Odlok o lokacijskem načrtu za vetrno elektrarno Volovja reber in 20 kV kabelske povezave in 110 kV povezovalni doljnovod RTP Ilirska Bistrica-RTP Volo

(20)kV v RTP Ilirska Bistrica 110/20kV: Obstoječe DV polje 35

(20)kV v RTP Ilirska Bistrica110/20kV bo potrebno rekonstruirati za 110 kV nivo. Kompletno elektro opremo 35 kV bo potrebno demontirati vključno z nosilci opreme razen dovodnega portala. Vgrajena primarna in sekundarna oprema bo ustrezala opremi, ki bo vgrajena v 110 kV dislociranem transformatorskem polju RTP Volovja reber 20/110 kV.

1. b)Dislocirano transformatorsko polje RTP Volovja reber 20/110 kV: Dislocirano transformatorsko polje RTP Volovja reber 20/110 kV bo razdeljeno na dva dela: 110 kV odprto stikališče – zunanja izvedba na platoju in 20 kV notranje stikališče – zidan objekt.
2. c)20 kV povezave vetrnic na lokaciji Volovja reber 20/110 kV: Srednje napetostne 20 KV povezave vetrnic so predvidene, da se iz RTP Volovja reber 20/110 kV napajajo štiri linije preko SN stikalnega bloka z vgrajenimi vakumskimi odklopniki v izvlačljivi izvedbi, numerični releji in transformatorsko celico za lastno porabo RTP Volovja reber 20/110 kV.
3. d)110 kV povezovalni doljnovod RTP Ilirska Bistrica-RTP Volovja reber od RTP Ilirska Bistrica 110/20 kV do novega RTP Volovja reber 110/20 kV: 110 kV povezovalni doljnovod RTP Ilirska Bistrica-RTP Volovja reber bo potekal iz obstoječe RTP Ilirska Bistrica 110/20 kV, ki se nahaja ob zaselku Rečica in sicer ob obstoječem DV 110 kV RTP Pivka – RTP Ilirska Bistrica. Prečkal bo travnike in polja do vasi Topolc. Za vasjo Topolc se trasa priključnega daljnovoda odcepi v smeri Milanje. Daljnovod bo prečkal železniško progo Pivka–Ilirska Bistrica, lokalno cesto Ilirska Bistrica–Šembije ter daljnovod 20 kV KbV Mesto II.–DV Šembije. Dolžina celotne trase daljnovoda znaša 10,5 km. Visokonapetostni daljnovod bo izveden prostozračno. Potrebna širina koridorja za daljnovod znaša 30 m.
4. e)Osnovni podatkii 110 kV povezovalnega daljnovoda RTP Ilirska Bistrica-RTP Volovja reber. Naziv daljnovoda: 110kV povezovalni daljnovod RTP Ilirska Bistrica-RTP Volovja reber Napetost: 110.000 V. Dolžina trase: 10.500 m. Tokovodniki: AlFe. Zaščitna vrv: z vgrajenim optičnim kablom. Izolacija: osnovne verige so sestavljene iz osmih členov steklenih izolatorjev U120 BS. Tip stebrov: jeklena, predalčna vijačena konstrukcija sestavljena iz enakokrakih vroče valjanih profilov in zaščitena proti koroziji z vročim cinkanjem višine od 21 m do 27 m. Temelji: armiranobetonski. – Stebri Predvidena je izgradnja daljnovoda z novimi jeklenopredalčnimi stebri, oblika glave »sod« za obtežitev dva sistema vodnikov z eno zaščitno vrvijo obešeno na vrh stebra na dvosistemskem odseku. Predvidena je izgradnja daljnovoda z novimi jeklenopredalčnimi stebri, oblika glave »jelka« za obtežitev enega sistema vodnikov z eno zaščitno vrvijo obešeno na vrh stebra na enosistemskem odseku. Ocenjeno je število 45 stebrov in sicer na dvosistemskem odseku trase je predvidenih 10 stebrov, na enosistemskem odseku trase pa ostalih 35 stebrov. – Temelji Predvidena je izdelava temeljev, da je vsak glavni vertikalni nosilec jeklenopredalčnega stebra vbetoniran v poseben temeljni blok. – Vodniki Tipizirane rešitve za 110 kV napetostni nivo na daljnovodu predvidevajo Al/Fe vodnike nazivnega preseka 240/40 mm2. – Zaščitna vrv Predvidena je zaščitna vrv z vgrajenimi optičnimi nitmi (OPGW), ki zadostujejo elektromehanskim zahtevam v smislu zaščite daljnovoda od atmosferskih praznitev in sočasno prepreči negativne vplive pri prenosu. – Dostopne poti do stojišč stebrov Izgradnja in vzdrževanje 110 kV povezovalni doljnovod RTP Ilirska Bistrica-RTP Volovja rebera zahtevata očiščeno traso v širini 30 m, na kateri ne sme biti drevja ali drugih ovir, ki bi lahko kakorkoli poškodovale električne vode daljnovoda. Zato je s trase daljnovoda potrebno odstraniti vse drevje in druge ovire, ki bi utegnile vode ali stebre daljnovoda poškodovati, ali se s traso daljnovoda takim oviram izogniti. Ob sami izgradnji daljnovoda bo potrebno odstraniti vse drevje v predpisani širini trase ter zagotoviti dostop do tistih delov trase, kjer bodo zgrajeni stebri daljnovoda. Dostopne poti bodo služile izgradnji stebrov in kasnejšemu vzdrževanju daljnovoda, zato je potrebno pri projektiranju teh poti