Program priprave državnega lokacijskega načrta za ureditev oskrbe s pitno vodo slovenske Istre in zalednega kraškega območja, stran 1786.

Na podlagi drugega odstavka 27. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) sprejme minister za okolje, prostor in energijo P R O G R A M P R I P R A V E državnega lokacijskega načrta za ureditev oskrbe s pitno vodo slovenske Istre in zalednega kraškega območja I. OCENA STANJA, RAZLOGI IN PRAVNA PODLAGA ZA PRIPRAVO DRŽAVNEGA LOKACIJSKEGA NAČRTA Oskrba slovenske Istre ter zalednega kraškega območja s pitno vodo se zaradi pomembnosti, zahtevnosti in kompleksnosti problematike uvršča med prioritetne naloge v programu izvajanja nacionalnih projektov državne infrastrukture. Republika Slovenija se je odločila, da pristopi k rešitvi z novim neodvisnim regionalnim vodnim virom, s katerim bo oskrba s pitno vodo Istre ter zalednega kraškega območja dolgoročno rešena. Na obalnem ter zaledno kraškem območju živi v 438 naseljih 145.283 prebivalcev v 11 občinah s skupno površino 2080 km2, kar predstavlja 10,2 odstotkov celotnega slovenskega ozemlja. Po statističnih regijah pripada to območje Južnoprimorski regiji. Glede oskrbe s pitno vodo nastopajo na tem območju trije vodovodni sistemi: – območje Obale (občine Koper, Izola, Piran), ki jih oskrbuje Rižanski vodovod s sedežem v Kopru, – Območje Krasa (občine Sežana, Divača, Hrpelje-Kozina, Komen in Miren–Kostanjevica), ki jih oskrbuje – Kraški vodovod s sedežem v Sežani ter – Občina Ilirska Bistrica, ki jo oskrbuje Komunalno podjetje Ilirska Bistrica. Sedanji vodni viri v uporabi so naslednji: – Rižanski vodovod uporablja izvir reke Rižane s kapaciteto zajema 240 l/s, Gradole 60 l/s (ta izvir je v sosednji državi Hrvaški) in Brestovica 130 l/s (Kraški vodovod), viri Sečovlje 50 l/s opuščen v letu 2001 (ta izvir je v sosednji državi Hrvaški); – Kraški vodovod uporablja zajetje Klariči (Brestovica) z 250 l/s (od tega pošilja 130 l/s v Rižanski vodovod) in Nanoške vodne vire z zmogljivostjo 22–4 l/s v suši; – Vodovod Ilirska Bistrica uporablja izvir Bistrica s 145 l/s. Del vode izvozi v sosednjo državo Hrvaško. Glede na to, da je bilo v okviru reševanja problematike zagotavljanja zadostnih količin pitne vode za območje slovenske Istre ter zalednega kraškega območja v preteklosti izdelanih vrsta elaboratov, z upoštevanjem različnih konceptov in rešitev, se je Ministrstvo za okolje, prostor in energijo odločilo, da vsa razpoložljiva gradiva ponovno ovrednoti z vidika hidrološke in hidrotehnične izvedljivosti, z vidika okolja s poudarkom na varstvu narave, z vidika urbanega in regionalnega razvoja ter z ekonomskega vidika. V ta namen je bila izdelana naloga »Oskrba s pitno vodo slovenske Obale in zalednega kraškega območja – preveritev možnih vodnih virov s ciljem dolgoročne in regionalno zasnovane rešitve« (IEI, d.o.o., Maribor, december 2002). Po ocenah iz te naloge Kraški vodovod in vodovod v Občini Ilirska Bistrica dolgoročno razpolagata z zadostnimi količinami vode, izrazito vododeficitaren pa je Rižanski vodovod. Kljub zagotovljenim količinam, Kraški vodovod nima zagotovljene varnosti oskrbe, ker ima 120 naselij možnost oskrbe samo iz vodnega vira v Klaričih. Za dolgoročno obdobje do leta 2035 je v izračunih upoštevana predvidena poraba 210 litrov na osebo na dan, kar pa se bo tekom postopka še preverilo, saj je porabo potrebno racionalizirati, npr. v smislu zmanjševanja izgub v obstoječem vodovodnem omrežju, tako, da poraba ne bo presegla 180 litrov na osebo na dan. Izračuni kažejo, da bo v letu 2035 konična potreba Rižanskega vodovoda 820 l/s vode dnevno. Za zadostitev teh potreb je naloga v tej fazi, na podlagi gradiv kot možno rešitev predlagala izgradnjo dveh akumulacij na vodotoku Padež in vodotoku Suhorka z ustrezno velikim prispevnim območjem s tem, da je izgradnja možna v več fazah, varnost vodnega vira pa je večja. Predlagana rešitev ni dokončna in predstavlja