(2), Čolnišče, Šentlambert, Tirna, Mlinše, Vidrga, Peške Kandrše, Jesenovo, Čemšenik, Brezje, Šentgotard, Gorenja vas, Podkum in Laze – Šklendrovec, kjer so predpisani varstveni ukrepi za neposredno zaščito zajetja ali črpališča v notranji vodovarstveni coni (območje najstrožje zaščite), zunanji (območje stroge sanitarne zaščite) in vplivni vodovarstveni coni (območje z blagim režimom zaščite). – rudnine Pridobivalni prostor rjavega premoga, ki obsega 1599 ha, kar je okoli 10% celotne površine občine, je s predpisi zavarovano območje pomembnejše rudnine in je s strategijo sanacije površin obvezno izhodišče prostorskega plana Republike Slovenije. Sanacija celotnega območja pridobivalnega prostora rjavega premoga, plazovitih in vplivnih območij odkopavanja ter obstoječih kamnolomov Rovišče, Zasavska gora, Šklendrovec – Vode, Borovak pri Podkumu, Mali Kum in Osredek je prioritetna naloga prostorskega urejanja. Upoštevati je treba določeno namensko rabo površin na območju pridobivalnega prostora, ki predvsem temelji na vzpostavitvi prvotnega ravnotežja v prostoru, razvoju naravnih dobrin in zagotavlja normalen razvoj urbanega prostora. Od drugih rudnin in mineralnih surovin sta na območju občine z odlokom zavarovana dva pridobivalna prostora kamna v Brišah in v Kisovcu in sta kot zavarovani območji lokalnega pomena vključena v zasnovo namenske rabe prostora. Ta določa tudi sanacijo poškodovanih območij. – naravna in kulturna dediščina – naravna dediščina Na območju Občine Zagorje ob Savi so obvezna naravovarstvena izhodišča republiškega dolgoročnega plana: predlagana krajinska parka Čemšenik in Kum, predlagani naravni spomenik Okameneli svatje in območje naravne dediščine Sopota s pritoki. Z odloki so zavarovani naravni spomeniki: Gamberk, Jama Markov Štangovc in 22 dendroloških naravnih spomenikov. Za naravne spomenike je predlagano 8 objektov oziroma območij dendrološke naravne dediščine: Hrastnik pri Trojanah – domači kostanj, Javor – gozd s pragozdnim značajem, Dobrljevo – Kolenčevi bukvi, Razbor pri Čemšeniku – Krivčeva bukev, Mlinše – dob, Breznik – domači kostanj, Rovišče – bukev in Gračišarjevi hruški. Naravna dediščina, prav tako varovana kot obvezno izhodišče planskih aktov občine, obsega 164 območij in objektov po seznamu v strokovni podlagi LRZVNKD (januar 2001) in vključuje hidrološko, botanično, zoološko, dendrološko, geomorfološko površinsko in podzemeljsko, geološko in gozdno naravno dediščino. Pri načrtovanju vseh posegov v prostor, ki se nanašajo na območja obveznih republiških izhodišč, zavarovanih ali predlaganih naravnih spomenikov in na območja evidentiranih objektov naravne dediščine, se upoštevajo izhodišča, usmeritve in pogoji, ki so podani v Naravovarstvenih smernicah za izdelavo sprememb in dopolnitev dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Zagorje ob Savi (LRZVNKD, januar 2001). Poseganje, ki bi razvrednotilo oziroma okrnilo kvaliteto naravne dediščine, zavarovanega območja ali ogrozilo biotsko raznovrstnost, je nedopustno. Za posege na območjih, ki so v Naravovarstvenih smernicah za izdelavo sprememb in dopolnitev dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Zagorje ob Savi (LRZVNKD, januar 2001), ki so sestavni del planskih podlag, opredeljene kot naravna dediščina, je potrebno skladno z določili zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 56/99, popr. 31/00) pridobiti naravovarstveno soglasje oziroma pogoje organizacije pristojne za ohranjanje narave. Naravovarstveno soglasje se izda, če so posegi v skladu z usmeritvami, izhodišči in pogoji, ki so predpisani na podlagi
- člena ZON. – kulturna dediščina Na območju Občine Zagorje ob Savi je po strokovni podlagi za varstvo kulturne dediščine (LRZVNKD, november 2000) 258 objektov in območij kulturne dediščine, ki so z evidenčnimi številkami (EŠD) vpisani v zbirni register dediščine oziroma so zanje opredeljene številke predlogov za vpis v ZRD. Pomembnejša kulturna dediščina–spomeniki državnega pomena (obvezno izhodišče republiškega plana) so: – razglašena kulturna spomenika: Grad Gamberk in Spomenik žrtvam druge svetovne vojne v Orehovici pri Izlakah – predlagani za razglasitev: Domačija Zgornje Izlake 16, Domačija Podkum 66 in Kmečka hiša Zgornje Zavine 17 ter Zasavka gora – arheološko območje in Žvarulje – Domačija Žvarulje Drugih kulturnih spomenikov je na območju občine
- Z odlokom so razglašeni umetnozgodovinski spomenik Medija pri Izlakah – območje gradu Medija in 7 zgodovinskih spomenikov v Zagorju, na Čemšeniški planini in v Plešah pri Golčah. Kulturni spomeniki predlagani za razglasitev so: Kašča – Tirna 5, Kozolec toplar – Brezje 16, stanovanjski objekt – Spodnje Izlake 4, stanovanjski objekt – Ravenska vas 25, Kašča – Ravenska vas 42 in Cerkev sv. Radegunde v Strmih njivah. Varovana kulturna dediščina (obvezno izhodišče planskih aktov občine) obsega: – naselbinsko dediščino: Zagorje ob Savi – Okrogarjeva kolonija, Golče – naselje, Gorenja vas – naselje in Mali Kum – naselje – krajinska območja: Šentgotard, Čemšenik, Kolovrat, Kandrše, Golče, Čolnišče, Gorenja vas in Peške Kandrše – območja arheološke dediščine (skupaj 30): – arheološka najdišča: Šentgotard, Hrastnik pri Trojanah, Brezje, Suhi potok, Gamberk, Medija, Šemnik, Strahovlje, Jablana, Zagorje ob Savi, Rovišče, Mošenik, Jazbine, Podkum in Borovak pri Podkumu; – arheološka območja: Razbor pri Čemšeniku, Zgornje Ržiše, Vine, Tirna in Padež, kjer je tudi prazgodovinsko gradišče ter Borje – antični vodovod – 195 enot kulturne dediščine (po seznamu v strokovni podlagi LRZVNKD) z varstveno skupino: – etnološki spomenik – 45 enot – umetnostnozgodovinski in arhitekturni spomenik – 61 enot – tehnični spomenik – Kisovec, rudnik premoga – spomenik oblikovane narave: Medijske Toplice – park, Izlake – drevesa pri ž.c.sv. Jurija, Izlake – pacipresi pred šolo, Zagorje ob Savi: parkovna površina ob Cesti Zmage, park pri Delavskem domu in park ob občinski stavbi – ter zgodovinski spomenik – 82 enot kulturne dediščine. Pri načrtovanju vseh posegov v prostor, ki se nanašajo na območja in objekte pomembnejše kulturne dediščine, drugih kulturnih spomenikov in druge kulturne dediščine je upoštevati izhodišča, usmeritve in pogoje, ki so podani v strokovnih podlagah za varstvo kulturne dediščine (LRZVNKD, november 2000) in so sestavni del teh planskih aktov. Za razglašene kulturne spomenike veljajo določila sprejetih odlokov. Poseganje, ki bi razvrednotilo ali okrnilo kulturno dediščino, je nedopustno. Za vsak poseg na objektih in območjih kulturne dediščine je potrebno skladno z določili zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje organizacije pristojne za varstvo kulturne dediščine. – območja sanacij okolja Poleg določenega območja sanacije na pridobivalnem prostoru rjavega premoga, plazovitih območij, opuščenih peskokopov in kamnolomov so opredeljene še naslednje sanacije: – sanacija IV. in III. območja onesnaženosti zraka, ki je obvezno izhodišče prostorskega plana Republike Slovenije. Območje, ki zajema naselje Zagorje ob Savi z okolico je prikazano na tematski karti št.
- – sanacija vodotokov Sava in Medija v Zagorju, ki sta v IV. razredu kakovosti voda – obvezno izhodišče prostorskega plana Republike Slovenije. – sanacija obstoječega odlagališča komunalnih odpadkov pri IGM in odlagališča jalovine v Suhem potoku. 4.3.