upoštevati sledeče elemente: – širina poti z ustrezno nosilnostjo mora biti minimalno 3 m, – vzdolžni nakloni naj ne presegajo 25%, – krivinski radiji osi minimalno 6 m, – odvodnjavanje urejeno s prečnim zemeljskimi jarki, – ustrezna utrditev mehkejših delov poti z navozom grobega tampona, – trase novogradenj naj se čim bolj vključujejo v traso daljnovoda, saj so ustrezni dostopi nujno potrebni tudi za vzdrževanje (čiščenje) trase, – izkopne brežine v trdi hribini naj se izvedejo z naklonom 3:2, v mehki hribini pa 1:1, – nasipne brežine naj se oblikujejo z naklonom 1:1 in humusirajo z napadlim humusom na trasi, – izravnava mas naj se izvede na sami trasi brez dodatnih deponij. 8. člen (RTP Volovja reber 20/110kV) Izbrana je bila rešitev »ne tipske« RTP izvedbe, kjer so združeni 110 kV vodno in transformatorsko polje. Gre za izvedbo dislociranega transformatorja moči ca. 50 MVA. Transformator takšne moči je nestandardne izvedbe, tako da je možna tudi namestitev transformatorja standardne izvedbe 63 MVA, 110/20 kV. Dislocirano transformatorsko polje RTP »Volovja reber« 20/110 kV bo razdeljeno na dva dela, in sicer: – 110 kV odprto stikališče – zunanja izvedba na polju, – 20 kV notranje stikališče v zadnjem objektu. Za celotno dislocirano transformatorsko polje RTP »Volovja reber« 20/110 kV (110kV stikališče in zidan objekt) ter povezavo z vetrnicami bo potrebno zagotoviti kvaliteto ozemljitve in strelovodno zaščito. 110 kV stikališče, 20 kV stikališče in komandni del bodo celoti zavarovani pred nekontroliranim vstopom. 9. člen (povezovalne poti) – Vrsta in pomen prometnic Petnajst projektiranih tras bo povezanih med seboj ali pa priključenih na gozdne ceste. Izjema so trase D1, D2, D3 in S2, ki bodo priključene na regionalne oziroma lokalne javne ceste. Vse projektirane trase bodo izvedene z enakimi gradbeno-tehničnimi elementi, ki ustrezajo tehničnim elementom gozdnih cest: utrjene enopasovne dvosmerne ceste, namenjene za promet z dvoosnim kamionom s polprikolico in s skupno maso do 50 t. Ceste bodo nekategorizirane dostopne poti, ki jih bo vzdrževal upravljalec VE Volovja reber. – Trasirni elementi Računska hitrost je za obravnavane odseke 25 km/h. Širina vozišča v premi in krivinah z radijem nad 30 m znaša 3 m. Širina bankine znaša 0,5 m, širina vozne koritnice pa znaša 0,5 m. Razširitve v krivinah s horizontalnim radijem pod 30 m znašajo 1 m. Svetli profil na trasi znaša vsaj 6 m (3 m na vsako stran). Jarek se izvede na odsekih, kjer bodo v cestno telo vgrajeni kablovodi vetrnega polja. Jarek je trapezne oblike, globine 0,9 m pod planumom in v dnu širok 50 cm. Minimalni horizontalni radij znaša 23 m. Maksimalni podolžni naklon vozišča je 12% izjemoma na odsekih do 50 m pa 14%. Prečni naklon vozišča je dvostranski strehasti z naklonom 3% na vsako stran. Prečni naklon morebitnih betonskih cevnih propustov premera 500 mm je 3-5%. – Opis projektnih rešitev – Trnovska bajta–Velika Milanja (TBVM), – Bele ovce–Milanka (BOM), – Duli (D), – Štanga (S), Trnovska bajta–Velika Milanja. Območje Trnovska bajta–Velika Milanja zajema stojišča vetrnih turbin od 20 do 31. Priključevala se bodo na gozdno cesto za Trnovsko bajto. Bele ovce–Milanka Območje Bele ovce–Milanka zajema stojišča vetrnih turbin od 1 do 19. Priključevala se bodo na gozdno cesto Šembije–Trnovska bajta, kjer je potrebna rekonstrukcija že priključene stare vojaške poti. Duli Območje Duli zajema stojišča vetrnih turbin od 32 do 40. Za stojišči 32 in 33 gre le za krajša odcepa, ostala stojišča so postavljena na greben nad Mrzlim dolom. Štanga Območje Štanga zajema stojišča vetrnih turbin od 41 do 47. Navezovala se bodo na regionalno cesto Ilirska Bistrica–Sviščaki. Povezava za RTP Volovja reber 20/110kV Navezovala se bo na gozdno cesto Šembije–Trnovska bajta. – Potek tras Sistem povezovalnih cest vetrnega polja Volovja reber sestavlja 20 odsekov cest, ki merijo v skupni dolžini 9596.5 m. Od tega je 6591.1 m novogradenj in 3005.4 m rekonstrukcij starih poti in kolovozov. – Tehnični elementi trase Normalni prečni profil: Vozni pas 2 x 3 m = 6 m Koritnica 1 x 0,5 m = 0,50 m Bankina 1 x0,5 m = 0,50 m Skupaj = 7 m – Odvodnjavanje Za prečno odvodnjavanje vozišča se izvede dvostranski naklon 3% in vgradijo jekleni dražniki, ki se montirajo na odsekih s podolžnim naklonom cestišča nad 7%. Za