izhodišče za nadaljnjo variantno obdelavo in iskanje optimalne rešitve za oskrbo s pitno vodo navedenega območja. Vsekakor pa tudi predlagana varianta nudi določene prednosti, katerih pomen se bo izkazal tekom postopka proučevanja in izbire variant. Z novim vodnim virom morajo biti dolgoročno zagotovljene potrebne količine pitne vode za potrebe prebivalcev, ki jih z vodo oskrbuje Rižanski vodovod, hkrati pa bo nov vodni vir predstavljal rezervni vodni vir tako za Kraški vodovod kot tudi za vodovod v Občini Ilirska Bistrica in v Brkinih. Minister za okolje, prostor in energijo je z dopisom št. 355-02-27/2003 z dne 6. 10. 2003 podal pobudo za izdelavo državnega lokacijskega načrta za ureditev oskrbe s pitno vodo slovenske Istre in zalednega kraškega območja (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt). Pobuda je dokumentirana z elaboratom "Oskrba s pitno vodo slovenske Obale in zalednega kraškega območja – preveritev možnih vodnih virov s ciljem dolgoročne in regionalno zasnovane rešitve", ki ga je izdelal IEI d.o.o., Maribor, št. projekta 6P-M95-020, december 2002. Pobuda ministra za okolje, prostor in energijo je utemeljena v: – prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Republike Slovenije za obdobje 1986–2000 (Uradni list SRS, št. 1/86, 41/87, 12/89 in Uradni list RS, št. 36/90, 27/91, 72/95, 13/96, 11/99 in 4/03); – prostorskih sestavinah družbenega plana Republike Slovenije za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 2/86, 41/87, 23/89 in Uradni list RS, št. 72/95, 13/96, 11/99 in 4/03); – uredbi o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03). II. PREDMET IN PROGRAMSKA IZHODIŠČA DRŽAVNEGA LOKACIJSKEGA NAČRTA TER OKVIRNO UREDITVENO OBMOČJE Predmet državnega lokacijskega načrta so vse načrtovane prostorske ureditve, ki se nanašajo na: – izgradnjo potrebne akumulacije ali dveh akumulacij na porečju reke Reke, to je na njenem pritoku Padež in pritoku Suhorka z volumnom vsake do 10 mio m3 in višinama pregrad do 40 m, – povezovalni vod s pripadajočimi objekti na obstoječe objekte v sistemu oskrbe s pitno vodo Rižanskega in Kraškega vodovoda ter – obdelavo surove vode v pitno vodo, v skladu z zakonom o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (Uradni list RS, št. 52/00, 42/02), pred vstopom v distribucijske cevovode. Akumulacija mora zagotoviti vodni vir za oskrbo s pitno vodo širše regije, t.j. slovenske Istre ter zalednega kraškega območja z ustreznimi količinami, skladno s priporočili EU maksimalno 180 litrov na osebo na dan ter ustrezno kakovostjo surove vode za oskrbo prebivalstva s pitno vodo dolgoročno, najmanj do leta 2035 – hkrati s ciljem racionalizacije porabe. Vodni vir mora imeti najmanjši možni potencial ogroženosti tako glede količin kot tudi kakovosti surove vode, pri čemer je treba upoštevati hidrografske značilnosti in omejitve. Prav tako pomembno je, da se upoštevajo omejitve in pogoji, ki sledijo iz dejstva, da se načrtovani poseg nahaja na širšem območju Regijskega parka Škocjanske jame, ki sodi v del svetovne dediščine. Vodni vir, vodovarstveni pasovi in vsi ostali objekti se morajo nahajati na teritoriju Slovenije. Če je možno, naj se zagotovi možnost etapnosti izgradnje objektov glede na povečevanje potreb po pitni vodi za obravnavano območje. Predlagane ureditve segajo na območje občin Divača, Hrpelje–Kozina, Ilirska Bistrica, Pivka in Mestne občine Koper. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo – Urad za prostorski razvoj je dne 29. 1. 