkom na gozdovih posebnega pomena vzdolž kanjona Kokre in na bregovih reke Save. Stanje na področju industrijske proizvodnje narekuje oblikovanje širše plejade možnih dejavnosti znotraj že izoblikovanih con z uvajanjem možnega prepleta obrti in industrije ter v nekaterih območjih tudi trgovske, vendar kompatibilne dejavnosti. Centralnim dejavnostim se posveča posebna pozornost, pri čemer se poudarja dvoje že oblikovanih središč, eno neposredno ob mestnem jedru (Otok) in drugo na področju Primskovega in vzhodnega dela Planine. Na področju prometnega omrežja se vzpostavlja učinkovit sistem mestnih obvoznic, kjer se poleg obstoječe vzhodne, ki se dokonča s krakom R1-210, na severu določa izvedba severne obvoznice in določa koridor zahodne obvoznice ter gradnja vzhodne vpadnice. Na področju komunalne infrastrukture si bomo prizadevali posodobiti, dograditi in na novo opremiti območja novonačrtovanih kompleksnih gradenj, s težnjo po izboljšanju stanja onesnaženosti tal, zraka in voda.
  7. člen 5.2.
  8. Podrobnejša zasnova organizacije dejavnosti 5.2.3.
  9. Usmeritve prostorskega razvoja Konkretizacija razvojnih ciljev za posamezne dejavnosti izhaja iz upoštevanja dejanskega razvoja posameznih dejavnosti do sedaj, iz ocene ustreznosti dosedanjih usmeritev in iz usklajenega upoštevanja potreb skupnosti in posameznikov ob zagotavljanju varstva temeljnih kvalitet v prostoru. Urbanistična zasnova določa sledeč razvoj posameznih dejavnosti. 5.2.3.1.
  10. Kmetijstvo Glede na pretežno usmeritev urbanistične zasnove mesta Kranja kmetijstvo v njej ni opredeljeno kot ključna razvojna perspektiva. Kmetijske površine so glede na kriterije razvrstitve kmetijskih zemljišč razdeljene na: – najboljša kmetijska zemljišča, ki predstavljajo temelj proizvodnje hrane in – druga kmetijska zemljišča, ki v naravi predstavljajo manj kvalitetna zemljišča z vidika izkoriščanja, vendar jih v urbanistični zasnovi ohranjamo kot površine, ki se jim namenska raba v načelu ne spreminja, lahko pa se prepleta z drugo specifiko, a kompatibilno rabo (rekreacija v naravnem okolju,…). V območju urbanistične zasnove se nahaja okoli 500 hektarjev kmetijskih zemljišč. Poleg kmetijskih površin se v zasnovi nahajajo še tudi stavbna zemljišča za potrebe kmetijske proizvodnje, ki se jim namenska raba ne sme spreminjati. 5.2.3.1.
  11. Gozdarstvo V skladu s strokovno podlago Zavoda za gozdove Slovenije, Območna enota Kranj, so gozdovi znotraj urbanistične zasnove razporejeni na varovalne gozdove, gozdove s posebnim namenom in večnamenske gozdove. Z dolgoročnim planom širimo obseg gozdov s posebnim namenom v obrečnih koridorjih Save in Kokre, kjer se ustrezno zmanjša druga namenska raba. Delno se zmanjša obseg gozdov na področju širjenja poselitve Pševa in Mlake. V območju urbanistične zasnove mesta Kranja se nahaja okoli 250 hektarja gozdnih površin ter okoli 40 hektarjev gozdov, ki se jim določa preplet funkcij z rekreacijo v naravi. V površino slednjih niso zajete gozdne površine Šmarjetne gore, kjer je prav tako možna dopolnilna funkcija rekreacije v naravnem okolju, vendar ta ni prevladujoča. 5.2.3.1.
  12. Razporeditev stanovanj V območju urbanistične zasnove se opredeljuje okoli 760 hektara površin, na katerih je že ali se načrtuje stanovanjska gradnja kot pretežna funkcija območja. Poleg teh je dodatno opredeljenih še 250 hektarjev površin, v katerih se stanovanja prepletajo s centralno ali družbeno dejavnostjo. Stanovanjska gradnja predstavlja enega od največjih uporabnikov prostora. Potrebe po stanovanjih imajo številne značilnosti – poleg tega, da so vselej aktualne, nosijo pečat strukturnih sprememb v gospodarstvu in z njimi povezanih sprememb v strukturi agrarnega in mestnega prebivalstva. Postopek planiranja stanovanjskih potreb izhaja iz: – analize obstoječega stanja, – ocene trenutno nezadovoljenih stanovanjski potreb, – projekcije bodočih stanovanjskih potreb, – ocene razpoložljivih finančnih sredstev za zadovoljevanje teh potreb (ki pa je pri vrednotenju stanovanjskih potreb nismo upoštevali zaradi nezadostnih podatkov). Na površinah mestne zasnove se je v preteklosti najintenzivnejša gradnja formirala v vzhodnih predelih (Planina), ki je poudarjala izgradnjo večstanovanjskih bivalnih enot v izjemno strnjeni povezavi z velikim faktorjem izkoristka razpoložljivih zemljišč. Razporeditev omrežja stanovanj v mestu s somestjem bo poudarjala enakomeren razvoj poselitve v vseh robnih predelih urbanistične zasnove (individualna gradnja) in nadaljevala načrtovano, a nedokončano realizacijo večstanovanjske gradnje na Planini, pri čemer bo poudarjala manjšo gostoto poselitve od obstoječe oziroma v preteklosti načrtovane. Sočasno z interniranjem robnih pozidav bo treba posebno pozornost posvetiti notranji oživitvi mesta z izrabo neustrezno eksploatiranih stavbnih zemljišč v središču mesta, še posebej pa zagotoviti pogoje za prenovo starega mestnega jedra z neposredno okolico (prostorska makrocelota Jedro). Pri obravnavi prostorskih rešitev te makrocelote je potrebno:
(1)regulirati prometni režim z zagotovitvijo boljšega dostopa do mestnega jedra, to je zgraditi vzhodno vpadnico in sočasno zagotoviti kvalitetne lokacije za izgradnjo sistema garažnih hiš (stara Sava, Merkur,…);
(2)zagotoviti učinkovite socialne, ekonomske in komunalne ukrepe, ki bodo stimulirali aktiviranje praznih stanovanjskih površin v objektih in spodbuditi investicije v prenovi;
(3)zvišati bivanjske kvalitete v mestnem središču, kot posledico prej opisanih funkcionalnih usmeritev, ob kvalitetni preobrazbi mestnih ambientov, arhitekture in ureditev prostora;
(4)zgraditi sodobno avtobusno postajo z razširitvijo na obstoječi lokaciji in njeno navezavo na iztek vzhodne vpadnice na eni strani ter povezavo s severno mestno obvoznico;
(5)oblikovati zaključene mestne prostore z ustvarjanjem mestnega ambienta, ki postanejo vodilo za mestno stavbno arhitekturo; gre za oblikovanje sistema mestnih ulic, mestnih trgov in parkov;
(6)varovati historično jedro in kvalitetno arhitekturno dediščino na ta način, da jo usposabljamo za ustrezne potrebe sodobnega življenja in da ustvarjamo nove arhitekturne kvalitete v kontekstu s podedovanimi;