- Poselitev in organizacija dejavnosti v prostoru Območja poselitve so v kartografskem delu opredeljena z ureditvenimi območji naselij in drugimi ureditvenimi območji; obstoječa stavbna zemljišča na območju razpršene gradnje so evidentirana v kartografski dokumentaciji na PKN 1:
- Temeljna usmeritev za poselitev, razvoj urbanega in varovanje krajinskega prostora je intenzivna izraba prostora znotraj obstoječih ureditvenih območij z zapolnitvami in prenovo. Skladno z omrežjem naselij in njihovimi funkcijami, ob upoštevanju varovanja naravnih dobrin, drugih omejitev (geološke razmere, naravne danosti) in s ciljem urbane celovitosti naselij so opredeljene širitve ureditvenih območij naselij s poudarkom na razvoju pomembnejših središč v urbani osi Zagorje – Kisovec – Izlake in lokalnih središč Čemšenik, Mlinše, Šentlambert in Podkum. Dodatne površine za poselitev in potrebno infrastrukturo so opredeljena na obrobjih obstoječih ureditvenih območij naselij in v smislu strnitve zazidave na slabših kmetijskih zemljiščih v skupnem obsegu okoli 47 ha. V središču ožjega regionalnega pomena Zagorje ob Savi so zagotovljene dodatne površine za urbani razvoj (17 ha) pretežno na vzhodnem obrobju ob Kotredeščici (Potoška vas, Selo) z manjšimi širitvami proti jugu (centralna čistilna naprava ob Savi), zahodu (Dolenja vas) in severu (širitev pokopališča). V ureditveno območje pomembnejšega lokalnega središča Kisovec bodo vključene površine ob Mediji med regionalno cesto in cesto v Loke (skupaj 7 ha). V pomembnejšem lokalnem središču Izlake so zagotovljene dodatne površine pretežno na zahodnem obrobju (Obrezija, Gladež, širitev območja Medijskih toplic) in ob cesti proti Čemšeniku na obrežju Lesjega potoka (skupaj 13 ha). V ureditvene meje lokalnih središč Čemšenik, Mlinše, Šentlambert in Podkum so vključene površine v smislu strnitve zazidave in na obrobna pobočja, kjer so slaba kmetijska zemljišča (od 1,5 do 2,5 ha). V vseh drugih naseljih bo zagotovljen normalen razvoj poselitve v okviru obstoječih ureditvenih mej in z minimalnimi širitvami, kjer dopuščajo prostorske omejitve. Nova razpršena gradnja ni dovoljena. Zunaj poselitvenih območij (ureditvenih območij naselij in drugih ureditvenih območij) vključno na stavbnih zemljiščih razpršene gradnje so dopustne gradnje, če: – neposredno služijo kmetijski oziroma gozdarski dejavnosti, upravljanju voda, varstvu državljanov in njihovega premoženja, obrambi ter varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami – gre za prometne in energetske objekte javne infrastrukture ter objekte telekomunikacijskih omrežij in zvez – gre za rekonstrukcije, adaptacije in nadomestne gradnje zakonito zgrajenih objektov – gre za objekte, ki so namenjeni dopolnilni dejavnosti, ki se opravlja ob kmetijski dejavnosti ali je z njo v neposredni zvezi. – stanovanja V urbanih centrih Zagorje, Kisovec in Izlake so opredeljena naslednja območja za stanovanjsko gradnjo: – na razširjenih obstoječih stanovanjskih območjih z individualno stanovanjsko gradnjo: Šepovina, Selo in Dolenja vas v Zagorju; Obrezija, Gladež, Stare Izlake in Sp. Prhovec v Izlakah, levi breg Medije – strnitev z južnim delom naselja Loke pri Zagorju v Kisovcu; – v okviru obrtnostanovanjskih območij: Selo ob obvoznici v Zagorju; proizvodno – obrtna cona na levem bregu Medije v Kisovcu; ob cesti v Čemšenik na levem bregu Lesjega potoka in ob regionalni cesti vzhodno od Elektroelementa v Izlakah; – v centralnih območjih naselij s poslovnostanovanjsko gradnjo: ob Mediji, pri tržnici, nad občino in s celovito prenovo mestnega središča v Zagorju; v centru Kisovca na desnem bregu Medije; dopolnitev centra v Izlakah – stanovanjska gradnja v vseh drugih naseljih je možna znotraj določenih ureditvenih območij. – oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti Razvoj teh dejavnosti bo zagotovljen z načrtno prenovo in dopolnilno gradnjo centralnih območij pomembnejših središč in vaških jeder v skladu z njihovimi funkcijami v omrežju naselij. – proizvodne in servisne dejavnosti Prenova in manjše širitve obstoječih industrijskih območij, sanacija in vsebinska preobrazba območij opuščenih rudniških objektov v Zagorju in Kisovcu ter nova obrtno-proizvodna in servisna območja ob Mediji v Kisovcu ter v Potoški vasi v Zagorju so usmeritve za prostorski razvoj proizvodnih in servisnih dejavnosti. Za spodbujanje razvoja manj razvitih območij in podeželja je smiselno nameniti opuščene družbene objekte za manjše proizvodne dejavnosti, ki pa se bodo razvijale tudi v okviru obrtnostanovanjske gradnje na opredeljenih ureditvenih območjih naselij. Temeljni pogoj pa je ekološka sanacija in upoštevanje predpisov za varstvo okolja. – turizem, rekreacija in šport Prostorski razvoj teh dejavnosti je ob upoštevanju naravnih danosti prostora (nahajališča termalno-zdravilne vode, bogata naravna in kulturna dediščina, pestrost krajinskega prostora) in ustvarjenih turistično in športnorekreacijskih centrov opredeljen v urejanje in dograditev naslednjih nosilnih območij za rekreacijo in turizem: – turistično-zdraviliško območje Medijske Toplice v Izlakah – območja za rekreacijo v naravnem okolju (planinstvo, smučišča) na Mareli, Prvinah in na Vidergi – večja športnorekreacijska območja v urbanih centrih Zagorje, Kisovec in Izlake. S sanacijo površin pridobivalnega prostora rjavega premoga bodo urejena območja za rekreacijo in šport v naravnem okolju na severnem obrobju Zagorja in v Kisovcu. – območja počitniških Gradnja počitniških hiš se usmerja izključno v ureditvena območja počitniških hiš v Peških Kandršah, Kolovratu, Razborju pri Čemšeniku, na Dolgem Brdu, v Borovaku pri Podkumu, na Kolku in v Tirni. – območja za potrebe zaščite in reševanja Za potrebe zaščite ter reševanja so kot obvezno izhodišče prostorskih sestavin planskih aktov občine opredeljena naslednja območja možne izključne rabe prostora: območja za evakuacijo prebivalstva in njegovo nastanitev, območja za pokop ljudi in živali, območje za deponijo ruševin, območja za dekontaminacijo ljudi, živali in drugih dobrin. Izključna raba prostora je določena za sireno. – območja za potrebe obrambe Za področje obrambe je perspektivno naslednje območje: VPS Zagorje ob Savi, območje možne izključne rabe. 4.
- INFRASTRUKTURNO OMREŽJE – prometno omrežje Zasavje se bo s priključkom preko predora v Zideh navezovalo na avtocesto A1 Šentilj – Koper, ki bo skladno z uredbo o lokacijskem načrtu za odsek Vransko – Blagovica (Uradni list RS, št. 18/96) delno potekala preko Občine Zagorje ob Savi. Ostale državne ceste, ki so obvezno izhodišče prostorskih sestavin dolgoročnega plana Republike Slovenije in v skupni dolžini okoli 52 km potekajo po območju Občine Zagorje ob Savi, so: – glavna cesta I. reda št. 10 Ljubljana – Trojane – Maribor – glavna cesta II. reda št. 108 Ljubljana – Litija – Zidani most – regionalna cesta I. reda št. 221 Trojane – Izlake – Trbovlje – Hrastnik – Šmarjeta – regionalna cesta I. reda št. 222 Zagorje – most čez Savo – regionalna cesta II. reda št. 415 Želodnik – Drtija – Izlake – regionalna cesta II. reda turistična cesta št. 921 Kandrše – Vače – Zg. Hotič – regionalna cesta III. reda št. 666 Zagorje – Podkum – Sopota in – regionalna cesta III. reda št. 665 Sopota – Radeče Za izboljšanje prometne varnosti v urbanih centrih so predvidene prestavitve regionalne ceste RI 221 na odsekih: Mihelčič – avtobusna postaja in Petrol – Skrinjar v Zagorju (sprejeta lokacijska načrta) ter obvoznica v Kisovcu na osnovi strokovne podlage TRAFCONS d.o.o. Ljubljana,
- V Občini Zagorje ob Savi je 135 km lokalnih cest, od tega je 70 km asfaltnih in 226 km javnih poti vključno z mestnimi ulicami. Na lokalnih cestah z glavnimi avtobusnimi povezavami, ki so: LC št. 480010 Zagorje–Čemšenik–Šentgotard–V Zideh, LC 480160 Zagorje–Čolnišče–Šentlambert–Zasavska gora–Vidrga in LC 480290 Razpotje–Kolovrat–Podplipovica, se bodo prioritetno izvajala sanacijska dela; načrtovane so modernizacije ostalih 65 km makadamskih lokalnih cest. Glavna železniška proga I. reda Ljubljana–Dobova je obvezno izhodišče prostorskih planskih aktov RS; predvideno je povečanje hitrosti na V = 160 km/h na obstoječi železniški progi Ljubljana–Zidani most–Maribor in izgradnja hitre proge na odseku Ljubljana–Dobova. Vsa nova križanja cest z železniško progo bodo izvedena izvennivojsko. – komunalno omrežje – vodovod Na primarno vodovodno omrežje v skupni dolžini okoli 40 km, ki povezuje zajetja izvirov od Šemnika do Kotredeža sta vezana urbana centra Zagorje ob Savi in Kisovec ter naselja ob njegovi trasi. S sanacijo pridobivalnega prostora rjavega premoga so predvidene rekonstrukcije in delne prestavitve trase primarnega vodovoda ter obnove vodnih zbiralnikov. Z novimi zajetji (vrtina Sava, Šemnik, Ribnik, Rove) in izgradnjo priključnih cevovodov na primarni vodovod se bo izboljšala kvaliteta oskrbe s pitno vodo naseljem širšega območja Zagorja (Ravenska vas, Potoška vas, Vine, Čolnišče, Vrhe) in Kisovca. V naselju Izlake bo z novim vodnim virom (vrtina na Izlakah) in rekonstrukcijo obstoječega vodovodnega omrežja zagotovljena zadostna in kvalitetna oskrba s pitno vodo. Vsa ostala naselja imajo lokalno vodovodno omrežje z lastnimi zajetji, katerih rekonstrukcija in načrtna dograditev je nujno potrebna zlasti iz sanitarno – tehničnih vidikov, še posebej na območju Podkuma in Senožeti – Tirna. – odvajanje in čiščenje odplak V ureditvenih območjih urbanih središč Zagorje ob Savi, Kisovec in Izlake je predvidena obnova in dograditev kanalizacijskega omrežja s priključitvijo na primarne zbiralnike odpadnih vod in izgradnjo skupnih čistilnih naprav. Za naselji Kisovec in Zagorje ob Savi je načrtovana skupna čistilna naprava z zmogljivostjo 15.000 E v Zagorju ob Savi (predviden je kolektor iz Kisovca do Zagorja), v Izlakah pa je predvidena centralna čistilna naprava s kapaciteto 3.000 E ob Mediji jugovzhodno od industrijskega območja ETI. V lokalnih središčih Čemšenik, Mlinše, Šentlambert in Podkum ter na drugih območjih z gostejšo poselitvijo bo potrebno zgraditi kanalizacijsko omrežje v ločenem sistemu in z lokalno čistilno napravo. – energetsko omrežje Preko območja občine Zagorje ob Savi potekajo naslednji visokotlačni 50 barski plinovodi, ki so obvezno izhodišče prostorskih sestavin planskih aktov Republike Slovenije: M2 (MMRP Rogatec-RMRP Vodice), R25A (od M2 do MRP Hrastnik), P251A (od R25A do MRP Izlake), P252A (od R25A do MRP Siporeks) in P253A (od R25A do MRP IGM); merilne regulacijske postaje so v Izlakah, pri Siporeksu, IGM in v Kisovcu. Z dograditvijo plinovodnega omrežja na celotnih ureditvenih območjih naselij Zagorje in Izlake ter načrtovano plinifikacijo naselja Kisovec bo zagotovljena ekološko čista oskrba s toplotno energijo v centralnih naseljih občine. Za vse plinovode je upoštevati Energetski zakon (Uradni list RS, št. 79/99 in 8/00). Za visokotlačne plinovode je skladno s pravilnikom o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 bar (Uradni list RS, št. 60/01 in 54/02) v nadzorovanem pasu, ki je 100 m širok pas na vsako stran od osi visokotlačnega plinovoda, upoštevati omejitve in za vse posege pridobiti soglasje upravljavca plinovodov. V zaščitenem pasu 2 x 5 m vseh plinovodov se smejo dela izvajati pod posebnimi pogoji in nadzorstvom pooblaščenega upravljalca na osnovi predhodnega soglasja. Elektroenergetsko infrastrukturo, ki je obvezno izhodišče prostorskih sestavin dolgoročnega plana Republike Slovenije, predstavljajo obstoječi objekti: RTP 110/20 kV Potoška vas, daljnovodi DV 1 x 110 kV Beričevo – Trbovlje 1 (D 1050), DV 1 x 110 kV Beričevo – Trbovlje 2 (D 1051) in DV 2 x 110 kV Potoška vas – Trbovlje (D 1072) ter planirani elektroenergetski objekti: novogradnji daljnovodov DV 2 x 110 kV Beričevo – Litija – Trbovlje (D 1116) in DV 2 x 110 kV Gabersko – Potoška vas ter rekonstrukcija RTP 110/20 kV Potoška vas. Za vsak poseg v elektroenergetske koridorje obstoječih in predvidenih daljnovodov, katerih širina za napetostni nivo 110 kV znaša 30 m (15 m levo in 15 m desno od osi DV) je potrebno pridobiti soglasje GJS Prenos električne energije. Za vse objekte (novogradnje, nadzidave, dozidave objektov namenjenih za stalno oziroma občasno prebivanje ter za pomožne objekte), ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih oziroma predvidenih daljnovodov, je potrebno predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega polja kot to določa veljavna uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96). Na srednjenapetostnem elektroomrežju se bo postopoma izvršil prehod obratovanja omrežja iz 10 kV na 20 kV, zgradili se bodo priključni daljnovodi 10
(20)kV za več transformatorskih postaj na podeželju. – ptt omrežje Oskrba s ptt storitvami se bo izboljšala z izgradnjo avtomatskih končnih central v Kisovcu, Kotredežu, Čemšeniku, Podkumu in Mlinšah ter s predvideno širitvijo telefonskega omrežja v vseh krajevnih skupnostih. Načrtovana je posodobitev ptt enot. – odlaganje odpadkov Vsa naselja se bodo morala vključiti v organiziran ločen sistem zbiranja in odvažanja odpadkov v občini ob upoštevanju predpisov o ravnanju z odpadki. Načrtovano je regijsko odlagališče komunalnih odpadkov, možna lokacija zanj je na območju Orlek – Slačnik v gozdni kotlini ob regionalni cesti v Trbovlje. – vodnogospodarske ureditve Predvidena je regulacija struge Kotredeščice na celotni dolžini ter vodotoka Medija na območju naselja Zagorje ob Savi; urejanje vseh vodotokov mora temeljiti na stalnem vzdrževanju strug. Poseganje na poplavne površine ni dovoljeno. Vodotok Sopota, ki je kategoriziran v 1-2. razred kategorizacije pomembnejših vodotokov po naravovarstvenem pomenu, mora biti izvzet iz vsakršne gospodarske rabe. Pri poseganju na erozijsko ogrožena območja je potrebno predhodno zagotoviti ustrezne protierozijske ukrepe. 4.5. REŠITVE IN POGOJI ZA NAČRTOVANJE IN IZVEDBO PROSTORSKIH UREDITEV – urbanistično – oblikovalski pogoji Pri posegih v prostor se mora na vseh ravneh upoštevati prostorska specifika in arhitekturna identiteta okolja – arhitekturna in krajinska tipologija. Kontinuiteta identitete prostora, ki je razpoznavna po geografsko – regionalni tipiki, značilnostih naselij, izoblikovanih dominantah, stavbnih kompleksov in posameznih stavb v arhitekturni regiji Zasavja, je osnovni pogoj urbanističnega oblikovanja območij in arhitekturnega oblikovanja objektov. Urbanistično-arhitekturno dopolnjevanje grajenega prostora v ureditvenih območjih naselij izven urbane osi Zagorje – Kisovec – Izlake mora upoštevati: – vrednost ohranjanja razmerja do arhitekturne krajine ter dopolnitve v prostorskih in arhitekturnih značilnostih prvotnih razmerij kmečkega naselja, ki ima v značilnostih kulturne krajine vgrajeno tipologijo arhitekture in ohranjeno ekološko razmerje. – nedopustna je širitev poselitve izven sedanjega roba naselij ob značilnih in vedutno izpostavljenih kulturnih terasah na krajinskih območjih pod Čemšeniško planino (pod naselji: Dobrljevo, Čemšenik in Razbor) ob Kolovratu, Šentgotard – Hrastnik pri Trojanah in Podkum (pod Klenovikom, Resnikom, Borovakom, na pobočjih Slivca ter med Zgornjim in Srednjim Osredkom) – ohraniti se mora meja naselij, ki jo kot kvaliteten zaključek naselja določa dominanta oziroma arhitekturna posebnost; prostorske dopolnitve naselij morajo upoštevati njihovo varovano vplivno območje – za posege v varovanih naseljih kulturne dediščine: Golče, Gorenja vas, Hmelno pri Žvaruljah in Mali Kum je potrebno upoštevati varstvene režime (širitev le v mejah historične pozidave, varovanje izrazite silhuete na naselja in druga določila) – kontinuiteto v oblikovanju značilne gručaste zasnove naselij v celoviti zunanji podobi naselbinskega telesa z enotnim gabaritom – stavbne dopolnitve znotraj strnjenega naselja se morajo vklopiti v tipično gručasto obliko stavbnih kompleksov, kjer so enako velike stavbe razporejene nepravilno v eni ali več med seboj povezanih skupinah – nove stavbne skupine na razširjenih območjih naselij in dopolnitve znotraj obstoječih ureditvenih območij in stavbnih zemljišč v raztresenih naseljih se morajo s kontinuiteto v oblikovanju tlorisnega in višinskega razmerja, streh (naklon, kritina) in arhitekturnih členov vklopiti v vizualno pojavnost celovitosti naselja. Arhitekturna identiteta stavb je: podolgovat (podolžni tloris v razmerju 1:1,8); višinski gabarit: klet (na nivoju terena ali v pobočju) in ena etaža z mansardo, simetrična dvokapna streha s čopoma, opečna kritina; zunanji hodnik (gank), zunanje stopnice, svetla barva ometa na fasadi in les. V urbani osi pomembnejših središč Zagorje, Kisovec in Izlake so pomembni zlasti naslednji urbanistično – oblikovalski pogoji za prenovo in širitev urbanega prostora: – izboljšanje prometnih razmer z obvoznicami, preureditvami regionalnega in lokalnega prometa s poudarjenimi peščevimi površinami v središčnih območjih naselij, – urejanje večjih prostih površin (zelenice, trgi) znotraj strnjenih zazidalnih kompleksov z visoko gostoto naselitve (centri, mestna stanovanjska območja) ter območja ob industrijah, prometnicah in vodotokih ozeleniti, – krajinska sanacija in arhitekturno preoblikovanje vstopnih vedut v Zagorju (opuščeni rudniški objekti in obcestna zazidava v toplicah, IGM na jugu) in Kisovcu (kamnolom), – v Izlakah se mora ohraniti severna vstopna veduta na Medijske Toplice, – arhitekturno dopolnjevanje v obstoječih in razširjenih območjih mora biti prilagojeno obstoječi kvalitetni zazidavi na obravnavanem območju, – oblikovanje novih zazidalnih območij se mora vklopiti v urbano celoto naselij, ta pa mora biti v sozvočju s krajinskim prostorom, – upoštevati je varovana območja in objekte naravne in kulturne dediščine, – geotehnično poročilo mora biti obvezna strokovna podlaga za pripravo prostorsko izvedbenih aktov. – pogoji za krajinsko