2004 v skladu z 28. členom zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: zakon o urejanju prostora) sklicalo prostorsko konferenco z namenom, da se pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave državnega lokacijskega načrta oziroma predvidene prostorske ureditve. Na prostorski konferenci so priporočila podali predstavniki Občine Divača, Parka Škocjanske jame, Mestne občine Koper, Zavoda RS za varstvo narave, Rižanskega vodovoda, DARS d.d. in Društva za varstvo okolja Sežana. Iz njih izhajajoče zahteve so že vključene v točke I, III, IV in V tega programa priprave. Priprava državnega lokacijskega načrta obsega izdelavo: – variantnih rešitev in primerjalne študije variant, – strokovnih podlag iz V. točke tega programa priprave in – državnega lokacijskega načrta, ki mora biti izdelan v skladu s 24., 43., 44. in 46. členom zakona o urejanju prostora. III. NOSILCI UREJANJA PROSTORA IN DRUGI UDELEŽENCI, KI BODO SODELOVALI PRI PRIPRAVI DRŽAVNEGA LOKACIJSKEGA NAČRTA Nosilci urejanja prostora, ki morajo pred pričetkom izdelave državnega lokacijskega načrta podati smernice za njegovo pripravo, k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta pa mnenje, so: 1. Ministrstvo za zdravje, Zdravstveni inšpektorat RS; 2. Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami; 3. Ministrstvo za obrambo, Urad za obrambne zadeve; 4. Ministrstvo za kulturo (področje varstva kulturne dediščine), v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije; 5. Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste; 6. Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije, Maribor; 7. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo (področje varstva okolja, področje ohranjanja narave, področje upravljanja z vodami in področje energetike); 8. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; 9. Služba Vlade Republike Slovenije za strukturno politiko in regionalni razvoj; 10. Ministrstvo za šolstvo znanost in šport, Slovenska nacionalna komisija za Unesco, Urad Slovenske nacionalne komisije za Unesco, Ljubljana; 11. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave; 12. Zavod za ribištvo Slovenije; 13. Zavod za gozdove Republike Slovenije; 14. DARS d.d., Ljubljana; 15. ELES Elektro – Slovenije d.o.o, Ljubljana; 16. Elektro Primorska d.d., Nova Gorica; 17. Telekom Slovenije d.d., Ljubljana; 18. Geoplin d.o.o. Ljubljana; 19. Rižanski vodovod Koper, Koper; 20. Kraški vodovod Sežana, Sežana; 21. Komunalno podjetje Ilirska Bistrica, Ilirska Bistrica; 22. Javni zavod, Park Škocjanske jame, Škocjan; 23. Občina Divača, Kraška cesta 32, Divača; 24. Občina Hrpelje–Kozina, Reška cesta 14, Hrpelje; 25. Občina Ilirska Bistrica, Bazoviška cesta 14, Ilirska Bistrica; 26. Mestna Občina Koper, Verdijeva ulica 10, Koper; 27. Občina Pivka, Kolodvorska cesta 5, Pivka; 28. druge občinske gospodarske javne službe ter drugi organi in organizacije, kolikor bi se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta izkazalo, da rešitve posegajo v njihovo delovno področje. Postopek priprave državnega lokacijskega načrta vodi Ministrstvo za okolje, prostor in energijo – Urad za prostorski razvoj, Dunajska 21, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MOPE UPR). Investitor načrtovanih prostorskih ureditev je Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Dunajska 48, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MOPE). Naročnik vseh strokovnih podlag ter državnega lokacijskega načrta je MOPE. Izdelovalec državnega lokacijskega načrta mora izpolnjevati pogoje, določene v zakonu o urejanju prostora, in ga MOPE izbere po predpisih o oddaji javnega naročila. MOPE mora v komisijo za izbiro izdelovalca državnega lokacijskega načrta imenovati tudi člana, ki ga določi MOPE UPR. MOPE UPR mora pred pričetkom postopka javnega naročila za izbiro izdelovalca državnega lokacijskega načrta potrditi projektno nalogo. IV. NAČIN PRIDOBITVE STROKOVNIH REŠITEV Na podlagi analize prostora, pridobljenih smernic in analize le-teh, priporočil s prostorske konference ter ob upoštevanju programskih izhodišč, določenih v II. poglavju tega programa priprave, izdelovalec državnega lokacijskega načrta predlaga možne nove variante ali optimizacije predlagane variante. MOPE UPR in MOPE potrdita predlagan obseg variant, za katere izdelovalec strokovnih podlag izdela idejne zasnove