(7)odbirati dejavnosti in programe mestnega centralnega značaja, tako da jih zlagoma usmerjamo tudi na predele povsem stanovanjskega značaja, da izločimo dejavnosti industrijsko proizvodnega značaja in velike generatorje prometa ter stremimo k prepletu mestnih funkcij za bolj uravnotežen značaj mesta. 5.2.3.1.4. Razporeditev proizvodnih in obrtnih dejavnosti Urbanistična zasnova mesta Kranja vključuje 69,6 hektarov površin za proizvodne dejavnosti ter 81,6 hektarjev površin za kombinirane proizvodne, storitvene in trgovske dejavnosti. Nekdanji razvoj industrije je temeljil na izključnih funkcijah proizvodnje znotraj za to opredeljenih con. Gospodarski razvoj zadnjega desetletja pa kaže stagnacijo in v nekaterih dejavnostih proizvodnje celo znaten upad potreb po enovrstnih namembnostih območij. Zato urbanistična zasnova določa sledeče opredelitve: Preglednica razporeditve proizvodnih in obrtnih območij ------------------------------------------------------------------------- oznaka območja ime prevladujoča namembnost ------------------------------------------------------------------------- LA IP1 Labore/Sava proizvodnja LA CIP1,2 Labore/Iskra proizvodnja in centralne dejavnosti SA IP1 Sava/Stara Iskra proizvodnja SA MG1 Sava/IKOS I. obrt SA IPC3 Sava/IKOS II. proizvodnja in centralne dejavnosti SA IPC2 Sava/Savska loka proizvodnja in centralne dejavnosti SA IPC1 Sava/Gorenja Sava proizvodnja in centralne dejavnosti STU MG1 Struževo/KOGP obrt KO MGC1 Kokrica/Gradbinec centralne dejavnosti in obrt BR IP1 Britof/Oljarica proizvodnja PRI IP1 Primskovo/IBI proizvodnja STA MG1 Stražišče/Opekarna obrt ------------------------------------------------------------------------- 5.2.3.1.5 Razporeditev družbenih in centralnih dejavnosti Centralne dejavnosti v mestnem okviru so locirane z namenom zadovoljitve potreb mesta z zaledjem, zato gravitirajo v dvoje močnejših centrov in sicer v območje Otoka in območje Primskovo – Planina. Prvi center je pretežno namenjen mestu, drugi pa gravitacijskemu območju somestja ter širšemu gravitacijskemu območju. Z vidika uravnotežene razporeditve centralnih dejavnosti znotraj celotnega območja so pomembnejši podcentri vključeni tudi v večino prostorskih makrocelot. Pri določitvi lokacij mestnega in regijskega pomena je osnovno izhodišče tako, da so:
(1)dejavnosti, v katerih je na majhnih površinah zaposleno veliko ljudi, s potrebo po dobrih medsebojnih kontaktih, locirane v mestnem središču;
(2)dejavnosti, za katere so potrebne velike površine in manjša potreba po kontaktih ter so lahko vezane na uporabo prometnih sredstev, locirane izven središča mesta;
(3)dejavnosti, za katere predstavlja število prebivalcev stanovanjskega območja ekonomsko osnovo za eksistenco, locirane neposredno v stanovanjskih območjih. Družbene dejavnosti so deljene na več skupin, ki so locirane glede na osnovni namen in funkcijo:
(1)upravne funkcije Mestne občine Kranj in širšega zaledja so osredotočene v osrednjem delu mesta (Jedro) pri čemer jim je potrebno zagotoviti ustrezno dostopnost z možnostjo znatno večjih površin za mirujoči promet; ciljna usmeritev je zagotavljanje boljše dostopnosti do javnih baz podatkov ter hitrejše in učinkovitejše storitve;
(2)izobraževalne funkcije se krepijo s koncentracijo visokošolskega in srednješolskega študija na območju Zlatega Polja z ambicijo utrditve položaja mesta kot univerzitetnega središča; v ta namen se določajo znatne širitve površin do severne mestne obvoznice. Osnovnošolsko izobraževanje se izvaja v okviru obstoječih lokacij šol, s tem da se preide na devetletno stopnjo; prostorske možnosti so zadovoljive, problematika prostorske stiske OŠ Simona Jenka pa bo razrešena s selitvijo srednje ekonomske šole na novo lokacijo. Za potrebe povečanja populacije na področju Mlake in Britofa se predvideva širitev prostorskih kapacitet osnovne šole Kokrica in Predoslje;
(3)varstvo predšolskih otrok je zagotovljeno z razporeditvijo obstoječih kapacitet VVZ, ki dopuščajo širitve; s krepitvijo ekonomske varnosti socialno ogroženih bo pričakovati večje popolnitve prostih kapacitet;
(4)zdravstveno varstvo in varstvo starejših oseb se bo še nadalje odvijalo na obstoječih lokacijah, pri čemer bomo poskrbeli za zmanjšanje prostorskih stisk z izgradnjo prizidkov in lokacij varovanih stanovanj v neposredni bližini doma starejših. 5.2.3.1.
  1. Razvoj rekreacije, športa in turizma Za uravnotežen razvoj mesta je potrebno zagotoviti ustrezne površine za šport in rekreacijo. Urbanistična zasnova določa širitve športno-rekreativnega centra Stanka Mlakarja, na novo opredeljuje športno-rekreativne površine ob izobraževalnem središču na Zlatem polju ter krepi večino obstoječih tovrstnih površin v mestu. Tako so znotraj urbanistične zasnove za šport in rekreacijo v naravnem okolju opredeljena, poleg že omenjenih, območja Šmarjetne gore, skakalnic, kanjona Kokre s pobočjem Ovčan, na več območjih ob poteku reke Save, Struževem, Stražišču, Bitnjah, v zeleni gozdni cezuri Planine, Kokrškem logu in Bantalah. Kot turistično perspektivna območja so definirana središča v Bobovku in na Šmarjetni gori. 5.2.3.1.
  2. Razvoj gospodarskih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav
(1)Prometni sistem Cestni sistem mesta tvorita dva obroča in radialne vpadnice. Zunanji obroč, ki predstavlja obvozni sistem, omejuje ožje mestno območje in ga sestavljajo obstoječa vzhodna obvoznica ter predvideni severna in zahodna obvoznica. Tako zgrajen obroč bo omogočil izločitev vsega tranzitnega prometa iz ožjega mestnega središča. Notranji obroč, ki obkroža mestno središče pa predstavljajo Kidričeva, Oldhamska, Likozarjeva cesta, Cesta 1. maja, del vzhodne obvoznice, Ljubljanska cesta in sedanja zahodna obvoznica (R2-412). Bistvene naloge pri dopolnitvi cestnega sistema mesta oziroma posameznih obročev so v gradnji severne obvoznice od regionalne ceste R1-210 na Primskovem do R2-412 severno od Struževega z viaduktom preko Kokre v območju Primskovega, nadalje vzhodne vpadnice z mostom čez Kokro in parkirno hišo na območju Stare Save ter povezavo do Koroške ceste. Določen je 200 metrski koridor zahodne obvoznice od R2-412 preko Struževega in Save, s predorom pod Šmarjetno goro do R1-210 v Zgornjih Bitnjah. Med preostalimi radialnimi vpadnicami sta zaradi novih pozidav pomembni še povezavi od Tenetiš skozi Mlako (gozd) do R2-412 in od Žabnice in Šutne po zahodnem robu Bitenj do Stražišča.