oblikovanje območij Krajinsko urejanje degradiranih površin pridobivalnega prostora rjavega premoga mora upoštevati naslednje usmeritve: – vzpostavitev prvotnega ravnotežja v prostoru glede reliefne podobe (izravnave površin) in rabe površin v naravni in kulturni krajini, – pri urejanju kmetijskih zemljišč je upoštevati tipičnost kulturnih teras – obdelovalne površine vzporedno s plastnicami, – pogozditve se morajo izvajati s pionirskimi drevesnimi vrstami kot naravne gozdne združbe; potrebna je zaščita gozdnih robov, – pogozditve na primestnem območju Zagorja zaradi velike gozdnatosti območja niso primerne, krajinska sanacija naj temelji na odprtih traviščih in območjih za rekreacijo v naravnem okolju, – ureditve odvodnjavanja površinskih vod se morajo izvesti v naravnih materialih; brežine potokov je ozeleniti z avtohtono vodno vegetacijo, – opuščene kamnolome je potrebno ozeleniti. Za vse posege na krajinskih območjih in v krajinskem parku Podkum je potrebno soglasje pristojnega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, kar velja tudi za vse posege v varovanih območjih naravne in kulturne dediščine. – načini urejanja s prostorskimi izvedbenimi akti Posamezna ureditvena območja na ureditvenem območju naselja Zagorje ob Savi se bodo urejala po opredelitvah urbanistične zasnove, ki je sestavni del tega plana (poglavje 4.6 in kartografski prikaz št. 15/2). Načini urejanja posameznih ureditvenih območij v okviru ureditvene meje naselij Kisovec in Izlake so določeni v urbanističnih zasnovah za naselji Kisovec in Izlake (poglavje št. 4.7 in 4.8). Na območju občine izven urbanističnih zasnov naselij Zagorje ob Savi, Kisovec in Izlake so opredeljeni naslednji načini urejanja s prostorskimi izvedbenimi akti: – z ureditvenimi načrti se bo urejala sanacija površin pridobivalnega prostora rjavega premoga, kamnolom in odlagališče jalovine Suhi potok in kamnolom Borovnik v Kisovcu, – z lokacijskimi načrti se bo urejalo infrastrukturno omrežje in naprave, – s prostorskimi ureditvenimi pogoji se bodo urejala vsa ostala ureditvena območja naselij, območja počitniških hiš, razpršena poselitev in odprti prostor občine. 4.6. URBANISTIČNA ZASNOVA NASELJA ZAGORJA OB SAVI 4.6.1. Ureditveno območje Ureditveno območje, ki obsega okoli 170 ha, vključuje naselje Zagorje ob Savi s 7520 prebivalci. V ureditveno mejo je zajet celoten obstoječi poselitveni prostor, ki se razteza v dveh krakih ob regionalnih cestah, njegova širitev pa je predvidena pretežno proti zahodu na območje ob Kotredeščici z vključenim jugozahodnim pobočjem Sela. To širitev utemeljujejo naravne danosti prostora: območje ni na pridobivalnem prostoru rjavega premoga, površine so slabša (druga) kmetijska zemljišča, razvojne usmeritve dejavnosti, ki so že na tem prostoru in logična stopnja rasti naselja v zaključeni meji. Sicer poteka meja ureditvenega območja po obrobju strnjene zazidave z manjšimi širitvami stanovanjskega območja Dolenja vas proti zahodu, pokopališča proti severu in na skrajnem jugovzhodnem delu ob Savi za predvideno centralno čistilno napravo. Pretežen severozahodni del ureditvenega območja se nahaja na pridobivalnem prostoru rjavega premoga (meja je prikazana v tematski karti 15/1), kjer so posledice rudarjenja močno vplivale na urbani razvoj naselja in predstavljajo osnovni omejitveni faktor prostorskega razvoja. 4.6.2. Cilji urejanja območja Prioritetna naloga načrtovane sanacije površin pridobivalnega prostora rjavega premoga v okviru programa za zaprtje rudnika Zagorje je sanacija plazovitih in od posledic rudarjenja nestabilnih tal, ki zlasti na vplivnem območju jam Kotredež, Dole in Podstrana zavirajo urbani razvoj naselja. S prostorskimi sanacijskimi načrti za celotno območje naselja, ki je prizadeto od posledic rudarjenja, je potrebno opredeliti sanacijske ukrepe in strategijo obnove mestnega območja. Temeljna usmeritev za prostorski razvoj naselja je urbanistična, krajinska in prometno-komunalna sanacija, prenova in dopolnilna gradnja obstoječih zazidalnih območij ter optimalna izraba površin znotraj določene razširjene meje ureditvenega območja. Prometne ureditve: prestavitev regionalne ceste na območju toplic od Mihelčiča do avtobusne postaje, izgradnja obvoznice ob Kotredeščici ter po opustitvi industrijskega tira nujno potrebna razbremenitev regionalne ceste v centru so osnovni pogoji za kvalitetno prenovo centralnih območij. Arhitekturna in vsebinska preobrazba območij opuščenih rudniških objektov v toplicah in krajinsko – arhitekturna sanacija območja IGM so nujne ureditve za preoblikovanje vstopne mestne podobe. S prenovo obstoječega stavbnega fonda in dopolnilno poslovno-stanovanjsko gradnjo na osrednjem mestnem območju ter z opredeljenimi dodatnimi površinami za oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti (Ašičev travnik, Potoška vas) je zagotovljen razvoj centralnih dejavnosti središča ožjega regionalnega pomena. Stanovanjska graditev bo usmerjena v zapolnitve obstoječih in na razširjena stanovanjska območja v Selu in Dolenji vasi. Razvoj proizvodnih in servisnih dejavnosti bo usmerjen zlasti v prenovo in intenzivno izrabo obstoječih industrijskih območij. Novo proizvodno – servisno območje je načrtovano v Potoški vasi. V obrtni coni na opuščenem kamnolomu vzhodno od IGM in v okviru obrtno – stanovanjskih območij pri republiških rezervah na levem bregu Kotredeščice bo zagotovljen razvoj obrtno – proizvodne dejavnosti. Urediti je potrebno športno – rekreacijsko območje ob Kotredeščici. Urejanje zelenic na mestnih stanovanjskih območjih, ter območjih za rekreacijo na prostem na primestnem prostoru je obvezen sestavni del obnove urbanega in krajinskega prostora naselja. Posebno pozornost je potrebno posvetiti urejanju komunalne in energetske infrastrukture še posebej v kontekstu ekološke sanacije IV. območja onesnaženosti zraka in onesnaženih vodotokov Medija in Kotredeščica: – plinifikacija celotnega ureditvenega območja – izgradnja centralne čistilne naprave in dograditev kanalizacijskega omrežja – rekonstrukcija primarnega vodovodnega omrežja z navezavo na nova zajetja vodnih virov – izvajati ukrepe v industriji v skladu z zakonom o varstvu okolja. Za varovanje naravne in kulturne dediščine je potrebno upoštevati predpisane varstvene režime in pogoje pristojnega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
- a)naravna dediščina – objekti in območja oblikovane naravne dediščine so: parki pri Delavskem domu, pred občinsko stavbo in spomeniku padlim krajanom med prvo svetovno vojno, gostilniški vrt z lipo, lipa pri cerkvi, vrba ob severnem vstopu v mesto in drevored ob industrijskem tiru v središču mesta.
- b)kulturna dediščina – etnološka naselbinska in stavbna dediščina: urbanistične celote Okrogarjeva kolonija, Farčnikova kolonija in urbanistična zasnova Cankarjevega trga; posamezni varovani objekti: Cesta Otona Župančiča 1, Eberlova 6, Cesta 9. avgusta 4, 18, 34, 29, 33, Trboveljska cesta 2, Cankarjev trg 7, 6, 5, 3, Prešernova cesta 12, 1, 2, Cesta zmage 3, Prešernova cesta 29, 33. – zgodovinska dediščina – spomenik rudarjem med rudniškimi stavbami ob odcepu Grajske ulice (št. 71) – spominska plošča padlim rudarjem in uslužbencem na robu mogočne stavbe ob začetku Grajske ulice (št. 72) – spominska plošča pisatelju Slavku Grumu na stavbi ob Kidričevi cesti 15 (št. 73) – spominska plošča na stavbi Podvine 23 (št. 74) – pokopališče Zagorje z večimi nagrobniki padlim med vojno (št. 75 in 76) – spominska plošča ob poslopju IGM Savska cesta 1 (št. 77) – spominska plošča na stari šoli v Toplicah, Kopališka 4 (št. 78) – prestavljena – spomenik NOB na ploščadi (št. 79) – spomeniki, doprsja osmim vidnejšim predvojnim revolucionarjem in narodnim herojem (št. 80) – Delavski dom ob cesti 9. avgusta (št. 61) – spomenik Ivanu Cankarju na vogalu Ceste 9. avgusta, pred Levstikovo 2 ob Delavskem domu (št. 62) – spomenik Ceneta Vipotnika (1914 – 1973) pred Delavskim domom ob Cesti 9. avgusta (št. 63) – spomenik padlim krajanom med I.svetovno vojno (št. 64) – osnovna šola Ivana Skvarča (št. 65) – spominska plošča padlim in umrlim zagorskim športnikom na domu športnega društva Proletarec (št. 66) – spominska plošča posvečena Francu Fakinu na poslopju Gozdnega gospodarstva (št. 67) – spominska plošča posvečena Francu Farčniku Kristusu na hiši Farčnikova kolonija 1 (št. 68) – spominska plošča padlim v II. svetovni vojni na steni vrtca za hišo Gasilske 3 (št. 69) – spominska plošča štirinajstim padlim gasilcem na Gasilski ulici 5 (št. 70) – arheološka dediščina Na ledinah Gradišče, Na ravni in v Mrežnicah so bili najdeni predmeti bronastodobne založne najdbe, pod Ocepkovo gmajno pa bogati skleletni grobovi. – umetnostno – zgodovinska dediščina Župnijska cerkev sv. Petra in Pavla – arhitekturni spomeniki Podvine št. 47, Žaga in mlin 4.6.3. Zasnova organizacije dejavnosti in namenska raba prostora – stanovanja Individualna