v merilu 1:5000 s tehničnim poročilom. Izdelovalec državnega lokacijskega načrta izdela primerjalno študijo, v kateri prouči variante v skladu s tretjim odstavkom 45. člena zakona o urejanju prostora. Variante se proučijo, ocenijo in medsebojno primerjajo glede vplivov na regionalni in urbani razvoj, glede na tehnične, okoljevarstvene in ekonomske kriterije ter družbeno sprejemljivost. V zaključku primerjalne študije izdelovalec predlaga in utemelji najustreznejšo varianto posega in poda usmeritve za njeno optimizacijo v sklopu izdelave strokovnih podlag in predloga državnega lokacijskega načrta. V. SEZNAM POTREBNIH STROKOVNIH PODLAG IN NAČIN NJIHOVE PRIDOBITVE Pri izdelavi strokovnih podlag in državnega lokacijskega načrta je treba upoštevati naslednja že izdelana gradiva: – vodooskrba slovenske Obale in zalednega kraškega območja – preveritve možnih vodnih virov s ciljem dolgoročne in regionalno zasnovane rešitve, I., II., III., IV., V., VI. mapa (IEI, d.o.o., Maribor, št. proj. 6P_M95_020, december 2002); – predlog varstvenih pasov vodozbirnega območja zajetja Padež (IGGG, Ljubljana, št. proj. 510-1/92, oktober 1999). Pred izdelavo državnega lokacijskega načrta mora investitor zagotoviti izdelavo naslednjih strokovnih podlag: 1. geodetsko-topografskega načrta v M 1:1000; 2. zemljiško-katastrskega načrta območja državnega lokacijskega načrta, izdelan v M 1:1000 oziroma v M 1 : 2880, potrjen na Geodetski upravi RS; 3. celostno idejno rešitev objektov in drugih ureditev, izdelano na način, ki vključuje vse funkcionalne, urbanistične, krajinske, arhitekturne, vodarske in okoljevarstvene rešitve in ureditve v M 1:1000 z ustreznim poročilom in utemeljitvijo; 4. tehničnih idejnih rešitev objektov in drugih ureditev izdelanih v M 1:1000 kot posamezne načrte v skladu s predpisi, ki urejajo podrobnejšo vsebino projektne dokumentacije, z ustreznim tehničnim poročilom in projektantskim predračunom; 5. strokovnih podlag, izdelanih v skladu z navodilom, ki ureja vsebino posebnih strokovnih podlag in vsebino prostorskih izvedbenih aktov:

1. a)hidrološko poročilo;
2. b)geološko, hidrogeološko in geotehnično poročilo;
3. c)idejne rešitve vseh infrastrukturnih objektov, naprav in omrežij, ki so potrebni za delovanje načrtovanih prostorskih ureditev ter pri tem predhodna preveritev izhodiščnih parametrov za dimenzioniranje (poraba vode na prebivalca, izgube v sistemu in podobno) in uskladitev s standardi Evropske unije;
4. d)idejne rešitve prestavitev, razširitev in drugih prilagoditev obstoječih objektov, naprav in ureditev, ki so potrebne zaradi realizacije načrtovanih prostorskih ureditev;
5. e)strokovne podlage za načrtovanje gradnje (pripravljalnih del in gradnje), predvsem glede priprave območja akumulacijskega prostora, načina reševanja deponiranja viškov materiala in odvzema materiala, po potrebi idejne rešitve in vse ostale strokovne podlage za ureditev deponij;
6. f)rešitve v zvezi z varovanjem okolja in rešitve za preprečitev in zmanjšanje negativnih vplivov na okolje, posebej pa: – ukrepi za preprečitev in sanacijo virov prekomernega hrupa in imisijskih obremenitev varovanih območij, – ureditve v zvezi z varovanjem podzemnih voda, vodnih virov in površinskih voda, – ureditve v zvezi z urejanjem površinskih voda v zaledju predvidenih posegov, – ureditve v zvezi z urejanjem drugih površinskih voda, kot posledica predvidenih posegov, – ureditve s prikazom sistema odvodnjavanja in čiščenja meteornih in ostalih odpadnih voda, – ukrepi za lokalno zmanjšanje onesnaženja zraka, – ukrepi za zaščito pred prekomernim onesnaženjem zemlje in tal, – pregled habitatnih tipov ter pregled rastlinskih in živalskih vrst s poudarkom na ogroženih vrstah v dolini Padeža in Suhorke z analizo možnih vplivov nanje, – analizirati vpliv akumulacij na mikroklimo ožjega območja posega, – ukrepi za omilitev vplivov na živalski in rastlinski svet, – ureditev reliefa in zelenih površin