vzdolžno odvodnjavanje vode na nosilnih tleh je projektiran jarek v izkopani širini 30 cm in globini 20 cm, ki prvenstveno zagotavlja dreniranje zgornjega ustroja in zmanjšuje nabrekanje v času spomladanskih odjug. Za odvodnjavanje na daljših odsekih rekonstruiranih poti so predvideni tipski betonski propusti premera 500 mm. – Prometna signalizacija in režimi rabe Povezovalne ceste vetrnega polja Volovja reber bodo nekategorizirane v smislu zakona o cestah, zato cestna prometna signalizacija ni predvidena. Izjema bodo trase, ki se bodo priključile na javno cestno omrežje D1, D2, D3 in S2. Omejevanje dostopa se bo izvedlo s kovinskimi rampami na odsekih: Bele ovce–Milanka 1, Trnovska bajta–Velika Milanja 1, Štanga 2, Duli 3, Duli 2 in Duli 1. Ključi za uporabo projektiranih tras bodo dodeljeni: upravljalcu VE Volovja reber, Zavodu za gozdove Slovenije, protipožarnim službam, pristojni lovski družini, lastnikom zemljišč z na ceste vezanim posestvom in gasilskemu društvu. V. POGOJI ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTURNO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE 10. člen (oblikovanje objektov in ureditev) Izvedba objekta 20 kV stikališča bo armirano betonska konstrukcija. Objekt odgovarja svoji tehnološki funkciji in bo zasnovan kot pritličen, delno podkleten objekt v obliki kvadra tlorisnih gabaritov 23 m x 11 m z dvokapno streho slemenske višine 5 m. Višinski gabariti pa so kota praga na -0,10 m= 996,60 m, kota venca pa +3,10 m= 999,80 m. Objekt bo obložen z naravnim kamnom podobnim okoliškim kamnitim ruševinam. Območje RTP bo od okolice ločeno z ustrezno zaščitno ograjo. Za vso komunalno ureditev so bila izdani pogoji in mnenja pristojnih organizacij: – NN in TK omrežje Objekt RTP Volovja reber 20/110kV, bo priključen na predvideno NN in TK omrežje skladno z idejnimi rešitvami in pogoji upravljalca. – Vodovod Na območju ni vodovodnega omrežja, predvidena je vodooskrba s kapnico. – Meteorna in fekalna kanalizacija Predvidena je greznica na praznjenje za fekalne vode in ponikovalnica za meteorne vode. Površinske vode z utrjenih in drugih površin se vodijo preko lovilca olj in maščob v ponikovalnico. 11. člen (krajinsko oblikovanje) Med gradnjo vetrnih elektrarn Volovja reber in 20kV kabelske povezave, se bo vegetacijo odstranilo samo tam, kjer bo to nujno potrebno. Osnovni izhodišči nove zasaditve morata biti zagotovitev čim večje vpetosti posega v prostor ter vzpostavitev prijetnega prostora. Oblikovanje vegetacije izhaja iz naravnih in ustvarjenih vegetacijskih značilnosti na območju obdelave, zato se bo usmerila predvsem na sanacijske zasaditve poškodovanih gozdnih površin z vzpostavitvijo novih gozdnih robov ter sanacijo posameznih lokacij po končanih gradbenih posegih. Pri tem se bodo uporabile le avtohtone vrste, sadike domačih vrst iz neposredne okolice. Na območju postavitve stebrov se po odstranitvi gozda in gradbenem posegu predvidi sanacija območja z zatravitvijo, nato pa se bo območje lahko prepustilo naravni sukcesiji. Relief bo oblikovan v skladu z naravnimi reliefnimi oblikami. Nasipne in vkopne brežine se bodo izvedle z zaokroženim iztekom v okoliški teren ter humusirale in zatravile ter zasadile z višjo vegetacijo. VI. POGOJI ZA PROMETNO, KOMUNALNO IN ENERGETSKO UREJANJE 12. člen (ceste) 110 kV povezovalni doljnovod RTP Ilirska Bistrica-RTP Volovja reber–RTP Reber križa: – regionalno cesto, – lokalno cesto. Križanja bodo izvedena skladno s pravilnikom o tehničnih normativih za graditev nadzemnih elektroenergetskih vodov z nazivno napetostjo od 1 kV do 400 kV (Uradni list SFRJ, št. 65/88). Pogoji upravljalca za glavne in regionalne ceste: – Investitor oziroma izdelovalec mora v dokumentaciji za pridobitev gradbeno dovoljenje upoštevati vse smernice podane s strani Ministrstva za promet, Direkcija RS za ceste, izpostava Koper, z dne 4. 7. 2003 pod št. 347-09-4045/2003-4. – Investitor oziroma izdelovalec mora v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja, za priključevanje novih cestnih priključkov na regionalne ceste ter križanje s komunalnimi vodi, navesti s pravilno stacionažo ter jih tekstualno in grafično obdelati. – Po dokončanju del mora investitor oziroma izvajalec del na državnih cestah vzpostaviti prvotno stanje na svoje oziroma investitorjeve stroške. – Po dokončanju del oziroma pred izdajo uporabnega dovoljenja si mora investitor pridobiti pisno izjavo Direkcije RS za ceste o izpolnitvi pridobljenih smernic. – Po dokončanju del je investitor dolžan v skladu z zakonom o graditvi objektov k tehničnemu pregledu pisno povabiti tudi predstavnika Direkcije RS za ceste, izpostava Koper. 