(2)Ostale infrastrukturne ureditve Komunalna infrastruktura mesta se izvaja na osnovi detajlnih planov posameznih nosilcev vzdrževanja in razvoja sistema infrastrukture ter v skladu z generalnimi koncepti usmeritev dolgoročnega plana Mestne občine Kranj. 5.2.3.2. Razporeditev dejavnosti v prostoru Urbanistična zasnova mesta Kranj določa razmestitev dejavnosti v prostoru. Opredeljuje jih po prevladujoči namenski rabi ter definira območje možnega prepleta prevladujočih dejavnosti. Priloga 2 30. člen 5.2.4. Podrobnejša zasnova namenske rabe 5.2.4.1. Območja, na katerih so z družbenim planom določena stavbna zemljišča Urbanistična zasnova mesta Kranj vključuje 2320,7 hektarov zemljišč, pri čemer jih je z družbenim planom namenjenih stavbnim zemljiščem cca.1353 hektarov. Preglednica v nadaljevanju prikazuje seznam območij s prikazom podobmočij, ki so opredeljena kot stavbna zemljišča: Preglednica podobmočij, ki so z družbenim planom opredeljena kot stavbna zemljišča ------------------------------------------------------------------------------------------------ Zaporedna Oznaka planske Ime planske Seznam Površina stavbnih številka makrocelote makrocelote podobmočij zemljišč (
  1. ha)------------------------------------------------------------------------------------------------ 01 ML MLAKA C1, C2, S1, S2, S3, S4, S5, S6 53,5 02 KO KOKRICA C1, C2, C3, D1, KP1, KP2, MGC1, P1, S1, S2, S3, S4, S5, S6, S7, S8, S9, S10, S11, S12, S13, S14, R1, R2 88,2 03 KK KANJON KOKRE KR1, R1, R2, S1, ŠR1 6,9 04 PRE PREDOSLJE D1, D2, P1, S1, S2, S3, S4 38,2 05 BR BRITOF IP1, S1, S2, S3, S4, S5, S6, S7, S8, SCMG1, SCMG2, ŠR1 86,1 06 JE JEDRO AP, CD1, CDS1, CDS2, CDS3, CDS4, CDS5, CDS6, CDS7, CDS8, CS1, CS2, CS3, CS4, CS5, CS6, D1, D2, D3, D4, E1, S1, S2, S3, S4, R1, R2 72,9 07 PRI PRIMSKOVO C1, C2, C3, C4, C5, C6, C7, C8, D1, D2, IP1, KP1, KP2, KP3, KP4, MG1, MG2, R1, S1, S2, S3, S4, S5, S6, S7, SCMG1 105,7 08 PL PLANINA C1, C2, CS1, D1, D2, D3, D4, D5, D6, E1, IPC1, P1, M1, S1, S2, S3, S4, S5, S6, S7, S8, S9, S10, S11, ŠR1, ŠR2, KP1 138,5 09 ČI ČIRČE CS1, CD1, KP1, KP2, S1, S2, S3, S4, ŠR1, SKP1 46,2 10 DR DRULOVKA D1, S1, S2, S3, S4, S5, S6, S7, KP1 74,4 11 SA SAVA C1, C2, C3, C4, C5, CM1, IP1, IPC1, IPC2, IPC3, M1, MG1, R1, R2, R3, R4, R5, R6, R7, S1, S2, ŠR1, ŽI1, ŽI2, ŽI3, ŽI4 108,2 12 LA LABORE C1, CIP1, CIP2, D1, IP1, KP1, P1, R1, R2, S1, S2, S3, S4, S5 113,4 13 BI BITNJE CD1, KP1, KP2, KP3, MG1, R1, S1, S2, S3, S4, S5, S6, S7, S8, ŠR1 133,1 14 ŽA ŽABNICA D1, P1, S1, S2, S3, S4 35,9 15 STA STRAŽIŠČE C1, CD1, MG1, S1, S2, S3, S4, S5, S6, S7, S8, S9, S10, Š1 119,7 16 STU STRUŽEVO C1, MG1, S1, S2, S3, S4, ŽI1, KP1 33,1 17 ŠG ŠMARJETNA GORA M1, S1, S2, S3, S4, S5, S6, S7, S8, S9, S10, S11, S12, S13, S14, S15, S16, S17, S18, S19, S20, S21, S22, S23, S24, S25, S26, ŠR1, ŠR2, T1 15,8 18 ZP ZLATO POLJE C1, D1, D2, KP1, S1, ŠR1 34,3 19 RU RUPA C1, OB1, R1, R2, S1, S2, S3, S4, S5, S6, S7, S8, S9, S10, S11, S12 54,9 20 KS KRANJ SEVER C1, D1, S1, S2, S3, ŠR1 45,9 21 AC AVTO CESTA AC1, AC2, AC3, AC4, AC5 26,7 ------------------------------------------------------------------------------------------------ 5.2.4.2. Območja, ki se jim namenska raba ne spreminja (površine, ki niso namenjene stavbnim zemljiščem) Površine, ki so sicer vključene v urbanistično zasnovo mesta Kranj, a v tem srednjeročnem obdobju niso namenjena stavbnim zemljiščem, so: Preglednica podobmočij, ki niso namenjena stavbnim zemljiščem ------------------------------------------------------------------------------------------------ Zaporedna Oznaka planske Ime planske Seznam Površina stavbnih številka makrocelote makrocelote podobmočij zemljišč (
  2. ha)------------------------------------------------------------------------------------------------ 01 ML MLAKA G1, G2, G3 14,9 02 KO KOKRICA G1, G2, G3, GR1, GR2, K1, K2, K3, K4, K5, K7, K8, K9, K10, K11, V1, V2 72,9 03 KK KANJON KOKRE G1, G2, G3, G4, GR1, GR2, GR3, GR4, GR5, GR6, GR7, GR8, K1, KR1, KR2, V1, V2, V3, V4, V5, V6, V7 32,6 04 PRE PREDOSLJE K1 1,2 05 BR BRITOF G1, K1, K2, K3 11,9 07 PRI PRIMSKOVO K1, G1 44,0 08 PL PLANINA G1, K1, GR1, GR2 38,9 09 ČI ČIRČE G1, K1, K2, K3,K4 7,4 10 DR DRULOVKA GR1, G1, G2, K1, K2 29,2 11 SA SAVA G1, G2, G3, G4, G5, G6, G7, G8, G9, G10, G11, GR1, GR2, GR3, K1, K2, V1, V2, V3, V4, V5,V 6 72,1 12 LA LABORE G1, K1, K2 126,5 13 BI BITNJE G1, G2, G3, G4, K1, K2, K3, K4, K5, K6, K7, K8, K9, K10, VZ1 65,3 14 ŽA ŽABNICA K1, K2, K3, K4, K5 2,5 15 STA STRAŽIŠČE G1, G2, K1, K2, K3, K4, K5, K6, K7 23,4 16 STU STRUŽEVO G1, G2, GR1, K1, K2, K3 18,3 17 ŠG ŠMARJETNA GORA G1, G2, G3, G4, G5, K1, K2, K3, K4, K5, K6, K7, K8, K9 181,6 18 ZP ZLATO POLJE K1 92,0 19 RU RUPA G1, G2, G3, G4, G5, G6, G7, GR1, K1, K2, K3, K4, K5, K6, K7 81,8 ------------------------------------------------------------------------------------------------ 31. člen 5.2.5. Opredelitve za uresničevanje zasnove 5.2.5.1. Območja kompleksne graditve z vrsto prostorskega izvedbenega načrta S to urbanistično zasnovo se določa območja kompleksne graditve, za katera je potrebna izdelava prostorskega izvedbenega načrta. Posebej so opredeljena območja veljavnih PIN, območja, kjer so veljavni PIN že izdelani in se jim spreminja način urejanja v prostorske ureditvene pogoje, območje veljavnih PIN, ki se uporabljajo do sprejetja novih in območja novih PIN z opredelitvijo prevladujoče namenske rabe. Preglednica veljavnih PIN: – UN M 07/1 GORENJSKI SEJEM (Uradni list RS, št. 16/02) – ZN D 02/3 – ŠOLSKI CENTER ZLATO POLJE (Uradni list RS, št. 82/02) Preglednica PIN, ki se jim spreminja način urejanja v PUP: – ZN ČIRČE – ZN NOVA MLAKA – GRIČ – UN SMUČARSKI CENTER GORENJE SAVA Preglednica veljavnih PIN, ki se uporabljajo do sprejetja novih PIA: --------------------------------------------------------------- Vrsta Ime Objava pin --------------------------------------------------------------- ZN OBMOČJE ŽELEZNIŠKE POSTAJE UVG št. 24/70 in 13/72 ZN REVITALIZACIJA STAREGA MESTNEGA JEDRA KRANJA UVG št. 7/83 LN PRIMARNI PLINOVOD TEKSTILINDUS – BLAGOVNI TERMINAL NAKLO UVG št. 9/88 LN PRIMARNI PLINOVOD ČIRČE – IBI – OLJARICA UVG št. 15/88 LN VZPOREDNI PLINOVOD VODICE – BRITOF UVG št. 15/88 LN 2 X 110 kV DALJNOVOD KRANJ – ZLATO POLJE – PRIMSKOVO UVG št. 14/89 LN KANAL GZ – 1 UVG št. 1/89 LN VODOVOD ZAJETJE KOKRA – KRANJ UVG št. 3/90 LN REKONSTRUKCIJA LIKOZARJEVE CESTE Uradni list RS, št. 30/91 LN REKONSTRUKCIJA CESTE STANETA ŽAGARJA IN OLDHAMSKE CESTE Uradni list RS, št. 30/91 LN PRIMARNI PLINOVOD RETNJE – GOLNIK Uradni list RS, št. 12/92 LN REKONSTRUKCIJA REGIOANALNE CESTE R-322 (Kokrica-Mlaka) IN L-3812 (Kokrica-avtocesta) in sprememba ceste R2-410) Uradni list RS,št. 23/94 in 94/00 --------------------------------------------------------------- Preglednica novih PIN, ki se izdelajo na območju UZ mesta Kranj: ------------------------------------------------- Vrsta Ime dokumenta Prevladujoča pin namembnost ------------------------------------------------- UN KANJON KOKRE G, R, K,V UN CENTER HUJ Š, R ZN PLANINA JUG S, C ZN BRITOF JUG S ZN TOVARNA ISKRA/del IP, C ZN PŠEVO S UN ČUKOVA JAMA G, V, R, K, S ZN MLAKA ZAHOD S, C, G UN SENOŽET V ČIRČAH R UN BANTALE/GOMILE R UN POKOPALIŠČE BITNJE P UN BEKSL C, D UN POD OBVOZNICO C, S LN SEVERNA OBVOZNICA I LN VZHODNA VPADNICA I LN R1-210 ZGORNJE JEZERSKO – PREDDVOR – KRANJ I LN KIDRIČEVA CESTA (R2-410) I LN PODALJŠEK DELAVSKE CESTE I LN CESTA ŽABNICA – BITNJE/STRAŽIŠČE I LN CESTA TENETIŠE – MLAKA – ZLATO POLJE I LN CESTA V STRUŽEVO I ------------------------------------------------- Za območja kompleksne graditve se z družbenim planom opredelijo programske zasnove. Za infrastrukturne objekte, naprave in omrežja, ki jim v dolgoročnem planu še ni možno precizirati potekov, se prav tako opredeli izdelava lokacijskih načrtov. 