Sklep o obveznih rezervah, stran 280.

Na podlagi

1. točke
2. člena,
3. člena in prvega odstavka
4. člena zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 58/02 in 85/02) izdaja Svet Banke Slovenije S K L E P o obveznih rezervah
5. Definicije pojmov ‘Obveznik’ je oseba, ki je zavezana izračunavati in izpolnjevati obvezne rezerve pri Banki Slovenije. ‘Neposredne udeleženke’ sistema bruto poravnave v realnem času (BPRČ) so obvezniki, ki imajo odprt poravnalni račun pri Banki Slovenije. ‘Posredne udeleženke’ sistema bruto poravnave v realnem času (BPRČ) so obvezniki, ki nimajo poravnalnega računa pri Banki Slovenije. ‘Osnova za obvezne rezerve’ so obveznosti obveznika, na podlagi katerih izračuna obvezne rezerve. ‘Ročnost’ je pogodbeno določena ročnost. ‘Stopnja obveznih rezerv’ je odstotek, ki je določen v
6. točki tega sklepa za vsako posamezno postavko osnove za obvezne rezerve. ‘Račun obveznika pri Banki Slovenije’ je v primeru neposredne udeleženke poravnalni račun, v primeru posredne udeleženke pa posebni račun obveznih rezerv. ‘Obvezne rezerve’ so znesek, ki ga mora imeti obveznik v povprečju posameznega obdobja izpolnjevanja na računu pri Banki Slovenije. ‘Obdobje izračuna’ je obdobje, določeno v
7. točki tega sklepa. ‘Obdobje izpolnjevanja’ je obdobje, določeno v
8. točki tega sklepa. ‘Stanje ob koncu dneva’ je stanje na računu obveznika pri Banki Slovenije po zaprtju sistema BPRČ. ‘Delovni dan’ je dan, ko obratuje BPRČ. ‘Obrestovanje’ pomeni plačilo obresti, ki jih Banka Slovenije plača obvezniku na stanje, ki ga ima obveznik na računu pri Banki Slovenije ob koncu dneva. ‘Manko’ je razlika med obveznimi rezervami obveznika iz
9. točke tega sklepa in povprečnim stanjem na računu obveznika pri Banki Slovenije ob koncu dneva v obdobju izpolnjevanja. Obveznik za obvezne rezerve
10. Obveznik po tem sklepu je: – banka, hranilnica ali hranilno kreditna služba s sedežem v Republiki Sloveniji, – podružnica tuje banke v Republiki Sloveniji, – podružnica banke države članice Evropske unije v Republiki Sloveniji.
11. Obveznik je dolžan izračunavati in izpolnjevati obvezne rezerve pri Banki Slovenije v obliki in v višini, kot je določeno s tem sklepom.
12. Podružnice domačih bank, ki so ustanovljene v tujini, niso dolžne izračunavati in izpolnjevati obveznih rezerv po tem sklepu. Osnova za obvezne rezerve
13. Osnova za obvezne rezerve zajema naslednje vrste obveznosti obveznika: – vloge – tolarske in v tujem denarju (vpogledne, vezane, na odpoklic, prejeta posojila ter druge obveznosti), – repo posle in – sredstva, pridobljena z izdajo tolarskih dolžniških vrednostnih papirjev in dolžniških vrednostnih papirjev v tujem denarju.
14. V osnovo za obvezne rezerve se ne vključijo obveznosti do institucij, ki so same obvezniki, in obveznosti do Banke Slovenije. Obveznik je upravičen do izključitve omenjenih obveznosti iz osnove za obvezne rezerve, če lahko dokaže, da gre za obveznosti do institucije, ki je prav tako obveznik po tem sklepu, ali do Banke Slovenije.
15. Banka Slovenije lahko na nediskriminatorni osnovi izvzame iz osnove za obvezne rezerve obveznosti do posamezne institucije. Merila in institucije Banka Slovenije določi s sklepom. Stopnje obveznih rezerv
16. 0-odstotna stopnja obveznih rezerv se uporablja za naslednje vrste obveznosti: – vloge z ročnostjo nad dve leti, – repo posle z ročnostjo nad dve leti, – repo posli z vrednostnimi papirji, katerih izdajatelj je Republika Slovenija, sklenjenimi v skladu z veljavnimi pravili za začasno prodajo vrednostnih papirjev na grosističnem denarnem trgu, – sredstva, pridobljena z izdajo dolžniških vrednostnih papirjev z dogovorjeno ročnostjo nad dve leti in – sredstva, zbrana v okviru nacionalne stanovanjske varčevalne sheme. 2-odstotna stopnja obveznih rezerv se uporablja za naslednje vrste obveznosti: – tolarske vloge z ročnostjo od 91 dni do dveh let, – vloge v tujem denarju z ročnostjo do dveh let, – repo posli z ročnostjo od 91 dni do dveh let, razen repo poslov iz tretje. alinee prvega odstavka te točke, in – sredstva, pridobljena z izdajo tolarskih dolžniških vrednostnih papirjev z dogovorjeno ročnostjo od 91 dni do dveh let, in sredstva, pridobljena z izdajo dolžniških vrednostnih papirjev v tujem denarju z dogovorjeno ročnostjo do dveh let. 4,5-odstotna stopnja obveznih rezerv se uporablja za naslednje vrste obveznosti: – tolarske vloge z ročnostjo do 90 dni, – repo posle z ročnostjo do 90 dni, razen repo poslov iz tretje. alineee prvega odstavka te točke, in – sredstva, pridobljena z izdajo tolarskih dolžniških vrednostnih papirjev z dogovorjeno ročnostjo do 90 dni. Izračun obveznih rezerv
17. Obdobje izračuna se začne
18. dne v mesecu in konča
19. dne v naslednjem mesecu. Upoštevajo se vsi koledarski dnevi v obdobju.