13. člen (železnica) 110 kV povezovalni doljnovod RTP Ilirska Bistrica-RTP Volovja reber križa železniško progo: Križanja bodo izvedena skladno s pravilnikom o tehničnih normativih za graditev nadzemnih elektroenergetskih vodov z nazivno napetostjo od 1 kV do 400 kV (Uradni list SFRJ, št. 65/88). Pogoji upravljalca železniških prog: – Daljnovod križa železniško progo Pivka–Reka. Glede višine nad gornjim robom tirnice in glede odmikov stebrov od osi proge, je potrebno upoštevati določbe pravilnika o graditvi gradbenih objektov ali drugih objektov v varovalnem progovnem pasu (Uradni list RS, št. 2/87) in zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 85/00). – Varnostna višina daljnovoda mora biti minimalno 12 m nad tirom, stebri morajo biti oddaljeni minimalno 15 m od osi tira na vsako stran železniške proge. 14. člen (vodovod in kanalizacija) Na načrtovani lokaciji Vetrne elektrarne Volovja reber in 20 kV kabelske povezave ni komunalnih vodov vodovoda in kanalizacije. Trasa daljnovoda – odsek 1 prečka trasi vodovoda Ilirska Bistrica-Dobropolje in Ilirska Bistrica-Topolc ter vodovodno omrežje v naselju Topolc. Trasa daljnovoda – odsek 1 prečka zbirni kanal »Z«, ki poteka ob desnem bregu reke Reke. Predviden daljnovod prečka obstoječe in projektirano kanalizacijsko omrežje v naselju Topolc. Trase vetrnih elektrarn Volovja reber in 20 kV kabelske povezave in 110kV povezovalni daljnovodRTP Ilirska Bistrica-RTP Volovja reber – odsek 3 in 4 potekajo v vodovarstvenem območju in sicer v vplivni vodovarstveni coni – cona III vodnih virov Bistrica, Podstenjšek in Knežak ter lokalnih vodnih virov od Jasna do Kuteževega. Pogoji upravljalca: – Investitor je dolžan naročiti skupen ogled mesta predvidene gradnje 110 kV povezovalni doljnovod RTP Ilirska Bistrica-RTP Volovja reber s posebnim poudarkom in točno lokacijo stebrov daljnovoda. – Investitor je dolžan pred pričetkom del o tem obvestiti Komunalno podjetje, da bodo lahko izvajali strokovni nadzor in po potrebi določili še dodatne zaščitne ukrepe vodovoda ali kanalizacije. – V neposredni bližini kanalizacije ali vodovoda ni dovoljeni izvajanje miniranje terena. – Investitor si je dolžan po končanih delih pridobiti od Komunalnega podjetja izjavo o izpolnjevanju pogojev tega soglasja. – Stroške zaščite oziroma eventualne prestavitve komunalnih vodov, nadzora strokovnih služb, zakoličbe kanalizacije in vodovoda. Stroški morebitnih poškodb bremenijo investitorja. 15. člen (elektroenergetsko omrežje) 110 kV povezovalni doljnovod RTP Ilirska Bistrica-RTP Volovja reber križa visokonapetostne in nizkonapetostne vode: – 110 kV Pivka-Ilirska Bistrica, – visokonapetostni vodi DV 10

(20)kV, – nizkonapetostni vodi. Križanja bodo izvedena skladno s pravilnikom o tehničnih normativih za graditev nadzemnih elektroenergetskih vodov z nazivno napetostjo od 1 kV do 400 kV (Uradni list SFRJ, št. 65/88, člen 96. do 186.) in za vode z nazivno napetostjo do 1 kV (Uradni list SFRJ, št. 51/73). Za dograditev novega 110 kV polja v obstoječi RTP Ilirska Bistrica 110/20 kV je potrebno izdelati projektno dokumentacijo in pridobiti soglasje ELES d.o.o. Pri projektiranju 110 kV povezovalni doljnovod RTP Ilirska Bistrica-RTP Volovja reber je potrebno upoštevati predvideno rekonstrukcijo DV 110 kV Pivka–Ilirska Bistrica zaradi prehoda na dvosistemski daljnovod in s tem nove širine elektroenergetskega koridorja oziroma medsebojnega približevanja. 16. člen (telekomunikacijsko omrežje) 110 kV povezovalni doljnovod RTP Ilirska Bistrica-RTP Volovja reber–RTP Reber križa telekomunikacijske nadzemne vode. Križanja bodo izvedena skladno s pravilnikom o tehničnih normativih za graditev nadzemnih elektroenergetskih vodov z nazivno napetostjo od 1 kV do 400 kV (Uradni list SFRJ, št. 65/88). 