← Slovenija

Pravilnik o kakovosti sadnih sokov in določenih istovrstnih izdelkov, stran 3608.

Na podlagi drugega odstavka

  1. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00, 52/02 – ZDU-1 in 58/02 – ZMR-1) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, v soglasju z ministrom za zdravje P R A V I L N I K o kakovosti sadnih sokov in določenih istovrstnih izdelkov* I. SPLOŠNE DOLOČBE
  2. člen Ta pravilnik določa minimalno kakovost in označevanje sadnih sokov in določenih istovrstnih izdelkov (v nadaljnjem besedilu: izdelki) namenjenih prehrani ljudi. Izdelki so opredeljeni v Prilogi I, ki je sestavni del tega pravilnika.
  3. člen Izdelkom je dovoljeno dodajanje vitaminov in mineralov v skladu s predpisom, ki ureja označevanje hranilne vrednosti živil.
  4. člen Pri proizvodnji izdelkov se lahko uporabijo samo dovoljene sestavine, obdelave in snovi, navedene v II. delu Priloge I in surovine, ki ustrezajo Prilogi II, ki je sestavni del tega pravilnika. Sadni nektarji morajo izpolnjevati zahteve določene v Prilogi IV, ki je sestavni del tega pravilnika.
  5. člen Nazivna oziroma neto količina izdelkov, način označevanja neto količine in dovoljeni negativni odstopek za predpakirane izdelke morajo biti v skladu s predpisom, ki ureja predpakirane izdelke. II. OZNAČEVANJE
  6. člen Izdelki morajo biti označeni v skladu s predpisom, ki ureja splošno označevanje predpakiranih živil in v skladu s tem pravilnikom.
  7. člen Izdelki morajo glede označevanja izpolnjevati naslednje pogoje:
  8. Imena izdelkov, navedena v Prilogi I, se uporabljajo samo za izdelke, navedene v njej, in se brez vpliva na drugi odstavek te točke, uporabljajo za poimenovanje teh izdelkov v prometu. Imena izdelkov iz prejšnjega odstavka se lahko nadomesti s poimenovanji navedenimi v Prilogi III, ki je sestavni del tega pravilnika. Ta poimenovanja se smejo uporabiti v jeziku in pod pogoji, opredeljenimi v Prilogi III.
  9. Če je izdelek iz ene vrste sadja, se beseda "sadni" nadomesti z imenom sadja.
  10. Imena izdelkov proizvedenih iz dveh ali več vrst sadja, razen pri uporabi limoninega soka pod pogoji, opredeljenimi v
  11. točki II. dela Priloge I, morajo biti dopolnjena z navedbo uporabljenih vrst sadja po padajočem vrstnem redu glede na volumsko vsebnost sadnih sokov ali kaš (pirejev). Vendar se pri izdelkih, izdelanih iz treh ali več vrst sadja, navedba uporabljenega sadja lahko nadomesti z izrazom "več vrst sadja" ali s podobnim besedilom ali z navedbo števila vrst uporabljenega sadja.
  12. Pri sadnih sokovih, ki so sladkani z dodatkom sladkorja, mora ime izdelka vsebovati besedo "sladkan" ali "z dodatkom sladkorja", ki ji sledi navedba največje količine dodanega sladkorja, izračunane kot suha snov in izražene v gramih na liter.
  13. Pri obnovitvi izdelkov iz prvega odstavka tega člena, v njihovo prvotno stanje s pomočjo snovi, ki so za to neobhodno potrebne, sestavin uporabljenih v ta namen na označbi ni potrebno navesti. Če je sadnemu soku dodana pulpa ali sadne celice, kot so opredeljene v Prilogi II, mora biti to navedeno na označbi.
  14. Mešanica sadnega soka in sadnega soka iz koncentrata, in sadni nektar, ki je pridobljen v celoti ali delno iz enega ali več zgoščenih izdelkov, mora v označbi vsebovati besede "izdelan iz zgoščenega(nih) soka(ov)" ali "delno izdelan iz zgoščenega(nih) soka(ov)" oziroma "iz zgoščenega(nih) soka(ov)". Ta navedba mora biti v istem vidnem polju kot ime izdelka, dobro mora izstopati iz ozadja, z jasno vidnimi črkami.