5.3. Urbanistična zasnova Golnika 32. člen 5.3.1. Skupni interesi in cilji dolgoročnega razvoja 5.3.1.1. Uvod z opisom razvoja in obsega urbanistične zasnove Golnika Ureditveno območje urbanistične zasnove Golnika obsega naselje Golnik in njegovo neposredno naravno zaledje gozdov in kmetijskih zemljišč. Razloženo urbanizirano naselje z gručastim jedrom je krajevno središče, ki je prvič omenjeno leta 1399 in leži ob južnem vznožju podolgovatega gorskega grebena Kriške gore (Vrata, 1591
  3. m)na prehodu v terciarno gričevje in konglomeratne terase Dobrav. V 16. stoletju so tu zgradili graščino, iz katere je leta 1917 začelo nastajati zdravilišče, danes je to Bolnišnica Golnik. Po ustanovitvi zdravilišča se je kraj zelo povečal. Južno od ceste se proti gozdnati konglomeratni terasi Udin boršta ob potoku Parovnica in njegovih pritokih razteza odprt svet, kjer so polja in zamočvirjeni travniki. Golnik po številu prebivalcev, po populacijskem zaledju in po opremljenosti z oskrbnimi storitvami in družbenimi dejavnostmi v omrežju naselij mestne občine Kranj predstavlja pomembno lokalno središče in služi skupaj z oskrbnimi in družbenimi dejavnostmi v Goričah 12-im naseljem z 2656 prebivalcem v štirih krajevnih skupnostih. Poseben (širši regionalni) pomen daje naselju dejavnost bolnišnice Golnik, ki predstavlja v naselju primarno dejavnost. Zaradi predstavljene vloge Golnika je dolgoročni plan občine Kranj predvidel dolgoročno prostorsko urejanje naselja z urbanistično zasnovo. Širše območje Golnika je razmeroma redko poseljeno. Glavni urbanizacijski tokovi ga niso zajeli, kar je posledica odmaknjenosti od glavnih prometnic in dejavnosti bolnišnice, kar je uspelo ohraniti razmeroma prvinsko krajinsko podobo. Ugodne lokalne klimatske značilnosti in kultivirano, a vseeno izredno naravno okolje, predstavlja v celoti glavno naravno lastnost prostora. Razvoj naselja je bil v novejših razvojnih obdobjih v celoti povezan z razvojem bolnišnice, ki v naselju zavzema severni del nad cesto Kranj-Golnik-Tržič. Južni del naselja je bivalni, zgrajen razmeroma strnjeno in načrtno, njegovo prostorsko širitev je spodbujal razvoj bolnišnice. Razpršena stanovanjska gradnja se pojavlja le izjemoma, v glavnem ob staroselskih kmetijah. Ureditveno območje urbanistične zasnove Golnika obsega 90,383 ha površine. 5.3.1.2. Značilnosti dosedanjega razvoja in razvojni problemi Pomembnejši razvojni problemi, kot značilnost dosedanjega razvoja, se v urbanistični zasnovi Golnika kažejo v naslednjem: 1. potrebe in možnosti nadaljnjega prostorskega razvoja poselitve v ureditvenem območju za gradnjo bolnišničnih objektov, stanovanj in spremljajočih dejavnosti je potrebno podrediti varovanju in razvoju naravnih lastnosti prostora, kar zahteva ustrezno razmestitev teh dejavnosti s čim manjšimi negativnimi vplivi na naravne in z delom pridobljene vrednote okolja; 2. dejavnost bolnišnice se je prostorsko razvijala dokaj strnjeno, z izrabo obstoječega stavbnega fonda. Relativna zgoščenost objektov in pa neposredna soseščina drugih dejavnosti zahtevajo zagotovitev novih potrebnih površin na severu ter prenovo in ustrezno ureditev obstoječega območja bolnišnice; 3. opremljenost naselja z oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi glede na velikost naselja, gravitacijsko zaledje in razdaljo do drugih oskrbnih centrov ni zadovoljiva; 4. štiriletna osnovna šola, ki deluje v Goričah, je zaradi dotrajanosti potrebna obnovitvenih del; 5. razpršena stanovanjska gradnja, ki se pojavlja ob staroselskih kmetijah, predvsem pa v območju med Golnikom in Goričami, bi lahko ob intenzivnejšem nadaljevanju znatno preobrazila sedanja naselja ter krajino; 6. prometna dostopnost naselja ne predstavlja posebnega problema, pomanjkljivost so parkirne površine za potrebe bolnišnice in prometna varnost, še posebej za pešce in kolesarje; 7. nezadovoljiva komunalna opremljenost kraja zahteva izboljšanje stanja in dograditev sistema za nadaljnji razvoj. V ta namen je potrebna ureditev celotnega območja naselja s kanalizacijo in čiščenjem odpadnih voda ter obnovitev vodovodnega omrežja za potrebe vodooskrbe in gašenja požarov; 8. dejavnost bolnišnice temelji tudi na ugodni lokalni klimi in relativno čistem zraku, zahteva dolgoročno ureditev ogrevanja naselja, ki ne bo slabšala sedanjega stanja. 5.3.1.3. Interesi in cilji razvoja Naselje Golnik bo tudi v bodoče lokalno središče (vodilno naselje), ki bo skupaj z Goričami (cerkev, šola, pokopališče) služilo širšemu gravitacijskemu zaledju. Za razvoj dejavnosti in naselij so v ureditvenem območju konkretizirani naslednji planski cilji ter razvojne usmeritve: 1. Nadaljnji razvoj naselja je treba uravnavati skladno z njegovo osnovno funkcijo. 2. Naselje se je začelo razvijati z zdraviliško dejavnostjo in ga ta opredeljuje še danes. 3. Število prebivalstva se je drugi polovici dvajsetega stoletja ustalilo in trenutno šteje 1059 prebivalcev. V zadnjih desetih letih je bilo naselje deležno zopet rahlega porasta. Na osnovi povprečja indeksov I(2001/1961)=106,2 predvidevamo še nadaljnjo rast populacije. 4. Zaradi dejavnosti bolnišnice, ki je najtesneje povezana z naravnimi lastnostmi območja in zaradi zavarovanja dobrin splošnega pomena, je potrebno ohranjati sedanje ekološko ravnovesje in odstraniti vire negativnih vplivov na okolje. Ohranjati je potrebno sedanjo kultivirano podobo naravnega okolja, funkcijo gozdov s posebnim namenom in ostalih ekosistemov (močvirja, polja, vodotoki), kmetijskih zemljišč, naravno in kulturno dediščino. 