17. člen (varstvo zračnega prometa) Pred izdajo gradbenega dovoljenja je potrebno dostaviti elaborat o vplivih predvidenega posega na okolje z vidika varnosti zračnega prometa, ki ga izdela pooblaščena projektna organizacija ob upoštevanju zakona o letalstvu (Uradni list RS, št. 18/01), veljavnih pravilnikov s področja letalskega prometa ter mednarodnih standardov in priporočil ICAO. VII. OKOLJEVARSTVENI IN DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO POSEGOV V PROSTOR 18. člen (tla) Posege v tla se bo izvajalo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene površine se bodo uporabile infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kvalitetna. Pri gradnji se bodo uporabljala prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter materiali, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. S transportnih in gradbenih površin ter deponij gradbenih materialov bo treba preprečiti emisije prahu z vlaženjem teh površin ob sušnem in vetrovnem vremenu. S teh površin bo potrebno preprečiti tudi odtekanje vod na kmetijsko obdelovalne površine. Treba je predvideti nujne ukrepe za odstranitev in odlaganje materialov, ki vsebujejo škodljive snovi zaradi nezgod na tehnoloških površinah. 19. člen (ureditve na območjih kmetijskih zemljišč) Investitor je dolžan zagotoviti varovanje kmetijskih zemljišč s primerno organizirano gradnjo, zaščito zemljišč pred onesnaženjem v času gradnje in obratovanja Vetrne elektrarne Volovja reber in 20 kV kabelske povezave, nadomestitvijo prekinjenih poti in po potrebi s pridobitvijo nadomestnih kmetijskih zemljišč. Pri gradnji naj se omeji gibanje strojev na območje same trase (izključna raba). Za prevoz je treba čim manj uporabljati poljske poti. Začasne ureditve in objekti za potrebe gradbišča se ne smejo urejati na kakovostnih kmetijskih zemljiščih, razen če ni drugih primernih rešitev. Investitor je dolžan vzpostaviti prekinjene dostope na kmetijska zemljišča v času izgradnje in po izgradnji Vetrne elektrarne Volovja reber in 20 kV kabelske povezave. V sklopu izdelave projektne dokumentacije je potrebno izdelati projekt o ravnanju in uporabi rodovitnega dela prsti. Prst se odstrani in deponira ter uporabi za sanacijo devastiranih in degradiranih tal. Prst se odstrani in deponira na drugo lokacijo tako, da ne pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in manj kvalitetnim materialom. Med gradnjo se vodi evidenca o mestih in količinah odstranjene prsti in lokacijah za deponiranje ter nadaljnji uporabi za sanacijo. 20. člen (vodnogospodarske ureditve in zaščitni ukrepi) Zaradi gradnje Vetrne elektrarne Volovja reber in 20 kV kabelske povezave in 110 kV povezovalni doljnovod RTP Ilirska Bistrica-RTP Volovja rebera se vodni režim, posebej režim odtoka visokih voda na vplivnem območju, ne sme poslabšati. Na celotnem odseku se v struge naravnih odvodnikov spušča le čista padavinska voda oziroma voda, ki po kvaliteti ustreza uredbi, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja. Vetrna elektrarnaVolovja reber in 20 kV kabelske povezave in 110 kV povezovalni doljnovod RTP Ilirska Bistrica-RTP Volovja reber ne smeta v ničemer poslabšati obstoječega stanja kvalitete podtalnice, kar je treba doseči z ustreznimi gradbeno tehničnimi ukrepi, z ustreznim načinom gradnje ter po izgradnji z ustreznim načinom vzdrževanja. Med gradnjo in v času obratovanja je potrebno predvideti naslednje ukrepe: – utrjene površine (ploščadi na katerih se izvaja pretakanje goriv in manjša popravila tehničnih naprav naj se uredijo tako, da ni možno neposredno odtekanje odpadnih in izcednih vod na tla, podzemne vode. Izgradnja utrjene ploščadi, opremljene z začasnimi zbirnimi kanali in zbiralnikom vod ter koalescentnim lovilcem olj, naj bo predvidena že v okviru programa gradbenih del, – komunalne in odpadne padavinske vode iz premičnih naprav je potrebno pred odvajanjem v vode očistiti tako, da stopnja onesnaženosti ne presega mejnih vrednosti, opredeljenih v uredbi, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja, – transport in gradbeni stroji, ki se bodo uporabljali na trasi, morajo biti tehnično brezhibni in ustrezno vzdrževani, – za primere razlitja nevarnih tekočin je potrebno onesnaženi material preiskati v skladu s pravilnikom, ki ureja ravnanje z odpadki, za namenom da se opredeli pravilen način deponiranja. Preiskavo lahko izvede le od Ministrstva za okolje, prostor in energijo pooblaščena organizacija, – vzdrževalec mora imeti pripravljen načrt za takojšnjo učinkovito ukrepanje v primeru razlitij polutantov (goriva, maziva in druga za vse vodne vire škodljive suspenzije), ki ga potrdi ustrezna služba Ministrstva za okolje, prostor in energijo in Zdravstvenega inšpektorata RS, ločeno za čas gradnje in obratovanja. Načrt mora vključevati način obveščanja ustreznih strokovnih služb o morebitni nezgodi, predvidene ukrepe za preprečevanje vdora nevarnih snovi v podtalnico, ukrepe za odstranitev sedimenta in izbor lokacije za odlaganje kontaminiranega sedimenta. V času gradnje je treba voditi evidenco nevarnih snovi, ki se uporabljajo na gradbišču. Z gradbeno tehničnimi rešitvami mora investitor zagotoviti maksimalno zaščito pred izlitjem polutantov. 