20. Obveznik izračuna povprečno osnovo za obvezne rezerve kot aritmetično povprečje dnevnih knjigovodskih stanj obveznosti, določenih v
21. točki tega sklepa, v obdobju izračuna.
22. Obveznik izračuna obvezne rezerve, ki jih mora imeti v obdobju izpolnjevanja, z množenjem povprečne osnove za obvezne rezerve in ustreznih stopenj obveznih rezerv, določenih v
23. točki tega sklepa. Izpolnjevanje obveznih rezerv
24. Obdobje izpolnjevanja se začne
25. dne v mesecu, v katerem se zaključi obdobje izračuna, in konča
26. dne v naslednjem mesecu. Upoštevajo se vsi koledarski dnevi v obdobju.
27. Obveznik izpolni obvezne rezerve tako, da je aritmetično povprečje stanj na njegovem računu pri Banki Slovenije ob koncu dneva v obdobju izpolnjevanja najmanj enako znesku obveznih rezerv iz
28. točke tega sklepa.
29. Obveznik mora imeti v obdobju izpolnjevanja vsak dan na računu pri Banki Slovenije ob koncu dneva najmanj 50% obveznih rezerv iz
30. točke tega sklepa. Če prvi dan v obdobju izpolnjevanja ni delovni dan, mora imeti obveznik v dneh od prvega dne v obdobju izpolnjevanja do prvega delovnega dne v obdobju izpolnjevanja vsak dan na računu pri Banki Slovenije ob koncu dneva najmanj 50% obveznih rezerv iz
31. točke tega sklepa, katere je moral izpolniti v zadnjem zaključenem obdobju izpolnjevanja. Obrestovanje obveznih rezerv
32. Banka Slovenije v obdobju izpolnjevanja obrestuje povprečno stanje na računu obveznika pri Banki Slovenije ob koncu dneva največ do višine obveznih rezerv iz
33. točke tega sklepa, po obrestni meri 1% letno. Banka Slovenije obračuna in plača obresti obvezniku drugi delovni dan po zaključku obdobja izpolnjevanja. Sankcije za neizpolnjevanje obveznih rezerv
34. Obveznik, ki delno ali v celoti ne izpolni obveznih rezerv iz
35. točke tega sklepa, plača Banki Slovenije nadomestilo na znesek manka. Nadomestilo se izračuna z množenjem manka in predpisane obrestne mere zamudnih obresti, za vse dni v obdobju izpolnjevanja. Banka Slovenije z odločbo izreče plačilo nadomestila, poleg ukrepa plačila nadomestila pa lahko izreče še enega ali več ukrepov, določenih v zakonu o Banki Slovenije.
36. Obveznik, ki nima predpisanih obveznih rezerv iz
37. točke tega sklepa dnevno na računu pri Banki Slovenije ob koncu dneva, mora za manjkajoči znesek predpisanih obveznih rezerv iz
38. točke tega sklepa za vsak dan plačati nadomestilo. Nadomestilo za posamezen dan se izračuna z množenjem dnevnega manjkajočega zneska in predpisane obrestne mere zamudnih obresti, za vsak dan izračunano nadomestilo pa se obrestuje do konca obdobja izpolnjevanja po lombardni obrestni meri Banke Slovenije. Nadomestilo obveznik obračuna in plača drugi delovni dan po zaključku obdobja izpolnjevanja.
39. Način plačila nadomestil Banki Slovenije iz
40. in
41. točke tega sklepa se določi v navodilu za izdelavo poročila o izračunu obveznih rezerv, ki ga sprejme guverner Banke Slovenije. Poročanje Banki Slovenije
42. Obveznik poroča Banki Slovenije o izračunu obveznih rezerv. Način poročanja določi guverner z navodilom iz
43. točke tega sklepa.
44. Poročilo iz
45. točke tega sklepa predloži obveznik na predpisanem obrazcu Banki Slovenije najkasneje tretji delovni dan po zaključku obdobja izračuna obveznih rezerv. Veljavnost sklepa in prehodne določbe
46. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Prvič se uporabi v obdobju izračuna od
48. do
50. 2004 in v obdobju izpolnjevanja od
52. do
56. V obdobju izpolnjevanja od
58. do
60. 2004 obveznik izpolni obvezne rezerve, ki so izračunane v obdobju izračuna od
62. 2003 do
64. 2004 na podlagi sklepa o obveznih rezervah (Uradni list RS, št. 103/02 in 65/03 – v nadaljevanju: prejšnji sklep).
66. točka tega sklepa se uporablja od
68. 2004 dalje. V obdobju od
69. do
71. 2004 se povprečno stanje na računu obveznika pri Banki Slovenije konec dneva obrestuje največ do višine obveznih rezerv, ki so izračunane v obdobju izračuna od
73. 2003 do
75. 2004 na podlagi prejšnjega sklepa.
77. in
78. točka tega sklepa se prvič uporabita v obdobju izpolnjevanja od
80. do
83. V obdobju od
84. do
86. 2004 se uporabita še
87. in
88. točka prejšnjega sklepa.
89. Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep o obveznih rezervah (Uradni list RS, št. 103/02 in 65/03), njegova določila pa se uporabljajo do pričetka uporabe določil tega sklepa. Ljubljana, dne
90. januarja 2004, Predsednik Sveta Banke Slovenije Mitja Gaspari l. r. Kazalo Na vrh