5. Razvoj poselitve mora zagotoviti potrebno število stanovanj in spremljajočih dejavnosti. Za planirano število prebivalcev je potrebno zagotoviti 50 stanovanj. Zaradi značaja naselja Golnik predpostavljamo gradnjo 25% stanovanj v večstanovanjskih objektih, 75% pa v organizirani obliki individualne gradnje. Za dopolnitev oskrbnih in družbenih dejavnosti je potrebno zagotoviti prostor za dodatno trgovsko in servisno dejavnost. Novo načrtovana poselitev mora zagotoviti boljšo izrabo že poseljenih območij, širitev naselja pa skrbno upoštevati naravne lastnosti. 5.3.1.4. Prostorske omejitve Urbanistična zasnova Golnika izhaja iz vodilnega položaja matičnega naselja v prostoru in je zasnovana na dolgoročnem povezovanju več zaselkov in razpršenih gradenj v skupno prostorsko celoto. Omejitev oboda urbanistične zasnove temelji na funkcionalno opredeljeni razmejitveni črti naselja, ki jo določa preplet vsebin druge in tretje razmejitvene črte. Prva in najširša je meja gravitacijskega vpliva, torej navezave okoliških poselitvenih struktur, prebivalstva in infrastrukture. Tako je za najširše območje gravitacijskega središča možno smatrati celotni severni predel občine z naselji Zalog, Srednja vas, Babni Vrt, Goriče, Letenice, Trstenik, Povlje, Pangrčica, Čadovlje, Žablje in deloma Tenetiše. Močno vlogo v tem prostoru nosi tudi naselje Goriče. Druga, širša, je meja funkcionalnih zemljišč, vezanih na katastrske občine kot starejšo kategorijo in lastniško opredelitev kmetijskih zemljišč in gozdov z obstoječimi kmetijami znotraj urbanistične zasnove. Tretja, ožja meja, ki jo prostorski dokument v analizah tudi podrobneje obravnava, je meja območja stavbnih zemljišč osnovnega naselja in razpršene gradnje, ki tvorijo urbanistično zasnovo. Za operacionalizacijo je pomembna zgolj ta, ki je osnova za bilance površin, oblikovanje dejavnosti in namenske rabe. Ta hkrati omejuje pozidane površine gravitacijskega središča in predstavlja območje, kjer veljajo zakonska določila v zvezi z upravljanjem s stavbnimi zemljišči ter hkrati zamejuje območje, kjer se izvaja kompleksna gradnja. Vključuje tudi del kmetijskih in gozdnih površin naselja ter območje čistilne naprave na jugu. 33. člen 5.3.2. Usmeritve in cilji razvoja dejavnosti Za razvoj naselja so podrobneje konkretizirani naslednji planski cilji ter razvojne usmeritve: – kvantitativni in kvalitativni razvoj centralnih dejavnosti, ki služijo prebivalcem obravnavanih naselij in širšega zaledja Dolgoročni plan Mestne občine Kranj določa Golnik tudi v bodoče kot lokalno središče, ki bo služilo ne samo prebivalcem širšega zaledja, marveč s svojo bolnišnično dejavnostjo tudi celotni regiji. Glede na sedanje število prebivalstva, ki uvršča Golnik na 6. mesto med naselji v občini, in ugoden naravni in selitveni prirast je ob načrtovanih stavbnih zemljiščih nujno okrepiti oskrbne in ostale centralne funkcije naselja. – preusmeritev prostorskega razvoja naselij iz dosedanjega »zunanjega« v ti. »notranji razvoj«, ki pomeni intenziviranje rabe znotraj urbanistične zasnove naselij in njihove kvalitativne izboljšave S kmetijskimi in gozdnimi zemljišči omejevan prostorski razvoj bo torej narekoval Golniku spremenjeno urbanistično politiko v smislu intenziviranja že poseljenih območij in optimalnega posega v zemljišča, ki so bodisi enklave v strnjenih delih stavbnih zemljišč, bodisi domiselno dolgoročno zaokrožujejo naselje tako v prostorskem kot funkcijskem oziru. Takšne prostorske možnosti obstojajo za različne oblike zgoščevanja: za novogradnje, dozidave, nadzidave in drugo, vendar pa pomenijo zaradi lastništva in sedanjih pravnih regulativ le potencial za gradnjo, ki pa se bo izkoriščal dolgoročno in spontano. Le v primeru, da bi zgoščevanje družbeno stimulirali ali da bi uvedli druge ukrepe, bi se odprle širše možnosti tovrstne gradnje. – funkcionalne dopolnitve naselja s turističnimi dejavnostmi Ugodni klimatski pogoji, prometne zveze in razmere ter njegov pričakovani razvoj narekujejo, da se celotno območje ustrezno intenzivneje vključi v turistično ponudbo. – vsestransko izboljšanje bivalnih in delovnih pogojev v naseljih Izboljševati je potrebno prostorsko in funkcionalno organizacijo naselja, oživitev trgov, ureditev prometa, še posebej z vidika dostopnosti do oskrbnih in družbenih dejavnosti, varnosti itd., – varstvo dobrin splošnega pomena in varstvo okolja nasploh – razvoj in krepitev pogojev za kvalitetno ukrepanje v primeru elementarnih in drugih nesreč 34. člen 5.3.3. Podrobnejša zasnova organizacije dejavnosti 5.3.3.1. Razporeditev dejavnosti v prostoru Značilnosti zasnove dolgoročnega razvoja naselja in dejavnosti v ureditvenem območju Golnika so naslednje: 1. Potrebna je nadaljnja krepitev naselja Golnik s prevladujočo vlogo dejavnosti bolnišnice, načrtovano stanovanjsko gradnjo, dopolnjevanjem oskrbnih in družbenih dejavnosti, sanacijo in dograjevanjem komunalnega omrežja. 2. Za razvoj dejavnosti bolnišnice je namenjen severni del naselja, poleg sedanjih površin še površine vzhodno od parka in objektov bolnišnice, kamor bi se usmerile morebitne novogradnje. 3. Organizirano stanovanjsko gradnjo omogočajo proste površine južno od obstoječih blokov in gozdno pobočje v Zabrju. 4. Razvoj oskrbnih in storitvenih dejavnosti je predviden v osrednjem delu naselja, neposredno ob regionalni cesti. To območje naj bi prevzelo vse oskrbne, servisne, gostinske, kulturne in družbene dejavnosti za potrebe prebivalcev naselja, širšega zaledja in deloma potreb bolnišnice. 5. Rekreaciji prebivalcev in gostov bolnišnice so namenjene obstoječe športne naprave, parkovne površine in neposredno naravno okolje. Vse navedene površine se bodo urejale in varovale skladno z zahtevami po ohranitvi kvalitete prostora. 6. V ureditvenem območju naselja se bo kmetijstvo razvijalo skladno z ostalimi dejavnostmi. Najboljša kmetijska zemljišča so v ureditvenem območju v celoti ohranjena. 7. Gozdovi v ureditvenem območju imajo poseben pomen. Gospodarjenje v njih je podrejeno ekološki, varovalni in rekreacijski funkciji. 8. V območju Zabrja namenjamo stanovanjski gradnji 1,8 ha proizvodno manj pomembnega gozda. 9. Primarno cestno povezavo predstavlja regionalna cesta R2-410 Bistrica pri Tržiču – Kokrica – Kranj. Ostalo so lokalne ceste ter javne poti in omogočajo neposredno dostopnost znotraj naselja. Vse ceste potekajo po obstoječih trasah, razen ceste, ki bo napajala novo stanovanjsko območje v Zabrju. V območju naselja bo potrebno zagotoviti manjkajoče parkirne površine ter urediti kolesarske in pešpoti. 