s prikazom sprememb in končnega stanja; 6. poročilo o vplivih na okolje, izdelano v skladu z navodilom, ki ureja metodologijo za izdelavo poročil o vplivih na okolje in z upoštevanjem standardov Evropske unije; 7. strokovne podlage na podlagi 3. člena pravilnika o posegih v okolje, ki se izjemoma lahko dovolijo na vplivnem območju Regijskega parka Škocjanske jame (Uradni list RS, št. 89/03): – ekološko stanje v Škocjanskih jamah ter v širšem jamskem sistemu in ekosistemih, ki jih povezuje Reka, vključno s stanjem dejavnikov nežive narave v jami, stanjem mikroklime, temperaturo in vlažnostjo zraka ter vrstno sestavo nadzemne in podzemne favne in njenimi ekološkimi zahtevami, – kemijsko in količinsko stanje vode v Škocjanskih jamah z meritvami v Reki pri Cerkvenikovem mlinu, v Reki pred prvim ponorom v Škocjanske jame in v podzemnem pritoku Reke v Škocjanskih jamah, – možne negativne vplive posega na jamske tvorbe in podzemno favno v Škocjanskih jamah ter na širši jamski sistem in ekosisteme, ki jih povezuje Reka in – možne posledice in vplive porušitve jezu vodnega zbiralnika na vrednostne lastnosti parka in tam živeče prebivalstvo; 8. morebitnih drugih strokovnih podlag, ki bodo izhajale iz smernic nosilcev urejanja prostora, po potrebi tudi strokovne podlage v zvezi z ukrepi v času gradnje. V postopku priprave državnega lokacijskega načrta Ministrstvo za kulturo zagotovi izdelavo strokovnih zasnov s področja kulturne dediščine v skladu z zakonom, ki ureja varstvo kulturne dediščine in jih posreduje na MOPE UPR. V postopku priprave državnega lokacijskega načrta Zavod Republike Slovenije za varstvo narave izdela naravovarstvene smernice v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave in jih posreduje na MOPE UPR. VI. ROKI ZA PRIPRAVO DRŽAVNEGA LOKACIJSKEGA NAČRTA Pridobitev smernic za načrtovanje MOPE zagotovi gradivo za pridobitev smernic (najmanj situativni prikaz prostorske ureditve v ustreznem merilu s tehničnim poročilom) po sprejetju tega programa priprave. MOPE UPR pridobi smernice za načrtovanje s strani nosilcev urejanja prostora iz III. točke tega programa priprave. Nosilci urejanja prostora podajo smernice najkasneje v 30 dneh po prejemu vloge. Izdelovalec državnega lokacijskega načrta (v nadaljnjem besedilu: izdelovalec) izdela analizo smernic ter ob upoštevanju le-te ter analize prostora izdela usmeritve za načrtovanje prostorske ureditve v 15 dneh po prejemu vseh smernic. MOPE UPR in MOPE potrdita usmeritve za načrtovanje prostorske ureditve. Izdelava variantnih rešitev in primerjalna študija variant MOPE zagotovi izdelavo variantnih rešitev v šestih mesecih po končani izdelavi usmeritev za načrtovanje prostorske ureditve. Izdelovalec izdela primerjalno študijo v treh mesecih po prejemu preverjenih variantnih rešitev. MOPE UPR zagotovi recenzijo primerjalne študije variant v 20 dneh po končani izdelavi primerjalne študije. K izdelani in po potrebi dopolnjeni primerjalni študiji in predlogu najustreznejše variante pridobi MOPE UPR stališča Ministrstva za okolje, prostor in energijo (področje ohranjanja narave, področje upravljanja z vodami), Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Ministrstva za kulturo ter stališča lokalnih skupnosti. O variantni rešitvi, za katero se izdela predlog lokacijskega načrta, odloči Vlada Republike Slovenije na predlog ministra za okolje, prostor in energijo. Izdelava strokovnih podlag in predloga državnega lokacijskega načrta MOPE zagotovi izdelavo vseh strokovnih podlag določenih v V. točki tega programa priprave v 90 dneh po odločitvi Vlade Republike Slovenije o variantni rešitvi. Izdelovalec izdela predlog državnega lokacijskega načrta v 60 dneh po prevzemu vseh strokovnih podlag. MOPE UPR pridobi recenzijsko mnenje strokovnjakov s področja upravljanja z vodami, prostorskega načrtovanja ter varstva okolja k predlogu državnega lokacijskega načrta in ga preda MOPE. Izdelovalec dopolni