stanovanjska graditev s srednjo gostoto naselitve je opredeljena na območju Šepovine (S6) z zaključitvijo stanovanjskega naselja Srečka Kosovela na jugu, na razširjenem stanovanjskem območju Dolenja vas (S3) in na jugozahodnem pobočju Sela (S9) v skupnem obsegu 5,5 ha dodatnih površin. Dopolnilna individualna stanovanjska gradnja je možna znotraj vseh obstoječih stanovanjskih območij, razen na severnem območju Farčnikove kolonije in v Podvinah, kjer novogradnje do konsolidacije terena niso dovoljene in so posegi dopustni le na osnovi geomehanskih pogojev in s soglasjem RRPS. – proizvodne in servisne dejavnosti V svojem obsegu se ohranjajo proizvodna območja: Varnost v Toplicah (P2), Lisca (P5) in IGM (P7). Dodatne površine so zagotovljene ob industrijskih lokacijah Svea (P3a) in Varnosti v Potoški vasi (P6) ter pri republiških rezervah. Na območju Potoške vasi (stara Lisca) in v okviru prenove rudniškega območja v Toplicah so predvidene prostorske možnosti novih proizvodnih obratov in za razvoj ožjega regionalnega središča pomembne terciarne dejavnosti. Vsebinska preobrazba rudniškega kompleksa v Toplicah bo opredeljena s programom zapiranja rudnika Zagorje, urbanistično-arhitekturna sanacija pa z ureditvenim načrtom prenove območja Toplice – Okrogarjeva kolonija – Šaht. Skupen obseg dodatnih površin za proizvodne in servisne dejavnosti je 6 ha. – oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti Razvoj teh dejavnosti bo usmerjen v prenovo mestnega središča, njegovo širitev na Ašičev travnik, z dopolnilno poslovno-stanovanjsko gradnjo ob Mediji in v nadaljevanju oskrbno – stanovanjskega območja ob Cesti 9. avgusta (območja CS1 in CS2) proti severu. Načrtovana je dozidava in izgradnja večnamenskega športnega igrišča pri osnovni šoli. Še prosta površina vzhodno od šolskega kompleksa ob Kotredeščici (C3a) naj s kompleksno zazidavo izrazi osrednjo lokacijo širšega športnorekreacijskega območja naselja in kvaliteto prostora za družbene dejavnosti Zagorja kot središča ožjega regionalnega pomena (npr. srednja šola). – šport in rekreacija Ob Kotredeščici se bo z dograditvijo športnega centra pri nogometnem igrišču, s prenovo bazena, parkovnimi ureditvami in pešpotjo ob potoku ter vključenim ribnikom in urejenimi zelenimi površinami kinološkega društva oblikovalo zaključeno športno-rekreacijsko območje naselja. Širitev pokopališča je predvidena proti severu na Gorici. – infrastruktura · promet Načrtovana sta nova odseka regionalnih cest: obvoznica od Slačnika do Komunale ob Kotredeščici in od Mihelčiča do avtobusne postaje. Na osrednjem mestnem prostoru ob Cesti zmage je nujno potrebna razbremenitev regionalne ceste in na osnovi prometne študije celovita prenova prometne ureditve, kar bo omogočala opustitev industrijskega tira. Rekonstruirati in modernizirati je potrebno vse poškodovane lokalne, mestne in dovozne ceste ter dograditi sekundarno cestno omrežje v novih zazidalnih conah. · vodovod Za ustrezno preskrbo z vodo na ureditvenem območju je potrebno obnoviti zajetja Šemnik, Ribnik in Rove ter zagotoviti dodatno količino pitne vode (vrtina Sava). V celoti je potrebno rekonstruirati poškodovano primarno in sekundarno vodovodno omrežje na območju pridobivalnega prostora rjavega premoga, novi primarni cevovodi pa so načrtovani ob obvoznici v Potoški vasi, od avtopralnice do vodnega zbiralnika Selo in od Delavskega doma do vodohrama Kolenc. Obnoviti je potrebno celotno mestno vodovodno omrežje vključno s hišnimi priključki. · kanalizacija Načrtovana je dograditev primarnega kanalizacijskega omrežja s kolektorjem na odsekih Podvine – avtobusna postaja na obeh straneh Medije, ob obvoznici pri Kotredeščici do sotočja Medije in Kotredeščice, od Kosovelovega naselja do čistilne naprave Selo ter v nadaljevanju od sotočja Medije in Kotredeščice do območja centralne čistilne naprave, ki je s kapaciteto 20000 EE predvidena ob Savi. Sekundarno kanalizacijsko omrežje, ki je v mešanem sistemu, se bo preko pretočnih bazenov priključilo na primarni odvodnik odpadnih vod s čiščenjem odplak v biološki čistilni napravi. Sedanja čistilna naprava v Selu bo pretočni bazen meteornih vod po izgradnji centralne čistilne naprave. – energetika Z dokončanjem izgradnje plinovodnega omrežja na celotnem ureditvenem območju bo zagotovljena ekološko čista oskrba naselja s toplotno energijo. Predvidena je širitev razdelilne trafo postaje v Potoški vasi, sanacija in dograditev podzemnega elektroomrežja. 4.6.4. Rešitve in pogoji za načrtovanje in izvedbo prostorskih ureditev na območju urbanistične zasnove Za vse posege v prostor je potrebno predhodno geološko mnenje. Na vplivnem območju odkopavanja v jamah Kotredež in Dole, ki sega na območje Farčnikove kolonije in severnega dela Potoške vasi ter severni del obstoječe zazidave na Podvinah, so vsi posegi dopustni le v skladu z geomehanskimi pogoji. Novogradnje do konsolidacije terena niso dopustne. – urbanistično-oblikovalski pogoji Prenova centralnih območij ob glavni prometnici mora temeljiti na ločitvi komunikacij pešcev od motornega prometa, varovanju parkov, ki so ovrednoteni kot oblikovana naravna dediščina in čimbogatejši ozelenitvi še prostih površin. Manjše arhitekturne dopolnitve morajo upoštevati obulične gradbene črte in se gabaritno ter oblikovno vklopiti v urbano okolje. Težišče urejanja mora biti usmerjeno v notranje ambiente (trgi, parki, atriji) posameznih mestnih predelov, ki se morajo s centralnimi parkirišči navezati na glavno prometnico. Sanacija zunanjega okolja v stanovanjskih mestnih območjih z blokovno gradnjo je nujno potrebna. Prometne ureditve z ločitvijo servisnega prometa od pešpoti in urejanje zelenic s spremljajočo zunanjo opremo za igro otrok in bivanje na prostem je osnovni pogoj za urbanistično oblikovanje. Nujna je krajinska in arhitekturna prenova industrijskega območja IGM in opuščenih rudniških objektov v Toplicah, industrijsko območje Svea se mora z zazidavo proti severu in vzhodu vklopiti v vizualno pojavnost mestnega območja. Ob vseh prometnicah je potrebno urediti sanitarni zeleni pas z drevesnimi nasadi. Ob Mediji in Kotredeščici se naj uredijo sprehajališča v zelenicah z obvodno avtohtono vegetacijo. Potoka z naravnim izgledom obrežij in ribnik s pestrim vodnim ambientom morajo postati neločljiva sestavina mestne podobe. – načini urejanja s prostorskimi izvedbenimi akti Posamezna ureditvena območja v območju urbanistične zasnove Zagorja ob Savi, ki so prikazana v kartografskem delu – karta 15/2, se bodo urejala z naslednjimi prostorskimi izvedbenimi akti: – z zazidalnimi načrti (ZN1-9): Zagorje-center zahod, Tržnica, Selo, Potoška vas-Varnost, Stara Lisca, Dolenja vas, Šepovina, Ašičev travnik, Potoška vas-šola in levi breg Kotredeščice, opuščen kamnolom – z ureditvenimi načrti (UN1-8): Polje, Toplice – Okrogarjeva kolonija – Šaht, Center, Svea, IGM, Obrtna cona Selo, Pokopališče – z lokacijskimi načrti (LN1-3): Obvoznica R336, Bencinski servis in avtopralnica, Centralna čistilna naprava – s prostorskimi ureditvenimi pogoji (PUP1-8) se bodo urejala ostala poselitvena območja, za katera ni predvideno urejanje s prostorskimi izvedbenimi načrti. 4.7. URBANISTIČNA ZASNOVA NASELJA KISOVEC 4.7.1. Ureditveno območje Ureditveno območje v obsegu 61 ha vključuje naselje Kisovec in pretežni del naselja Loke pri Zagorju s skupaj okoli 2000 prebivalcev. V ureditveno mejo je zajet poselitveni prostor naselja Kisovec z visoko koncentracijo zazidave ob regionalni cesti na vznožju in terasnih robovih reliefno razgibanega in od posledic rudarjenja degradiranega severnega pobočja, na levem bregu Medije pa je v ureditveno območje vključeno gručasto naselje Loke ob lokalni cesti v Zavine in obrežni pas Medije do krajevne ceste v Loke. Območje je glede na geološko stabilitetne in reliefne razmere pretežno zazidano, še proste večje površine v obsegu 5,3 ha so ob Mediji, ki so po veljavnih planskih aktih občine in sprejetih zazidalnih načrtih namenjene za širitev proizvodno-obrtne cone in poslovno-stanovanjsko območje. Za zaokrožitev stanovanjskega območja Zlato polje vzhod je v okviru določene ureditvene meje še prosto 0,7 ha površin. Celotno območje se nahaja znotraj pridobivalnega prostora rjavega premoga, ki je s strategijo sanacije obvezno izhodišče prostorskih sestavin dolgoročnega plana Republike Slovenije. Rudarjenje je močno vplivalo na urbani razvoj naselja, njegove posledice in geološko – stabilitetne razmere na območju pa predstavljajo osnovni omejitveni faktorji prostorskega razvoja naselja. 