10. Za predviden razvoj naselja je bistvenega pomena komunalna ureditev: – Za območje Golnika je predviden ločen sistem kanalizacije. Obstoječa čistilna naprava ne zadošča potrebam obstoječe in predvidene gradnje. Potrebno je sanirati kanalizacijsko omrežje in zgraditi novo ali sanirati obstoječo čistilno napravo. – Naselje Golnik z bolnišnico se napaja iz vodnih virov – zajetje Golnik in Ribnikar. – Za potrebe sanitarne in požarne vode za obstoječe naselje in novogradnje je potrebno sanirati obstoječe vodovodno omrežje in zgraditi novo. – Območje Golnika se napaja iz šestih trafo postaj. Napajalni vir predstavlja RTP Tržič. – Območje Golnik je priključeno na magistralno plinovodno omrežje (odcep Retnje – Golnik), merilno reducirna postaja je zgrajena južno od regionalne ceste ob trgovini. Na plinovodno omrežje je priključena Bolnišnica Golnik, omrežje široke potrošnje za napajanje stanovanjskih območij pa bo potrebno še zgraditi. – Območje je telekomunikacijsko napajano iz avtomatske telefonske centrale ATC Goriče, ki je z optičnim prenosnim sistemom povezana z glavno centralno postajo GAT – Kranj. 11. Varstvo in razvoj naravne in kulturne dediščine mora zagotoviti obstoj kulturne krajine s sedanjimi lastnostmi, kar je sestavni del in pogoj dejavnosti bolnišnice ter kvalitetnih pogojev prebivalcev naselja. 35. člen 5.3.4. Podrobnejša zasnova namenske rabe 5.3.4.1. Območja, na katerih so z družbenim planom določena stavbna zemljišča Urbanistična zasnova Golnika vključuje 90,383 hektarov zemljišč, od tega jih je z družbenim planom namenjenih stavbnim zemljiščem 57,714 hektara. V nadaljevanju so v preglednici prikazana območja urejena z oznako in poimenovanjem območja. Preglednica območij, ki so opredeljena kot stavbna zemljišča: ----------------------------------------------------- Oznaka Prevladujoča Površina območja namembnost območja (
  4. ha)----------------------------------------------------- GD1 zdraviliška 7,462 GD2 zdraviliška 0,937 GD3 zdraviliška 6,059 GR1 rekreacija v naravnem okolju 4,175 GR2 rekreacija v naravnem okolju 1,255 GR3 rekreacija v naravnem okolju 4,811 GC1 oskrba 2,021 GŠ1 športna igrišča 1,685 GS1 intenzivna večstanovanjska in ind. stan. gradnja 12,771 GS2 intenzivna in ind. stan. gradnja 1,825 GS3 ind. stan. gradnja 2,725 GS4 ind. stan. gradnja 1,574 GS5 ind. stan. gradnja 3,329 GS6 ind. stan. gradnja 0,777 GS7 ind. stan. gradnja 1,366 GS8 ind. stan. gradnja 0,120 GS9 ind. stan. gradnja 0,162 GS10 ind. stan. gradnja 0,069 GS11 ind. stan. gradnja 0,079 GS12 ind. stan. gradnja 0,055 GS13 ind. stan. gradnja 0,062 GS14 ind. stan. gradnja 0,420 GS15 ind. stan. gradnja 0,490 GM1 čistilna naprava 0,687 ----------------------------------------------------- 5.3.4.2. Območja, ki se jim namenska raba ne spreminja in ohranja prvotno rabo (površine, ki niso namenjene stavbnim zemljiščem) Površine, ki so sicer vključene v urbanistično zasnovo Golnika, a niso namenjene poselitvi, so: – najboljša in druga kmetijska zemljišča (oznake območij od GK1 do GK15) v skupni površini 11,897 ha in – gozdna območja kot zelene cezure med območji poselitve (oznake območij od GG1 do GG4) v skupni površini 20,772 ha. Preglednica območij, ki niso namenjena stavbnim zemljiščem ----------------------------------------------------- Oznaka Prevladujoča Površina območja namembnost območja (
  5. ha)----------------------------------------------------- GG1 gozd 9,624 GG2 gozd 5,241 GG3 gozd 5,118 GG4 gozd 0,789 GK1 kmetijstvo 1,654 GK2 kmetijstvo 0,589 GK3 kmetijstvo 0,225 GK4 kmetijstvo 0,704 GK5 kmetijstvo 0,425 GK6 kmetijstvo 0,192 GK7 kmetijstvo 2,949 GK8 kmetijstvo 0,601 GK9 kmetijstvo 1,085 GK10 kmetijstvo 1,320 GK11 kmetijstvo 0,043 GK12 kmetijstvo 0,059 GK13 kmetijstvo 0,263 GK14 kmetijstvo 1,322 GK15 kmetijstvo 0,466 GI1 prometna infrastruktura 2,767 ----------------------------------------------------- 36. člen 5.3.5. Opredelitve za uresničevanje zasnove 5.3.5.1. Območja kompleksne graditve z vrsto prostorskega izvedbenega načrta Urbanistična zasnova Golnika določa dvoje območij, ki se urejata s prostorskima izvedbenima načrtoma in sicer: ----------------------------------------------------------------------------- Oznaka Poimenovanje Vrsta PIN Namembnost Etapnost območja območja območja realizacije ----------------------------------------------------------------------------- G1 Zabrje ZN stanovanjska II. G2 Zdravilišče UN javna infrastruktura II. ----------------------------------------------------------------------------- 5.3.5.2. Območje urejanja s prostorskimi ureditvenimi pogoji Za območja, ki so pretežno že realizirana, oziroma se jim ohranja prvotna namenska raba, se opredeljuje izdelava prostorskih ureditvenih pogojev. Prostorski ureditveni pogoji se izdelajo za celotno urbanistično zasnovo Golnika z izjemo območij z oznakama G1 in G2. S prostorskimi ureditvenimi pogoji se ureja tudi območje že izvedenega zazidalnega načrta Golnik – južni del. 5.3.5.3. Urbanistično – oblikovalske usmeritve Kvalitetne parkovno – rekreativne površine naselja ter s tem povezano dendrološko dediščino je potrebno še posebej ohranjati. Prav tako je treba posebno pozornost posvetiti oblikovanju dopolnilnih gradenj v območjih z oznakami družbenih dejavnosti (D) ter pri oblikovanju poselitve še nepozidanih območij kompleksne graditve upoštevati principe sonaravnega urejanja prostora ter prilagoditve že zgrajeni, oblikovno kvalitetni arhitekturi neposrednega okolja. 5.3.5.4. Usmeritve za varovanje naravnih vrednot in kulturne dediščine V območju urbanistične zasnove Golnika je treba varovati območja naravnih vrednot in kulturne dediščine. Poleg tega se je nujno zavzemati za ohranjanje kvalitet kulturne krajine, krajinske podobe gozdnih in parkovnih robov ter značilnosti urbanističnega in arhitekturnega stavbnega oblikovanja. V območju urejanja se nahajajo sledeče naravne vrednote in objekti nepremičnine kulturne dediščine: 1. Varstvo kulturne dediščine: – Golnik – arheološko najdišče Laznikova zijalka – Golnik – grad Golnik – Golnik – Malijeva kapelica – Golnik – Malijevo gradišče – Golnik – slopno znamenje – Golnik – spomenik partizanski saniteti – Golnik – spomenik petim talcem – Golnik – spomenik sklepu vstaje na Golniku in okolici – Golnik – spominska plošča Izidorju Rodetu – Golnik – zdravilišče Golnik 2. Varstvo naravne dediščine: – Golnik – slapišče – Golnik – mokrišče 6. Opredelitve za uresničevanje dolgoročnega plana 37. člen 6.1. Usmeritve za načine urejanja prostora s prostorskimi izvedbenimi akti Dolgoročni plan podrobnejše usmeritve za način urejanja prostora določa v okviru obeh urbanističnih zasnov v poglavjih 5.2. in 5.3. tega odloka. Za celotno območje mestne občine pa se določajo sledeči načini urejanja prostora: 6.1.1. Prostorski ureditveni pogoji S prostorskimi ureditvenimi pogoji (PUP) se urejajo:
(1)morfološke celote III. Dobrave, razen območja UN Tenetiše in Brdo, IV. Sorško polje, razen območje ZN Mavčiče in UN Praše in V. Škofjeloško hribovje;
(2)območja znotraj morfoloških celot I. Urbanistične zasnove mesta Kranja in II. Urbanistične zasnove Golnik razen območij veljavnih prostorskih izvedbenih načrtov in območji, za katere je s tem planom v I. etapi predvedena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov (UN, ZN, LN).