21. člen (varstvo naravnih vrednot) Celotno območje predlagane lokacije Vetrne elektrarne Volovja reber in 20 kV kabelske povezave in 110 kV povezovalnega daljnovoda RTP Ilirska Bistrica-RTP Volovja reber, ki ga obravnava lokacijski načrt, leži znotraj območij pričakovanih naravnih vrednot: – Flišni rob: celotno flišno območje med desnim bregom Reke in južnim robom Snežniškega pogorja brez aluvija je območje potencialnih najdb sedimentnih tekstur in fosilov, – karbonatne kamnine: na območju Snežnika je v karbonatnih kamninah možnost najdb brezen in jam. Na območju predlagane lokacije Vetrne elektrarne in daljnovoda ni zavarovanih območij delov narave, območje leži na območju predlaganega regijskega parka Snežnik (obvezno republiško izhodišče): – 199 – Snežniški regijski park (ohranjena naravna in kulturna krajina). Območje visokih dinarskih kraških planot s številnimi geološkimi, geomorfološkimi naravnimi pojavi. Življenjski prostor ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Na območju predlagane lokacije Vetrne elektrarne in daljnovoda ni delov narave predlaganih za naravne vrednote. Območje predlagane Vetrne elektrarne Volovja reber in 20 kV kabelske povezave in 110 kV povezovalnega daljnovoda RTP Ilirska Bistrica-RTP Volovja reber, sega v predlog treh ekološko pomembnih območij: – 20 Snežnik in Javorniki-Pivka, – dinarsko gozdnato območje vzhodnega Visokega krasa in Zgornja Pivka, – ohranjeni habitatni tipi: bukovo jelovi gozdovi, ruševje, submediteransko-ilirska suha travišča, vlažni travniki…, – osrednje območje življenjskega prostora velikih zveri: medveda, risa volka, – življenjski prostor ogroženih rastlinskih in živalskih vrst kot napr. evropsko ogroženih vrst ptic: kotorna (Alectoris graeca), podhujka (Caprimulgus europaeus), pisana penica (Sylivia nisoria), hribski škrjanec (Lullua arborea), kosec (Crex-crex), kozača (Strix uralensis), koconogi čuk (Aegolius funereus), ki so tudi kvalifikacijske vrste za uvrstitev območja med potencialna posebna varstvena območja Natura 2000. Po razpoložljivih podatkih sta med pomembnejšimi deli območja vrh Snežnika in Ždrocle ter obronki kraškega pogorja Snežnika z Volovjo rebrijo in Gurami. – 5004 – Dolina Reke in Reka (Velika voda). Kraška reka z izjemno hudourniškim odtočnim režimom. Priteka iz Snežniškega pogorja ter površinska Velika voda – Reka in teče po brkinskem flišu ter ponikne v matični Kras. Podzemeljski tek in vodne zveze niso v celoti znane. Območje zajema reko Reko (Veliko vodo) ter predvsem poplavne travnike (Mlake, Bukoviške Mlake in območje ob Trnovskem potoku). Območje je življenjski prostor ogroženih rastlinskih vrst kot napr. Typha schuttleworthii (R) in živalskih vrst zlasti ptic kot napr. Alcedo atthis (E), Merops apiaster (E), Crex crex (E), Emberiza calandra (E), Cinclus cinclus (V), Gallinago gallinago (V), Saxicola ruberta (

1. v)itd. ter nekaterih vrst nevretenčarjev napr. metulja Maculinea teleius (E), vrbnice Perla illesi. Območje je predvideno za vključitev v mrežo posebnih varstvenih območij Nature 2000. – Trnovski gozd, Nanos, Hrušica, Javorniki, Snežnik in Kočevsko: Osrednje območje rjavega medveda v Sloveniji. Pri načrtovanju energetskih objektov in naprav morajo biti upoštevani kriteriji, usmeritve in pogoji, določeni v prostorskih sestavinah dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije, kjer je v podpoglavju Energija v podtočki b na področju varstva narave med drugim navedeno, da je potrebno smiselno upoštevati naslednje pogoje: – varovati naravne kakovosti prostora, kar pomeni varovati naravo in naravne vrednote s tako razmestitvijo objektov in naprav, da naravne kakovosti prostora praviloma neposredno ne bodo