4.7.2. Cilji urejanja območja Urbanistična, krajinska in komunalna sanacija; prenova degradiranih urbanih območij rudarskega naselja, sanacija opuščenih rudniških površin in degradiranega okolja naselja; povečanje ambientalnih vrednosti in oživitev osrednjega mestnega prostora ter njegova dograditev za potrebe razvoja pomembnejšega lokalnega središča s poudarkom na razvoju proizvodnih in servisnih dejavnosti skladno s programom zapiranja rudnika Zagorje, so med osnovnimi cilji urejanja v prostoru naselja. Zagotoviti je ustrezno komunalno opremljenost naselja s prioritetno sanacijo zajetja Ribnik in izgradnjo vodnega zbiralnika za oskrbo naselja s kvalitetno pitno vodo, v celoti obnoviti vodovodno in kanalizacijsko omrežje z izgradnjo kolektorja v skupno čistilno napravo v Zagorju ob Savi ter realizirati načrtovano plinovodno omrežje za zmanjšanje onesnaženosti zraka. Prometne ureditve z rekonstrukcijami glavnih prometnic, ureditvijo pešpovezav, centralnih parkirišč na obrobjih stanovanjskih območij in izgradnjo obvoznice v Kisovcu za razbremenitev tranzitnega prometa iz osrednjega mestnega prostora; nujno potrebna ozelenitev kamnoloma in okolice industrije ter sanacija opuščenih rudniških površin na pobočju naselja Na šahtu po določilih tega odloka, so osnovni pogoji za izboljšanje kvalitete bivalnega okolja. Za oblikovanje uravnotežene podobe naselja Kisovec, ki s sedanjo prostorsko strukturo ne deluje kot kompaktna gruča, je potrebno z zgoščeno zazidavo višjega gabarita ob obstoječi regionalni cesti zapolniti osrednji prostor naselja v dolini Medije in zgostiti zazidavo na terasnih obrobjih pobočja, kjer to dopuščajo geološke razmere. V čim večji meri je varovati naravno okolje; gozdni rob se mora ohraniti v celoti, ohranijo se naj dendrološki objekti – posamezna drevesa, sadovnjaki, zeleni pasovi vezani na vodotoke in čim večja odprtost urejenih zelenih površin v gozdnatem okolju. Z aktivno prenovo obstoječega stavbnega fonda, sanacijo območja ob dolomitnem osamelcu in Rudarski cesti ter dopolnilno poslovno-stanovanjsko gradnjo na osrednjem prostoru Kisovca je zagotovljen razvoj oskrbnih in storitvenih dejavnosti v pomembnejšem lokalnem središču Kisovec, dopolniti pa je ponudbo za te dejavnosti tudi v trškem jedru Lok. Razvoj stanovanjske graditve (po projekciji števila prebivalcev, gospodinjstev in stanovanj je do leta 2020 potrebno zagotoviti 90 novih stanovanj) bo usmerjen v izgradnjo poslovno-stanovanjskega območja z višjo gostoto naselitve na desnem bregu Medije v osrednjem prostoru Kisovca, individualna stanovanjska gradnja pa v manjšem obsegu v zapolnitve in zaokrožitve obstoječih stanovanjskih območij. Bistven poudarek je na prenovi obstoječega stavbnega fonda in sanaciji degradiranih starejših stanovanjskih območij rudarskega naselja. Za poudarjen razvoj proizvodnih in servisnih dejavnosti po programu zapiranja rudnika Kisovec je realizirati sprejet zazidalni načrt za proizvodno-obrtno cono na razširjenem območju opuščenih rudniških objektov ob Mediji z navezavo na obvoznico po severnem obrobju zaključene urbane celote naselja. Posebno pozornost je posvetiti sanaciji plazovitih območij z upoštevanjem vodnogospodarskih pogojev za odvodnjo meteornih in talnih vod; posegi na celotnem ureditvenem območju pa so dopustni le v skladu z geološkimi pogoji in mnenjem pristojnega rudarskega organa. Urejanje in posegi na varovanih območjih naravne in kulturne dediščine se morajo izvajati v skladu z naravovarstvenimi in kulturno varstvenimi pogoji pristojnih institucij. Naravna dediščina: ND 1) – dolomitni osamelec v središču Kisovca, ki se varuje z varstvenim režimom za geomorfološko površinsko naravno dediščino ND 2) – Medija s pritoki z varstvenim režimom za hidrološko, zoološko in botanično naravno dediščino ND 3) – vrba na križišču z varstvenim režimom za dendrološko naravno dediščino. Kulturna dediščina: Zgodovinska in memorialna dediščina: – Z 325/00 Loke pri Zagorju – spomenik padlim v NOB – Z 324/00 Loke pri Zagorju – spominska plošča v NOB padlim gasilcem – Z 328/00 Loke pri Zagorju – spominska plošča v NOB padlim nogometašem – Z 326/00 Kisovec – spominska plošča v NOB padlim članom društva Svoboda Tehniška dediščina: – T 329/00 Kisovec – rudnik premoga 4.7.3. Zasnova prostorskega razvoja – namenska raba in organizacija dejavnosti v prostoru naselja – Stanovanjska območja Območje z visoko gostoto naselitve in centralnimi dejavnostmi naselja je mestno središče v Kisovcu, kjer je znotraj območja ob dolomitnem osamelcu z visokim faktorjem izkoriščenosti zemljišča (0,7) možno z aktivno prenovo obstoječih objektov, nadomestno dopolnilno gradnjo in zunanjimi ureditvami (atriji – javne peščeve površine in urejene zelenice) izboljšati bivalno okolje, dopolniti ponudbo oskrbnih in storitvenih dejavnosti in povečati ambientalne vrednosti. Na razširjenem centralnem območju severno od regionalne ceste je na še prosti površini 1,5 ha ob Mediji predvideno stanovanjsko območje z gostoto 130 prebivalcev na hektar za okoli 80 novih stanovanj in ureditev poslovno-oskrbnega centra v naselju. Za optimalno izrabo kvalitetnega središčnega prostora naselja je predviden faktor izkoriščenosti zemljišča 0,6. Na terasnih obrobjih pobočja Zlatega polja je v okviru obstoječih in zaokroženih stanovanjskih območjih gostote okoli 70 prebivalcev na hektar predvidena zapolnilna individualna stanovanjska gradnja, ki pa bo možna v manjšem obsegu glede na geološko-stabilitetne in reliefne razmere; opredeljena manjša širitev stanovanjskega območja Zlato polje – zahod (0,7
- ha)je dopustna le na osnovi predhodnih geoloških raziskav. Še prosto površino ob Cesti 15. aprila je nameniti za centralni parkirni objekt. V okviru sanacije degradiranega območja na pobočju naselja Na šahtu je znotraj določene zaokrožene meje obstoječih stavbnih zemljišč opredeljena prenova stanovanjskega območja zlasti z aktivno prenovo obstoječih objektov, nadomestno in dopolnilno stanovanjsko gradnjo nižje gostote. V Lokah je trško jedro namenjeno za stanovanja, oskrbne in storitvene dejavnosti; z zapolnilno individualno stanovanjsko gradnjo pa je zgostiti stanovanjsko območje ob Mediji in lokalni cesti za zvišanje faktorja izkoriščenosti na vrednost 0,4. – območja za proizvodne in servisne dejavnosti Prenova in dopolnilna gradnja v obstoječem proizvodno – servisnem območju Borovnik s faktorjem izkoriščenosti 0,5 ter realizacija načrtovane proizvodno-obrtne cone ob Mediji z optimalno izrabo prostora (faktorjem izkoriščenosti 0,5 ob regionalni cesti in 0,4 ob potoku) zagotavljajo razvoj ekološko primernih proizvodnih in servisnih dejavnosti v naselju. – razvoj oskrbnih, storitvenih in družbenih dejavnosti bo zagotovljen s prenovo starega mestnega jedra ob dolomitnem osamelcu, pri kulturnem domu, ob Rudarski cesti in dopolnitvijo območja Marela ter z izgradnjo poslovno-oskrbnega centra v okviru poslovno-stanovanjskega območja na razširjenem centralnem območju Kisovca, kjer je za te dejavnosti predvideno okoli 2700 m2 bruto etažne površine po sprejetem zazidalnem načrtu. Šola in vrtec se bosta razvijala v okviru obstoječih kompleksov, ohrani se zeleni pas ob šoli, urediti pa je pešdostopnost z ločitvijo od motornega prometa. – območja za šport in rekreacijo Športnorekreacijsko območje na skrajnem zgornjem obrobju naselja je namenjeno za športna igrišča s spremljajočimi objekti in ureditvami, ki se mora urejati skladno z geološkimi pogoji in na osnovi prostorskega izvedbenega akta. Degradirano območje pod športnim parkom je po izvedeni sanaciji (odvodnjavanje, izravnave površin in zatravitev) namenjeno širitvi športno-rekreacijskega območja z ureditvami v skladu z geološkimi pogoji. Opredeljeno je razširjeno območje skakalnice za spremljajoče objekte in zunanje ureditve. – urejene zelene površine; krajinska sanacija degradiranih površin in neprimernih posegov Degradirane rudniške površine pod in nad naseljem Na šahtu, kjer zaradi stabilitetnih razmer ni dovoljena nikakršna gradnja objektov, je obvezno sanirati z odvodnjavanjem meteornih in podzemnih vod, izravnavami površin, odstraniti je vse barake in druge neprimerne objekte z vrtičkarstvom in celotno območje zatraviti v urejeno zeleno površino. Strmine na severnem terasnem obrobju je dosaditi z avtohtonimi drevesnimi vrstami za stabilizacijo terena in maskiranje moteče zazidave na zgornji terasi. Rekultivirati – ozeleniti je treba eksploatirano območje kamnoloma na stiku z naseljem ter z gosto drevesno zimzeleno bariero sanirati terasni rob industrijskega območja Borovnik. Ureditve prostih zelenih površin javnega značaja obsegajo: – zeleni pas ob Mediji, ki bo s svojo obbrežno vegetacijo in sonaravno ureditvijo potoka predstavljal glavni opredeljujoč faktor v naselju ter razširjena obvodna zelenica z otroškim igriščem v poslovno-stanovanjskem območju, ki bo vezana na centralni prostor naselja pri novem oskrbnem centru; – obcestni zeleni pasovi z varovalno funkcijo zlasti ob predvideni obvoznici, glavni cesti – obstoječi regionalni cesti in drugih prometnicah, zelenice ob parkiriščih in bencinskem servisu; – parkovne ureditve ob ploščadih – atrijih v starem jedru pri dolomitnem osamelcu, kulturnem domu, novem poslovno-stanovanjskem centru in v okolici stanovanjskih blokov. – infrastruktura