(3)Veljavni prostorsko ureditveni pogoji za območja: Kranj, Golnik-Goriče, Kranjsko Sorško polje, Škofjeloško hribovje in Dobrave se uporabljajo do sprejetja novih prostorsko ureditvenih pogojev po posameznih območjih ali morfoloških enotah. Preglednica območij urejanja s prostorskimi ureditvenimi pogoji -------------------------------------------- Morfološka celota oznaka / ime PUP -------------------------------------------- I. Ml2 Mlaka UZ MESTA KRANJ Ko2 Bobovek Ko3 Kokrica vas Ko4 Kokrica Ko5 Ilovka Kk3 kanjon Pre1 Predoslje Br3 Voge Br4 Britof Je6 mestno središče Pri2 Gorenje Pri3 Primskovo Pri4 trgovska cona Pl1 mestno pokopališče Pl5 Klanec Pl6 Planina Pl7 Cesta
  1. maja Či2 Čirče Dr1 Nova Drulovka Dr2 Orehek – Drulovka Dr3 Velike njive Sa3 Savska dolina La3 Labore La4 Bantale La5 Polje Bi1 Bitnje Bi2 Bitnje vas Ža1 Žabnica Ža2 Šutna Sta3 Stražišče Sta4 Opekarna Stu1 Struževo Zp3 Zlato polje Šg2 skakalnica Šg3 Gorenje Sava Šg 4 Šmarjetna gora Zp 4 Veliko polje Ru1 vojašnica Ru2 Rupa Ru3 Ovčan Ks2 sever mesta II. G3 bolnišnica UZ GOLNIK G4 Golnik III. DOBRAVE 01 Povlje 02 Babni Vrt 03 Letenice 04 Žabje 05 Srednja vas – Goriče 06 Zalog 07 Suha 08 Čadovlje 09 Trstenik 10 Tatinec 11 Goriče 12 Pangršica 13 Srakovlje 14 Tenetiše IV. SORŠKO POLJE 01 Meja 02 Jama 03 Podreča 04 Mavčiče 05 Praše 06 Breg ob Savi V. ŠKOFJELOŠKO HRIBOVJE 01 Njivica 02 Čepulje 03 Planica 04 Jamnik 05 Lavtarski Vrh 06 Javornik 07 Podblica 08 Zabukovje 09 Nemilje 10 Pševo 11 Zgornja Besnica 12 Spodnja Besnica 13 Rakovica 14 Sveti Jošt -------------------------------------------- 6.1.
  2. Prostorski izvedbeni načrti S prostorskimi izvedbenimi načrti mestna občina ureja območja, ki so predvidena za graditev, širitev ali prenovo naselij ter za izvajanje drugih posegov v prostor, ki zahtevajo kompleksen pristop k načrtovanju izrabe prostora. Za posamezne načrtovane posege se izdelajo prostorsko izvedbeni načrti in sicer:
(1)zazidalni načrti za nova naselja ali posamezna območja znotraj ureditvenih območij naselij ter za turistična in industrijska območja zunaj ureditvenih območij naselij;
(2)ureditveni načrti za prenovo, dopolnilno gradnjo in komunalno sanacijo v ureditvenih območjih naselij in v drugih poselitvenih območjih za urejanje zelenih in rekreacijskih površin ter za urejanje drugih posegov v prostor, ki niso graditev;
(3)lokacijski načrti za posamezne infrastrukturne objekte in naprave, skladno s konceptom razvoja oziroma zahtevami, ki se pojavljajo tekom realizacije dolgoročnega plana. Preglednica območij urejanja z vrsto prostorskega izvedbenega načrta ---------------------------------------------------------------- Morfološka Oznaka / ime PIN Vrsta Etapnost celota PIN realizacije ---------------------------------------------------------------- I. Ml1 Mlaka zahod ZN I. UZ MESTA Ko1 Čukova jama UN II. Ko6 cesta Tenetiše – Mlaka – Zlato polje LN II. KRANJ Kk1 kanjon Kokre UN II. Kk2 vzhodna vpadnica LN I. Br1 Britof jug ZN I. Br2 R1-210 Britof – Hotemaže LN I. Je1 staro mestno jedro ZN veljavni nov II. Je2 pod obvoznico UN II. Je3 Beksl UN II. Je4 vzhodna vpadnica LN I. Je5 Kidričeva cesta R2 410 LN I. Pri1 severna obvoznica LN I. Pl2 Planina jug ZN I. Pl3 center Huj UN II. Pl4 vzhodna vpadnica LN I. Či1 Senožet UN II. Sa1 Gorenjski sejem UN veljavni - Sa2 železniška postaja ZN veljavni nov II. La1 pokopališče Bitnje UN II. La2 Iskra- del ZN II. La6 podaljšek Delavske ceste LN II. Bi3 Gomile UN II. Bi5 cesta Žabnica – Bitnje – Stražišče LN II. Sta1 Pševo ZN I. Sta2 podaljšek Delavske ceste LN II. Zp1 šolski center ZN veljavni - Zp2 severna obvoznica LN I. Zp5 cesta Tenetiše – Mlaka – Zlato polje LN II. Ks1 severna obvoznica LN I. II. G1 ZABRJE ZN II. UZ GOLNIK G2 ZDRAVILIŠČE UN II. III. BRDO UN I. DOBRAVE DEPONIJA ODPADKOV UN veljavni - TENETIŠE IV. MAVČIČE ZN II. SORŠKO POLJE PRAŠE UN II. ---------------------------------------------------------------- 6.1.
  1. Uskladitev pojmov Prostorsko izvedbeni načrti ZN, UN, LN se v skladu z zakonom o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) štejejo za lokacijske načrte.
  2. člen 6.
  3. Programske zasnove za pomembnejša območja kompleksne graditve Dolgoročni plan za območja pomembnejše kompleksne graditve, katerih realizacija je predvidena v prvi etapi izvajanja dolgoročnega plana, določa izdelavo programskih zasnov. Preglednica območij, za katera se izdelajo programske zasnove ------------------------------------------------ Oznaka Ime programske zasnove Način programske urejanja zasnove ------------------------------------------------ A PLANINA JUG ZN B MLAKA ZAHOD ZN C PŠEVO ZN D BRITOF JUG ZN E VZHODNA VPADNICA LN F REGIONALNA CESTA R1-210 LN G/ SEVERNA OBVOZNICA LN H BRDO UN ------------------------------------------------
  4. člen 6.