predlog državnega lokacijskega načrta po predaji recenzijskega mnenja s strani MOPE. MOPE UPR po končani izdelavi dopolnjenega predloga državnega lokacijskega načrta in najmanj štirinajst dni pred javno razgrnitvijo predloga državnega lokacijskega načrta organizira prostorsko konferenco z namenom, da se na predvidene rešitve v predlogu državnega lokacijskega načrta pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi (mnenja) lokalnih skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti. Javna razgrnitev in javne obravnave Minister za okolje, prostor in energijo s sklepom odredi javno razgrnitev predloga državnega lokacijskega načrta na MOPE UPR ter v vseh občinah, v katere rešitve posegajo. Javna razgrnitev traja najmanj 30 dni. MOPE obvesti javnost o kraju in času javne razgrnitve in javne obravnave z objavo v uradnem glasilu ter na krajevno običajen način, in sicer najmanj en teden pred začetkom javne razgrnitve. MOPE UPR v sodelovanju z MOPE v času javne razgrnitve organizira javno obravnavo. Javna obravnava mora biti v kraju načrtovane prostorske ureditve. MOPE UPR v sodelovanju z MOPE in občinami Divača, Hrpelje–Kozina, Ilirska Bistrica, Pivka in Mestno občino Koper v času javne razgrnitve in javne obravnave evidentira vse pisne in ustne pripombe in predloge organov, organizacij in posameznikov. MOPE UPR v sodelovanju z MOPE in izdelovalcem prouči pripombe in predloge. Izdelovalec pripravi predlog stališč glede njihovega upoštevanja v 30 dneh po končani javni razgrnitvi. MOPE UPR s pripombami in predlogi ter predlogom stališč seznani tudi tiste nosilce urejanja prostora, na katerih delovno področje bi se predlagane spremembe lahko nanašale ter pridobi njihovo predhodno mnenje. Minister za okolje, prostor in energijo odloči o upoštevanju pripomb in predlogov in z odločitvijo seznani Občine Divača, Hrpelje–Kozina, Ilirska Bistrica, Pivka in Mestno občino Koper. Izdelava dopolnjenega predloga državnega lokacijskega načrta MOPE zagotovi izdelavo morebitnih dopolnitev strokovnih podlag v 30 dneh po sprejemu odločitve o upoštevanju pripomb in predlogov. Izdelovalec izdela dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta v 30 dneh po prevzemu vseh morebiti dopolnjenih strokovnih podlag. MOPE preda dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta MOPE UPR, ki pozove nosilce urejanja prostora iz III. točke tega programa priprave, da podajo mnenje k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta. Nosilci urejanja prostora podajo mnenje najkasneje v 30 dneh po prejemu vloge. MOPE UPR pridobi recenzijsko mnenje strokovnjaka s področja prostorskega načrtovanja ter stališče MOPE k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta v času pridobivanja mnenj. MOPE UPR posreduje MOPE mnenja nosilcev urejanja prostora in recenzijsko mnenje z namenom, da izdelovalec izdela usklajen dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta. Sprejem državnega lokacijskega načrta Minister za okolje, prostor in energijo posreduje usklajen dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta Vladi Republike Slovenije v sprejem. Sestavni del gradiva so priporočila prostorskih konferenc in stališča do pripomb in predlogov z javne razgrnitve. Vlada Republike Slovenije sprejme državni lokacijski načrt z uredbo in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. VII. OBVEZNOSTI FINANCIRANJA PRIPRAVE DRŽAVNEGA LOKACIJSKEGA NAČRTA MOPE zagotovi vsa sredstva za izdelavo primerjalne študije variant, strokovnih podlag ter državnega lokacijskega načrta. MOPE UPR zagotovi sredstva za recenzije primerjalne študije variant in državnega lokacijskega načrta ter drugih potrebnih dokumentov. VIII. OBJAVA PROGRAMA PRIPRAVE Ta program priprave se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 352-27-2/2003 Ljubljana, dne 9. februarja 2004. EVA 2004-2511-0041 mag. Janez Kopač l. r. Minister za okolje, prostor in energijo Kazalo Na vrh