V Kisovcu je načrtovana obvoznica po severnem obrobju proizvodno-obrtne cone na levem bregu Medije s priključkom na obstoječo regionalno cesto I. reda 221 po rekonstruiranem odseku lokalne ceste v Loke na zahodu in na skrajnem vzhodu naselja s prečkanjem Medije. Predvidene so rekonstrukcije obstoječe regionalne ceste in lokalnih cest na območju strnjene zazidave z izgradnjo pločnikov, modernizacije javnih poti, ureditve pešpoti, centralnih parkirišč in avtobusne postaje v centru ter izgradnja bencinskega servisa v vzhodnem delu centra Kisovca. Naselje je s pitno vodo oskrbovano iz zajetij Ribnik, Šemnik in Strahovlje. Predvidena je sanacija zajetja Ribnik, izgradnja vodnega zbiralnika in celotna obnova ter dograditev vodovodnega omrežja. Načrtovana je obnova in dograditev obstoječega kanalizacijskega omrežja z odvodom odplak po predvidenem kolektorju iz Kisovca do Zagorja v skupno čistilno napravo za naselje Kisovec in Zagorje ob Savi, ki je s kapaciteto 15.000 E predvidena ob Savi. Načrtovana je izgradnja plinovodnega omrežja v skupnih koridorjih vodovodnega in razvodnega KRS/KKS sistema. Elektro in tk omrežje se bo dograjevalo in urejalo s podzemnimi vodi. 4.7.4. Pogoji za načrtovanje in izvedbo prostorskih ureditev – urbanistično oblikovalski pogoji Z urejanjem in posegi na območju urbanistične zasnove je obvezno spoštovati osnovni koncept predlaganega razvoja, namembnost opredeljenih območij, načrtovano krajinsko sanacijo in prenovo degradiranih urbanih območij. S posegi v prostor je varovati gozdni rob v celoti, ohraniti stik naselja z vodotoki, zeleni pas ob Mediji s pešpotmi povezati z atriji (ploščadi, parki) v centralnem območju Kisovca in s trškim jedrom v Lokah. Arhitekturna zapolnitev osrednjega prostora ob Mediji mora upoštevati zgoščeno zazidavo višjega gabarita ob regionalni cesti (od P+2 do P+4) na stiku z obstoječimi stanovanjskimi bloki in strnjeno nižjo zazidavo na levem nabrežju Medije za oblikovanje uravnotežene gručaste in zaključene urbane celote naselja z obvoznico po njenem severnem obrobju. S prometno sanacijo v naselju je urediti prometno varne in oblikovno privlačne pešpoti ločene od motornega prometa, katere hrbtenico bo predstavljala osrednja vzdolžna komunikacija ob obstoječi regionalni cesti po izgradnji obvoznice in nanjo navezane javne peščeve površine znotraj centralnih območij. Urejanje na območju centralnega dela naselja ob dolomitnem osamelcu mora biti usmerjeno v oblikovanje notranjih ambientov – atrijev – odprtih javnih peščenih površin s parkovnimi ureditvami v zaključenih celotah (staro mestno jedro na vzhodni strani dolomitnega osamelca, pred kulturnim domom). Ambientalno privlačno javno površino je urediti tudi v načrtovanem poslovno-oskrbnem centru na severni strani glavne ceste, ki se mora s pešpotmi povezovati z odprtimi javnimi površinami v starem delu centra ter zelenim pasom ob Mediji. Posebno pozornost je posvetiti urejanju odprtih javnih površin v okolici varovanih objektov kulturne dediščine: trg pri spomeniku v Lokah, vstopna ploščad in parkovna ureditev pri zavarovanih rudniških objektih in muzeju rudarstva, vhodni prostor kulturnega doma, ohranitev zelenih površin okoli dendroloških objektov in druge ureditve, kjer je vse posege uskladiti s kulturno-varstvenimi pogoji. Pri zgostitvah pozidave morajo biti posamične dopolnilne gradnje gabaritno in oblikovno vklopljene v dani prostor. Upoštevati je lego objekta vzporedno s plastnicami terena na pobočjih in terasnih robovih, gradbene črte ob cestah in kontinuiteto pri lociranju in oblikovanju objektov v območjih gručaste zasnove (Loke, Naselje na šahtu). Osnovni oblikovalski pogoji so: izrazito podolžen tloris, simetrična dvokapnica z naklonom vsaj 40 stopinj, zglajen zidarski omet na fasadah s pokončnimi in simetrično razporejenimi okenskimi in vratnimi odprtinami. – načini urejanja s prostorskimi izvedbenimi akti Na območju urbanistične zasnove se bodo posamezna ureditvena območja prikazana v kartografskem delu na kartnem prikazu št. 16/2 urbanistične zasnove urejala z naslednjimi prostorskimi izvedbenimi akti: – z zazidalnimi načrti (ZN1 – ZN4): proizvodno-obrtna cona Kisovec (P2 in P3), center Kisovec (CS3), Zahodni del naselja Kisovec (CS1, S1, S2, š, P1) in Zlato polje – vzhod (S6) – z ureditvenim načrtom (UN1): Naselje na šahtu (S6) – Z lokacijskimi načrti (LN1 in LN2): bencinski servis (
- bs)in obvoznica Kisovec (RO) – s prostorskimi ureditvenimi pogoji (PUP) se bodo urejala vsa ostala območja znotraj ureditvenega območja naselja. 4.8. URBANISTIČNA ZASNOVA NASELJA IZLAKE 4.8.1. Ureditveno območje Ureditveno območje zajema naselje Izlake izrazito razpotegnjene zasnove v ozki dolini vodotokov Medija, Orehovica in Lesji potok ob regionalnih cestah Trojane – Zagorje, Izlake – Moravče in lokalni cesti v Čemšenik ter obsega 51 ha. Glede na geološko – stabilitetne in reliefne razmere so površine dolinskega obrobja pretežno zazidane s prevladujočo individualno pozidavo, še proste površine pa so ob Orehovici severno in južno od centralnega in starejšega dela naselja nad sotočjem Lesjega potoka in Orehovice ter ob Lesjem potoku. Na severu ureditveno območje zaključuje turistični center Medijske toplice s širšim območjem, na jugu pa industrijsko območje ETI – Izlake z visoko gostoto zazidave na utesnjenem dolinskem območju. Opredeljena je spremenjena meja ureditvenega območja naselja Izlake za širitev industrijskega območja ETI – Izlake proti jugozahodu, zdraviliško-turističnega območja na severozahodu in območja za družbene dejavnosti pri šolskem kompleksu ter za vrnitev neprimernih površin za gradnjo objektov v kmetijska zemljišča na osnovi utemeljitev v strokovni podlagi za urbanistično zasnovo naselja Izlake. Na osnovi projekcije števila prebivalcev po naravni rasti se bo število prebivalcev v naselju Izlake do leta 2020 povečalo na 1060, zagotoviti pa je potrebno okoli 90 novih stanovanj. 4.8.2. Cilji urejanja območja Med temeljnimi cilji urejanja območja so vodnogospodarske ureditve na hudournikih, zagotovitev ustrezne komunalne opremljenosti naselja z novim vodovodnim sistemom, obnovo kanalizacijskega omrežja in izgradnjo čistilne naprave, usklajen dolgoročni razvoj turističnega centra Medijske toplice v prostoru naselja ter dograditev mlajšega še neizoblikovanega naselja v zaključeno razpoznavno urbano celoto za potrebe razvoja pomembnejšega lokalnega središča, ki so: – razvoj stanovanjske graditve, ki bo zagotovljen z nižjo blokovno zazidavo ob Orehovici severno od Obrezije, širitvijo individualne pozidave na Narofu, zapolnitvami znotraj obstoječih stanovanjskih območij ter oblikovanjem novega stanovanjskega območja s strnjeno individualno gradnjo ob Lesjem potoku, – razvoj oskrbnih in storitvenih dejavnosti z dopolnilno gradnjo v centru ob Lesjem potoku ter z oblikovanjem manjšega centra ob sotočju Lesjega potoka in Orehovice (povezava s turističnim centrom Medijske toplice), – za razvoj družbenih dejavnosti je načrtovana širitev območja za Dom starejših občanov (varovana stanovanja) nad športnimi igrišči in izgradnja Kulturnega doma južno od športnih igrišč na levem bregu Orehovice, – za industrijsko območje ETI Izlake, ki se ureja na podlagi zazidalnega načrta so še proste površine na jugozahodnem delu; manjše proizvodno-obrtno območje je opredeljeno ob Mediji, kjer bo s predvideno čistilno napravo in obstoječim bencinskim servisom ob industrijskem območju ETI prostorsko zaključena proizvodno-komunalna cona in ločena od stanovanjskega dela naselja, – za zagotovitev skladnega prostorskega razvoja Medijskih Toplic je upoštevati naslednje usmeritve: – širitev hotelsko-apartmajskega kompleksa proti severozahodu, območje ob Orehovici proti jugu mora ostati odprti prostor – namenjen športno-rekreacijskim in parkovnim ureditvam v navezavi na predvideni center ob sotočju, celotno jugozahodno obrobje pa je namenjeno parkovno-rekreacijskemu gozdu. Urbanistično oblikovanje mora temeljiti na ohranjanju uravnotežnega merila – dosedanje strukture prostora z varovanjem gozdnega roba v celoti, ohranjanju zelenih pasov ob potokih in stika naselja z vodotoki ter ohranjanjem in oblikovanjem prečnih zelenih pasov v nadaljevanju prostorske strukture, ki naj v svoji zasnovi sledi linearni potezi glavne komunikacije. Urejanje na območju varstva narave in kulturne dediščine in posegi na varovanih območjih oziroma objektih kulturne dediščine se morajo izvajati v skladu s pogoji pristojnih institucij. Varovana območja in objekti naravne in kulturne dediščine so: – naravna dediščina (ND): Orehovica s pritoki, Lesji potok s pritoki, Medija s pritoki, Park s platanami v Medijskih toplicah in izvir, štiri lipe pri cerkvi ter pacipresi pred šolo – kulturna dediščina: – umetnostno-zgodovinska dediščina U1 – 1860 Izlake – cerkev sv. Jurija, U2 – 124680 Izlake – kapelica Marije pomagaj U3 – 12469 Izlake – kapelica Ecce homo – etnološka