  5. Merila za odstopanje prostorskih izvedbenih aktov od dolgoročnega plana S prostorskimi izvedbenimi akti (PIA) se na podlagi usmeritev iz prostorskega plana podrobneje določijo merila in pogoji za urejanje prostora. Pri podrobnejšem določanju razmejitev, meril in pogojev v PIA so dopustna odstopanja: I. glede namembnosti površin v območjih, ki niso namenjena poselitvi, so dopustna odstopanja za posege, ki ne predstavljajo trajne spremembe prostora in njegove rabe, saj je z namensko rabo v prostorskem planu določena pretežna namembnost površin; II. glede velikosti stavbnih zemljišč so dopustna manjša odstopanja od grafično določenih meja:
  6. za določitev funkcionalnega zemljišča k obstoječemu objektu,
  7. za dozidavo k obstoječemu objektu,če ta ne presega 30% obstoječe zazidane površine objekta, pri čemer se upošteva tudi razširitev funkcionalnega zemljišča,
  8. kadar razmejitev ne poteka po parcelni meji in razširitev gradbene parcele ne presega 500 m2 površine, razširitev stavbnega zemljišča ni možna preko meje stavbnih zemljišč iz prostorskega plana, ki sovpada s parcelno mejo, III. za objekte, ki so bili zgrajeni pred letom 1967, se lahko določi funkcionalno zemljišče, čeprav v prostorskem planu ni prikazano stavbno zemljišče, to pa ne velja za pomožne objekte za kmetijstvo, IV. glede meja PIN so dopustna manjša odstopanja, kadar je potrebno v okviru PIN urediti tudi prometno ali drugo infrastrukturo in je ureditev tega najprimernejša z istim PIN v istem postopku, sprememba območja urejanja sme biti izključno povezana s predmetom urejanja PIN, povečave območja za potrebe zazidave ali drugih ureditev niso dopustne.
  9. člen 6.
  10. Kriteriji za dopolnjevanje dolgoročnega plana Pri spreminjanju in dopolnjevanju tega dolgoročnega plana Mestna občina Kranj:ne bo odobravala predlogov za dopolnitev plana:
  11. ki bodo v nasprotju z osnovnimi cilji in usmeritvami tega dokumenta;
  12. ki bodo negativno in prekomerno vplivali na okolje, bivalne in delovne razmere;
  13. ki bodo prekomerno povečevali prometne obremenitve v območjih s slabim prometnim omrežjem, s turistično razvojno usmeritvijo, s poudarjenim varstvom naravnih vrednot in kulturne dediščine;
  14. ki bodo s svojo dejavnostjo, lego in oblikovanjem (velikostjo) predstavljali potencialno razvrednotenje obstoječih kvalitet prostora in okolja.
  15. člen 6.
  16. Program dodatnih analiz, raziskav in študij Mestna občina Kranj bo v roku pol leta od uveljavitve dolgoročnega plana pripravila utemeljen program dodatnih analiz, raziskav in študij, ki so potrebne na območju mestne občine. Poudarek bo dan pripravi strokovnih osnov za ponovno vrednotenje kmetijskih zemljišč, izdelavi študije prometnega urejanja mesta, predvsem zahodne obvoznice in novega priključka na avtocesto, študije železniških povezav. Izdelana bo ocena stanja in vrednotenje površinskih kopov (kamnolomi in gramoznice) ter študija vodnogospodarskih ureditev v območju Bitnje.
  17. člen 6.
  18. Program nalog, ki jih mora lokalna skupnost opraviti skupaj s sosednjimi občinami Mestna občina Kranj bo v roku pol leta od uveljavitve dolgoročnega plana pripravila program skupnih nalog na področju urejanja prostora in varstva okolja s sosednjimi občinami. III. DRUŽBENI PLAN
  19. Izhodišče
  20. člen Družbeni plan Mestne občine Kranj opredeljuje konkretizacijo srednjeročnih ciljev na področju kompleksnega urejanja prostora. Določa izdelavo programskih zasnov.
  21. Programske zasnove
  22. člen a) Programska zasnova območja planina jug 1.
  23. Opredelitev območja urejanja z izhodišči Stanovanjsko centralni kompleks vzhodnega dela Kranja se ureja že tri desetletja. Za celotno območje izgradnje vzhodnega Kranja je bil hkrati z novelacijo urbanističnega načrta Kranja izdelan dispozicijski načrt za Planino (UVG št. 15/75). Na podlagi sprejetih zazidalnih načrtov je zgrajena I. in II. ter po obsegu zmanjšana III. faza stanovanjskega kompleksa Planina. Za IV. fazo imenovano Planina-jug je bil v obsegu 14,3 ha stavbnih zemljišč sprejet zazidalni načrt Planina-jug (UVG št. 13/88). V postopku usklajevanja navzkrižnih interesov je občina v letu 1991 upoštevala mnenje takratnega republiškega Komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in v dolgoročnem planu območje stavbnega zemljišča v okviru Planine-jug zmanjšala za 7,7 ha (Uradni list RS, št. 20/91). Tako je bilo funkcionalno zaokroženo območje, ki leži v stečišču obstoječih prometnic, prerezano na dvoje, zato zazidalni načrt ni bil realiziran. S temi programskimi zasnovami ponovno opredeljujemo in utemeljujemo posege na območje kompleksa Planina-jug. Območje je na jugovzhodu omejeno z regionalno cesto R1-210 Zg. Jezersko – Preddvor – Kranj – Škofja Loka, na jugozahodu ga omejuje Cesta
  24. maja, na severu meji na pokopališče, na zahodu pa na obstoječo stanovanjsko sosesko Planina. Območje vključuje podobmočji PL S6 in PL CS
  25. V prvem prevladuje stanovanjska dejavnost, v drugem pa se stanovanjska dejavnost prepleta s centralnimi funkcijami. V območju se nahajajo sledeče parcelne številke 512/2 del, 353/2, 523, 524, 353/1, 515/2, 341/3, 338/2, 339/6, 336/4, 512/5, 115/3, 111/1, 110, 112/1, 334/4, 505/2, 344, 342/1, 345/1, 350/1, 349/3, 349/4, 349/5, 205, 195/16, 195/5, 195/6, 195/17, 195/18, 202, 203, 204, 207, 208, 206, 522, 349/1, 349/2, 349/7, 196/3, 191/1, 191/2, 193, 194/1, 194/2, 195/1, 195/23, 195/24, 195/9, 195/2, 195/10, 195/25, 195/11, 195/12, 195/3, 195/8, 195/22, 195/19, 195/20, 195/7, 195/4, 195/13, 195/14, 195/15 vse k.o Čirče. Površina območja znaša 10,44 ha. Podatki o parcelnih številkah še niso ažurirani in predstavljajo podatke iz veljavnih geodetskih podlag. 2.
  26. Organizacija dejavnosti s podlagami za določitev stavbnih zemljišč 2.
  27. Zasnova dejavnosti Območje Planina jug predstavlja funkcionalno zaokrožitev obstoječega naselja Huje-Klanec. Območje je vpeto med površine pokopališča na severu in dvoje prometnic na ostalih robovih. Prometnice hkrati predstavljajo zunanjo napajalno prometno omrežje območja. Območje programske zasnove je v pretežnem delu namenjeno centralnim dejavnostim, razvoju območja varovanih stanovanj za prebivalce tretjega starostnega obdobja in stanovanjski dejavnosti, za katere v zadnjem desetletju ni razpoložljivih površin. Mesto Kranj je namreč v preteklosti letno gradilo precejšnje število stanovanj. Takšen tempo je seveda imel za posledico tudi, gledano z današnjega zornega kota, gradnjo nižjega standarda stanovanj. Preglednica gradnje kaže trend intenzivnega upadanja v zadnjih letih, ki je poleg zmanjšanih potreb tudi posledica nerazpolaganja z ustreznimi površinami za gradnjo. 2.
  28. Organizacija razmejitve dejavnosti Organizacija dejavnosti izhaja iz izhodišč korekcije negativnega upada gradnje z zagotovitvijo zadostnih površin za dolgoročni razvoj organizirane intenzivne stanovanjske gradnje. Območje je funkcijsko razmejeno na dvoje fun

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.