  15. Pri sadnih nektarjih mora označba navajati najmanjšo vsebnost sadnega soka, sadne kaše (pireja) ali mešanice teh sestavin s podatkom "sadni delež najmanj:....%". Ta navedba mora biti v istem vidnem polju kot ime izdelka.
  16. člen Označba zgoščenega sadnega soka iz
  17. točke I. dela Priloge I, ki ni namenjen končnemu potrošniku, mora vsebovati podatek o prisotnosti in količini dodanih sladkorjev ali dodanega limoninega soka ali kislin, v skladu s predpisi, ki urejajo aditive za živila. Ta podatek mora biti naveden na embalaži, na etiketi na embalaži ali v spremnem dokumentu. III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
  18. člen Izdelki morajo biti proizvedeni in označeni v skladu z določbami tega pravilnika do
  19. julija
  21. člen Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravilnik o kakovosti sadnih sokov in podobnih sadnih izdelkov (Uradni list RS, št. 09/01 in 03/03). Ne glede na določbo prejšnjega odstavka so izdelki, proizvedeni in označeni pred
  22. julijem 2004 v skladu s pravilnikom o kakovosti sadnih sokov in podobnih sadnih izdelkov iz prejšnjega odstavka, lahko v prometu do porabe zalog.
  23. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 324-01-60/2003 Ljubljana, dne
  24. februarja
  25. EVA 2003-2311-0192 Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Franc But l. r. Soglašam! Minister za zdravje dr. Dušan Keber l. r. *Ta pravilnik vsebinsko povzema Direktivo (ES) št. 112/2001 (UL L 10,
  27. 2002). PRILOGA I I. del IMENA IZDELKOV, DEFINICIJE IN LASTNOSTI
  28. a. Sadni sok Sadni sok je izdelek, ki lahko fermentira, a ni fermentiran, pridobljen iz ene ali več vrst zdravih in zrelih sadežev, svežih ali zamrznjenih, in ima barvo, aromo in okus, značilne za sok sadja, iz katerega je pridobljen. Aroma, pulpa in sadne celice, ki se pri predelavi izločijo iz soka, se lahko temu soku ponovno dodajo. Sadni sok iz citrusov se pridobiva samo iz mesnatega dela plodu. Sok iz limete pa se lahko pridobiva iz celega plodu z ustreznimi tehnološkimi postopki, pri katerih preide čim manj sestavin zunanjega dela plodu v sok. b. Sadni sok iz koncentrata Sadni sok iz koncentrata je izdelek, pridobljen tako, da se zgoščenemu sadnemu soku ponovno doda voda, ki mu je bila odvzeta med zgoščevanjem, in arome ter, če je primerno, pulpa in sadne celice, izločene iz soka, vendar ponovno dodane med postopkom izdelave tega sadnega soka ali sadnega soka iste vrste. Dodana voda mora imeti ustrezne kemijske, mikrobiološke in organoleptične lastnosti, ki zagotavljajo značilno kakovost soka. Tako pridobljen izdelek mora imeti organoleptične in analitske lastnosti, ki so najmanj enakovredne lastnostim sadnega soka, pridobljenega iz sadja iste vrste v skladu z določbami iz točke (a).
  29. Zgoščeni sadni sok Zgoščeni sadni sok je izdelek, pridobljen tako, da se sadnemu soku iz ene ali več vrst sadja s fizikalnimi postopki odvzame določen del vsebovane vode. Če je izdelek namenjen končnemu potrošniku, je treba odvzeti najmanj 50% vode.
  30. Dehidrirani sadni sok ali sadni sok v prahu Dehidrirani sadni sok ali sadni sok v prahu je izdelek, pridobljen tako, da se sadnemu soku iz ene ali več vrst sadja s fizikalnimi postopki odvzame vsebovana voda.
  31. Sadni nektar
  32. a. Sadni nektar je izdelek, ki lahko fermentira, a ni fermentiran, pridobljen z dodatkom vode, sladkorjev in/ali medu izdelkom, opredeljenim v točkah 1, 2 in 3, sadni kaši (pireju) ali mešanici teh izdelkov in ki izpolnjuje zahteve določene v Prilogi IV. Dovoljen je dodatek do 20% sladkorjev in/ali medu glede na skupno maso končnega izdelka. Pri proizvodnji sadnih nektarjev brez dodanega sladkorja oziroma z nizko energijsko vrednostjo, se lahko sladkorje deloma ali v celoti nadomesti s sladili v skladu s predpisi, ki urejajo aditive za živila.