dediščina: E1 – 12470 Obrezija – stanovanjski in gospodarski objekt – zgodovinska in memorialna dediščina: Z1 – 1113 Medijske toplice – Valvazorjev spomenik, Z2 – 12474 Spominska plošča v NOB padlim Gasilcem Z3 – 12473 Spominska plošča v NOB padlim domačinom Z4 – 12472 Spomenik padlim v NOB Z5 – 12475 Grob neznanega padlega partizana – spomenik oblikovane narave: SON1 – 337/00 Medijske toplice – park SON2 – 338/00 Drevesa pri ž.c.sv. Jurija 4.8.3. Zasnova namenske rabe prostora naselja in organizacija dejavnosti – stanovanjska območja Stanovanjska zazidava z višjo gostoto naselitve je predvidena ob Orehovici severno od Obrezije, kjer je na še prosti površini 1,0 ha z nižjo blokovno gradnjo možno zagotoviti okoli 25 stanovanj. Za optimalno izrabo kvalitetnega središčnega prostora naselja je predviden faktor izkoriščenosti zemljišča 0,6. Individualna stanovanjska zazidava je opredeljena na razširjenem stanovanjskem območju Narof proti jugu (0,7 ha prostih površin) in z zapolnitvami znotraj obstoječih stanovanjskih območij za skupaj okoli 20 objektov; v drugi etapi je načrtovano stanovanjsko območje ob Lesjem potoku, kjer je na predvideni zazidani površini 1,8 ha s strnjeno individualno pozidavo gostote 70 prebivalcev/ha možno zagotoviti okoli 40 stanovanjskih enot. – območja za proizvodne in servisne dejavnosti V skladu z zazidalnim načrtom je opredeljena prenova in dograditev (1,5
- ha)industrijskega območja ETI – Izlake, na območju ob Mediji južno od bencinskega servisa pa je na še prosti površini 0,5 ha opredeljeno območje za manjše obrtne in proizvodne dejavnosti s stanovanji. – razvoj oskrbnih, storitvenih in družbenih dejavnosti bo zagotovljen z dopolnilno gradnjo centralnih objektov ob Lesjem potoku pri Gasilskem domu (0,3
- ha)in z oblikovanjem manjšega centra za oskrbne, storitvene in turistične dejavnosti pri sotočju Lesjega potoka in Orehovice (0,4 ha). Območje za depandanse Doma starejših občanov je predvideno na pobočju desnega brega Orehovice nad športnimi igrišči v obsegu 0,8 ha, za izgradnjo Kulturnega doma je opredeljeno območje ob Orehovici v nadaljevanju centralnega območja s športnim centrom proti jugu. – razvojno območje zdraviliško-turističnega centra Medijske toplice ter območja za šport in rekreacijo Zasnova namenske rabe v okviru širšega razvojnega območja Medijskih Toplic določa širitev hotelsko-apartmajskega kompleksa proti severovzhodu s strnjeno zazidavo na obrobju pobočja in centralnim parkiriščem na vstopnem mestu ob regionalni cesti (1,0 ha), odprte športnorekreacijske in parkovne ureditve so predvidene ob potoku južno od obstoječega bazena (0,6
- ha)z navezavo na »turistični« center pri sotočju Lesjega potoka in Orehovice. Na celotnem južnem obrobju je načrtovana ureditev parkovno – rekreacijskega gozda. Pomembna je vključitev obvodnega ambienta v rekreacijski prostor in ureditev pešpoti ob potoku za povezavo turističnega centra Medijske Toplice z naseljem. – urejene zelene površine Najpomembnejši opredeljujoči faktorji za ambientalno kvalitetno urejanje naselja so načrtovani široki zeleni pasovi ob Orehovici in Lesjem potoku z obrežno vegetacijo in predvideno pešpotjo, ki bodo s prečnimi zelenimi pasovi za povezavo naselja z vodotoki predstavljali ogrodje sistema zelenih površin. Ob glavnih cestah je predviden zasaditveni zeleni pas, varovane – ohranjene zelene površine (travnik, sadovnjak) pa so na pobočju v vplivnem območju cerkve sv. Jurija severno od Medijskih toplic. – infrastruktura Predvidene so modernizacije vseh javnih poti v naselju, ureditve pešpovezav s pločniki ob cestah, izgradnjo glavne pešpoti ob vodotokih z navezavami na glavne komunikacije naselja ter ureditev večjih parkirišč na obrobjih bivalnega okolja. Za oskrbo naselja s kvalitetno in zadostno količino pitne vode je načrtovano novo vodovodno omrežje z aktiviranjem vrtine na Izlakah z izdatnostjo 4 l/sek. Predvidena je obnova celotnega kanalizacijskega omrežja s kolektorskim sistemom in izgradnjo skupne čistilne naprave z zmogljivostjo 3.000 E ob Mediji jugovzhodno od industrijskega območja ETI Izlake, kamor se bodo odvajale tudi predhodno očiščene tehnološke odplake industrijskega območja ETI Izlake. Na območju naselja Izlake je zgrajeno plinovodno omrežje s kapaciteto, ki omogoča širitev poselitve. Načrtovana je izgradnja razdelilne postaje 20 kV pri industrijskem območje ter kabelskih povezav za opustitev celotnega nadzemnega visokonapetostnega elektroomrežja v naselju Izlake z nadomestnimi trafo postajami. Na pretežno izgrajen kabelsko-razdelilni sistem in predvideno dograditvijo optičnih kablov v smeri proti Čemšeniku, bo možna priključitev novih objektov v ureditvenem območju naselja Izlake. – vodnogospodarski pogoji Za vse predvidene nove zazidalne površine ob Mediji, Orehovici in Lesjem potoku je potrebno izdelati posebno študijo vpliva zazidave na okolje, posebno vpliv na prevodnost visokih voda obeh hudournikov skozi ta območja v času neurij in vpliv zaradi zmanjšanja retencijskih površin. Če bo študija pokazala, da so predvidene zazidave sprejemljive, bo potrebno izdelati posebne projekte ureditve teh odsekov vseh treh hudournikov. Ureditve morajo biti čimbolj sonaravne, prostor za vodotok ne sme biti omejen, ohraniti je potrebno čimveč obstoječe vegetacije, poleg tega pa je potrebno predvideti revitalizacijske ukrepe že izvedenih obrežnih zavarovanj. Za vse izdelane študije in projekte ureditev hudournikov je potrebno pridobiti vsa ustrezna soglasja in hudournike po sprejetih projektih urediti še pred pričetkom gradenj posameznih objektov v zazidalnem območju. Daljše prekrivanje strug hudournikov ni dovoljeno, možne so le lokalne, krajše premostitve. V okviru teh del se mora tudi urediti iztočni odsek hudournika Lesji potok, kjer je potrebno prestaviti sotočje s hudournikom Orehovico dolvodno in povečati pretočni profil ob objektih KZ Izlake. Vse zazidalne površine je potrebno odmakniti od vrha obeh brežin strug hudournikov vsaj za 5 m. Na tem pasu ni dovoljeno postavljati kakršnihkoli fiksnih objektov (možne so montažne klopi, igrala, ki jih je možno enostanvo odstraniti) in mora biti stalno prehoden za vzdrževalca struge. Ta pas se naj hortikulturno uredi z nizko vegetacijo (grmovje, manjša drevesa) oziroma posameznimi večjimi drevesi ob robu pasu. V okviru izgradnje nove čistilne naprave je potrebno tudi urediti iztočni odsek hudourniškega pritoka zahodno od ČN s povečanjem prepusta pod regionalno cesto Trojane – Zagorje. 4.8.4. Pogoji za načrtovanje in izvedbo prostorskih ureditev – urbanistično oblikovalski pogoji Z urejanjem in posegi na območju urbanistične zasnove je obvezno spoštovati osnovni koncept predlaganega razvoja in namembnost opredeljenih območij s pogoji za urejanje (še posebej: vodnogospodarske pogoje v skladu s točko 4.8.3. tega odloka in geološke pogoje za vsak poseg). S posegi v prostor je varovati gozdni rob v celoti, ohraniti dendrološke objekte in zlasti upoštevati načrtovano urejanje zelenih površin: zeleni pasovi s pešpotjo ob vodotokih in prečni zeleni pasovi (odprte površine) za ohranitev stika naselja s potoki in členitev prostorske strukture, ki mora v nadaljevanju slediti linearni potezi glavne ceste. Pri oblikovanju kulturnega centra na osrednjem dolinskem prostoru ob Orehovici je zagotoviti tlorisno in višinsko členitev gradbene mase s poudarjeno linearno potezo (S-J), ki sledi glavni cesti. Arhitekturna zapolnitev območja ob Orehovici južno od kulturnega centra mora upoštevati usklajen višinski gabarit na kontaktu s Kulturnim domom in stopničasto stopnjevanje (P+2+IP) v osrednjem delu s slemenom v smeri sever-jug. Dopolnilna individualna pozidava na Narofu se mora z lego objektov vzporedno s plastnicami gabaritno in oblikovno vklopiti v obstoječe stanovanjsko območje na pobočju. Upoštevati je kontinuiteto pri lociranju in oblikovanju vseh dozidav, adaptacij in zapolnilni novogradnji objektov v vseh obstoječih zazidalnih območjih. Urejanje stanovanjskega območja ob Lesjem potoku mora upoštevati zasnovo gručastih zazidalnih kompleksov s strnjeno individualno pozidavo, širok zeleni pas ob potoku (namenjen tudi rekreaciji, otroškemu igrišču ipd.) in poudarjeno linearno potezo, ki sledi glavni komunikaciji (sever – jug). Posebno pozornost je posvetiti zunanjim ureditvam ob objektih kulturne dediščine, prostorska dominanta ostaja nepozidana. Pri oblikovanju novih objektov je upštevati osnovne oblikovalske pogoje: izrazito podolžen tloris, simetrična dvokapnica z naklonom vsaj 40 stopinj, zaglajen zidarski omet na fasadah s pokončnimi in simetrično razporejenimi okenskimi in vratnimi odprtinami. – načini urejanja s prostorskimi izvedbenimi akti Na območju urbanistične zasnove se bodo posamezna ureditvena območja prikazana v kartografskem delu na kartnem gradivu št. 17/2 urbanistične zasnove urejala z naslednjimi prostorskimi izvedbenimi akti: – z zazidalnimi načrti: (ZN