prizadete, posredno pa v čim manjši možni meri; kolikor je poškodba neizogibna je treba tista posebno vredna stanja, ki jih je možno (napr. biotope), obnoviti v neposredni bližini ali prestaviti (napr. geomorfološke ali kulturne posebnosti), varovati območja z visoko stopnjo naravne ohranjenosti, predvsem vodnega in obvodnega prostora in gozdov; – na zavarovanih območjih-narodnih parkov in ožjih območjih regijskih parkov ter ožjih zavarovanih območjih (naravni spomeniki, strogi naravni rezervati in naravni rezervati) gradnja energetskih objektov in naprav z močjo do 1MW je možna, če je to v skladu z aktom o zavarovanju tega območja; – na drugih zavarovanih območjih oziroma območjih predvidenih za zavarovanje, na območjih drugih naravnih vrednot, na ekološko pomembnih območjih so posegi možni pod pogojem, da se ne uničijo ali bistveno poškodujejo oziroma spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto oziroma, da se ohranja ugodno stanje habitatnih tipov in ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih habitatov; – vzporedno oziroma sočasno z načrtovanjem energetskih koridorjev (objektov in naprav) upoštevati ekološko omrežje (naravna območja ne smejo ostati kot izolirani otoki brez medsebojne povezave – ostati morajo povezave med njimi). V tekstualnem in grafičnem delu prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije je obravnavano območje opredeljeno kot območje ustrezno za proučevanje možnosti izgradnje in izgradnjo vetrnih elektrarn. Po smernicah Zavoda za varstvo narave, OE Nova Gorica, območje LN Vetrne elektrarne Volovja reber in 20 kV kabelske povezave in 110 kV povezovalni doljnovod RTP Ilirska Bistrica-RTP Volovja reber leži znotraj predloga območja pričakovanih naravnih vrednot (flišni rob in karbonatne kamnine); na območju LN ni zavarovanih območij, območje LN sega v območje predloga regijskega parka Snežnik, na območju LN ni delov narave predlaganih za naravne vrednote, območje LN sega v predloge treh ekološko pomembnih območij (Snežnik in Javorniki-Pivka, Dolina Reke in Reka (Velika voda) in Trnovski gozd, Nanos, Hrušica, Javorniki, Snežnik in Kočevsko). Vsa navedena območja še niso zavarovana, obstajajo kot predlogi v smernicah Zavoda za varstvo narave Republike Slovenije oziroma predlog regijskega parka Snežnik je v prostorskih sestavinah dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije ter so brez aktov o zavarovanju. 22. člen (gozdnogospodarska ureditev in varovanje gozdov) Linija stolpov Vetrne elektrarne Volovja reber in 20 kV kabelske povezave, bo postavljena v povsem ohranjeno naravno krajino in bo z estetskega pogleda izjemno moteč element, zato je potrebno, da bo barvna kombinacija samih stolpov in vetrnih turbin taka, da bo čim bolj skladna z okoljem in z večje razdalje sploh ne bo opazna. Dovozne in servisne ceste bodo imele elemente gozdnih cest, zato bodo izvedene tako, da bodo vkopi in nasipi čim manjši in s tem manjši poseg v prostor. Poleg tega je potrebno zagotoviti stalno prevoznost in povezavo z ostalim omrežjem protipožarnih presek in gozdnih poti, ki se navezujejo na te dovozne in servisne ceste. Za pas gozda ob vetrni elektrarni Volovja reber in 20 kV kabelske povezave, je potrebno pred posekom gozdnega drevja, drevje označiti in evidentirati. Posek in spravilo lesa je potrebno opraviti v skladu s pravilnikom o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov (Uradni list RS, št. 55/94) in uredbo o varstvu pred požari v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 62/95). 23. člen (varstvo kulturne dediščine) V območju načrtovanih posegov ni razglašenih ali za razglasitev predvidenih objektov in območij kulturne dediščine. Pri gradnji večjih infrastrukturnih objektov oziroma večjih posegih v prostor je potrebno zagotoviti arheološke raziskave po metodologiji SAAS na celotnem območju predvidenega posega. Ker bodo posegi ob gradnji Vetrne elektrarne Volovja reber in 20 kv kabelske povezave in 110kV povezovalnega daljnovoda RTP Ilirska Bistrica-RTP Volovja reber, obsežni, bo spremljevalni nadzor nujen: – pred pričetkom gradbenih del ZVKDS, OE Nova Gorica izvede na celotnem območju predvidenega posega ekstenzivne in intenzivne arheološke raziskave po metodologiji SAAS – da na osnovi rezultatov površinskih pregledov ZVKDS, OE Nova Gorica izdela posebne strokovne podlage. Ekstenzivni pregled je možen šele po zakoličbi terena oziroma detajlnega lokacijskega načrta, medtem ko je za intenzivni pregled (testni jarki 50x50