  33. b. Ne glede na določbe točke a., se lahko sadeži, navedeni v II. in III. točki Priloge IV, ter marelice uporabijo posamezno ali v mešanici za proizvodnjo nektarjev brez dodatka sladkorja, medu in/ali sladil. II. del DOVOLJENE SESTAVINE, OBDELAVE IN SNOVI
  34. Dovoljene sestavine – V skladu z
  35. členom tega pravilnika se lahko izdelkom, opredeljenim v I. delu, dovoli dodatek vitaminov in mineralnih snovi. – Sadnem soku, opredeljenem v točki 1.a. I. dela, se lahko ponovno doda samo aroma, pulpa in sadne celice, odvzete temu soku med postopkom predelave medtem, ko se sadnemu soku, opredeljenem v točki 1.b. I. dela, lahko ponovno doda tudi aroma, pulpa in sadne celice, odvzete soku iste vrste. Grozdnemu soku se smejo ponovno dodati soli vinske kisline. – Izdelkom, opredeljenim v točkah 1, 2 in 3 I. dela, razen hruškovemu in grozdnemu soku, je dovoljeno dodajati sladkorje: – za uravnavanje kislosti, količina dodanih sladkorjev, izražena kot suha snov, ne sme presegati 15 g na liter soka, – za dosladkanje, količina dodanih sladkorjev, izražena kot suha snov, ne sme presegati 150 g na liter soka, pod pogojem, da skupna količina dodanega sladkorja za uravnavanje kislosti in dosladkanje ne presega 150 g na liter soka. – Izdelkom, opredeljenim v I. delu, je za uravnavanje kislosti dovoljeno dodajati limonin sok in/ali zgoščen limonin sok do 3 g na liter soka, izražen kot anhidrid citronske kisline. – Dovoljen je dodatek ogljikovega dioksida. Prepovedano je istemu sadnemu soku hkrati dodajati sladkorje in limonin sok, zgoščen ali ne, oziroma snovi za nakisanje dovoljene s predpisom, ki ureja aditive za živila.
  36. Dovoljene obdelave in snovi Pri proizvodnji izdelkov so dovoljene naslednje obdelave in snovi: – Mehanski postopki ekstrakcije; – Običajni fizikalni postopki, vključno z ekstrakcijo vode (difuzija) iz užitnega dela sadežev razen pri grozdju za proizvodnjo zgoščenih sadnih sokov pod pogojem, da tako pridobljeni zgoščeni sadni sokovi ustrezajo zahtevam iz I. dela; – Pri grozdnemu soku, kjer je bilo grozdje obdelano z žveplovim dioksidom, je dovoljeno razžveplanje s fizikalnimi postopki, pod pogojem da skupna količina SO

(2)v končnem izdelku ne presega 10 mg/l; – Pektolitični encimi; – Proteolitični encimi; – Amilolitični encimi; – Užitna želatina; – Tanin; – Bentonit; – Silikonski aerogel; – Oglje; – Kemično inertna filtracijska sredstva in sredstva za pospeševanje sedimentacije (npr. perlit, diatomejska zemlja, celuloza, netopni poliamidi, polivinilpolipirolidon, polistiren), ki ustrezajo zahtevam predpisov, ki urejajo snovi in predmete, namenjene za stik z živili; – Kemično inertne snovi za adsorbcijo, ki ustrezajo zahtevam predpisov, ki urejajo snovi in predmete, namenjene za stik z živili, in se uporabljajo za znižanje vsebnosti limonoida in naringina v soku citrusov, ne da bi se opazno spremenila vsebnost limonoidnih glukozidov, kislin, sladkorjev (vključno z oligosaharidi) ali mineralnih snovi. PRILOGA II DEFINICIJE SUROVIN Posamezni izrazi, uporabljeni v tem pravilniku imajo naslednji pomen:
  1. Sadje Sadje so vse vrste sadja. Za sadje se ne šteje paradižnik.
  2. Sadna kaša Sadna kaša je izdelek, ki lahko fermentira a ni fermentiran, pridobljen s pasiranjem užitnega dela sadeža, celega ali olupljenega, skupaj s sokom.
  3. Zgoščena sadna kaša Zgoščena sadna kaša je izdelek, pridobljen iz sadne kaše, kateri se z fizikalnimi postopki odvzame določen del vsebovane vode.
  4. Sladkorji Sladkorji za proizvodnjo: a. sadnih nektarjev so: – sladkorji, opredeljeni v predpisu o sladkorjih; – fruktozni sirup; – sladkorji, ki izvirajo iz sadja; b. sadnih sokov iz koncentrata so: – sladkorji, opredeljeni v predpisu o sladkorjih; – fruktozni sirup; c. sadnih sokov so: – sladkorji navedeni v točki b. z največ 2% vode.
  5. Med Med je izdelek, definiran v predpisu o medu.
  6. Pulpa ali sadne celice Pulpa ali sadne celice so izdelki, pridobljeni iz užitnih delov sadežev iste vrste, ne da bi jim odvzeli sok. Pri sadežih citrusov so pulpa ali sadne celice ovojnice soka iz endokarpa. PRILOGA III POSEBNO POIMENOVANJE DOLOČENIH IZDELKOV IZ PRILOGE I a. "vruchtendrank" za sadne nektarje; b. "Süssmost"; poimenovanje "Süssmost" se lahko uporabi samo v zvezi z imeni izdelkov "Fruchtsaft" ali "Fruchtnektar"; – za sadni nektar, pridobljen izključno iz sadnih sokov, zgoščenih sadnih sokov ali mešanic teh izdelkov, neprijetnih za uživanje v naravnem stanju zaradi njihove visoke naravne kislosti, – za sadni sok, pridobljen iz hrušk, po potrebi z dodatkom jabolk, vendar brez dodanega sladkorja; c. "succo e polpa" ali "sumo e polpa" za sadne nektarje, pridobljene izključno iz sadne kaše in/ali zgoščene sadne kaše; d. "aeblemost" za jabolčni sok brez dodanega sladkorja; e. – "sur... saft" skupaj z imenom (v danščini) uporabljenega sadja, za sokove brez dodanega sladkorja, pridobljene iz črnega ribeza, češenj, rdečega ribeza, belega ribeza, malin, jagod ali bezgovih jagod, – "sod... saft" ali "sodet... saft" skupaj z imenom (v danščini) uporabljenega sadja, za sokove, pridobljene iz tega sadja, z dodatkom sladkorja najmanj 200 g na liter; f. "äpplemust" za jabolčni sok brez dodanega sladkorja; g. "mosto", sinonim za grozdni sok. PRILOGA IV ZAHTEVE ZA SADNE NEKTARJE -------------------------------------------------------------------------------- Sadni nektarji izdelani iz Najmanjša vsebnost soka in/ali kaše (vol.% končnega izdelka) -------------------------------------------------------------------------------- I. Sadeži s kislim sokom, neprijetnim za uživanje v naravnem stanju pasionke 25 pomaranče quito 25 črni ribez 25 beli ribez 25 rdeči ribez 25 kosmulja 30 rakitovec (hippophae) 25 trnulja 30 slive 30 češplje 30 jerebike 30 šipek (sadeži rosa sp.) 40 višnje 35 druge češnje 40 borovnice 40 bezgove jagode 50 maline 40 marelice 40 jagode 40 robide 40 brusnice 30 kutine 50 limone in limete 25 drugi sadeži te skupine 25 II. Sadeži z nizko kislino, kašasti ali zelo aromatični, s sokom, neprijetnim za uživanje v naravnem stanju mango 25 banane 25 guava 25 papaja 25 liči 25 acerola 25 bodeča anona (annona muricata) 25 mrežasta anona (annona reticulata) 25 čirimoja (annona squamosa) 25 granatna jabolka 25 akažu sadeži 25 rdeče slive mombin (spondias purpurea) 25 umbu (spondias tuberosa aroda) 25 drugi sadeži te skupine 25 III. Sadeži s sokom, prijetnim za uživanje v naravnem stanju jabolka 50 hruške 50 breskve 50 citrusi razen limon in limet 50 ananas 50 drugi sadeži te skupine 50 -------------------------------------------------------------------------------- Kazalo Na vrh

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.