2. cm)potrebno soglasje lastnika zemljišča. 24. člen (varstvo pred hrupom) Rezultati meritve ravni hrupa obstoječe obremenjenosti okolja s hrupom na lokaciji izgradnje Vetrne elektrarne Volovja reber in 20 kV kabelske povezave, so pokazali, da izmerjene ravni hrupa ustrezajo zahtevam uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95 in 66/96) in da območje ni prekomerno obremenjeno s hrupom. Rezultati meritev dnevnega hrupa so pokazali, da dnevna raven hrupa na merilnem mestu znaša 35 dBA. Dnevna raven hrupa na merilnem mestu ne bo prekoračila mejno dnevno raven hrupa za I. območje, ki znaša 50 dBA in ne bo prekoračila kritično dnevno raven hrupa za I. območje, ki znaša 57 dBA. Rezultati meritev dnevnega hrupa so pokazali, da nočna raven hrupa na merilnem mestu znaša 33 dBA. Nočna raven hrupa na merilnem mestu ne bo prekoračila mejno nočno raven hrupa za I. območje, ki znaša 40 dBA in ne bo prekoračila kritično nočno raven hrupa za I. območje, ki znaša 47 dBA. 25. člen (varstvo zraka) V času gradnje je potrebno upoštevati predpise, ki urejajo emisijske norme za naprave, ki jih bodo med gradnjo uporabljali za pripravo gradbenega materiala. Potrebno je vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin ter preprečevanje raznosa materialov z gradbišča. Monitoring v času gradnje bo obsegal preverjanje skladnosti začasnih gradbenih obratov z uredbami, ki urejajo emisije. 26. člen (varstvo pred elektromagnetnim sevanjem) 110 kV povezovalni daljnovod RTP Ilirska Bistrica - RTP Volovja reber, bo potekal po prostoru, ki je opredeljen s I. območjem I. stopnje varstva in II. območjem II. stopnje varstva pred elektromagnetnim sevanjem. RTP Ilirska Bistrica 110/20 kV je s pripadajočimi daljnovodnimi izhodi obstoječi vir sevanja, zato ga je potrebno obravnavati na osnovi pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega sevanja ter o pogojih za njegovo izvajanje. Za vsa I. območja I. stopnje varstva v vseh občinah je potrebno 110 kV povezovalni daljnovod RTP Ilirska Bistrica-RTP Volovja reber, projektirati tako, da bo oddaljenost faznih vodnikov zadovoljevala zahtevam uredbe 1. To pomeni, da je potrebno v prostorih stanovanjskih objektov, ki so v neposredni bližini 110 kV povezovalnega daljnovoda RTP Ilirska Bistrica–RTP Volovja reber, zagotoviti nižje sevanje od E 27. člen (odvzemi in deponije viškov materiala) Nenosilni material, odstranjen med gradnjo, se bo prvenstveno uporabil oziroma trajno deponiral na naslednjih lokacijah: Obrtna cona Podgrad in zapuščeni kamnolom v Ilirski Bistrici. Količina trajnega viška nevgradljivega izkopanega materiala bo znašala okoli 6900 m3. 28. člen (varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) V skladu z 22. členom zakona o varstvu pred požarom (ZVPoz-A, Uradni list RS, št. 71/93 in 87/01) je potrebno upoštevati prostorske, gradbene in tehnične ukrepe, s katerimi bodo zagotovljeni: – pogoji za varen umik ljudi in premoženja, – potrebni odmiki med objekti oziroma ustrezna požarna ločitev objektov od naravnega okolja (požarne preseke), s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru, – prometne in delovne površine za intervencijska vozila (SIST DIN 14090, površine za gasilce na zemljišču), – viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91) oziroma ustrezni vodni zbiralnik za požarno vodo za gašenje v naravnem okolju. Pri načrtovanju prostorskega akta se morajo upoštevati tudi požarna tveganja, ki so povezana: – s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov, predvsem pa možnosti razširitve požara in naravnega okolja na objekte, – z vplivi obstoječih in novih objektov in tehnoloških procesov z vidika varstva pred požarom in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami na okolje. VIII. ETAPNOST IZVEDBE 29. člen (etapnost izvedbe) Etapnost lokacijskega načrta ni predvidena, možna pa je fazna izvedba po sklopih ali v celoti, in sicer: – gradnja povezovalnih poti, – gradnja vetrnih elektrarn Volovja reber in 20 kV kabelske povezave, – gradnja 110 kV povezovalnega daljnovoda RTP Il. Bistrica-RTP Volovja reber. IX. OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV 30. člen (splošne obveznosti) Poleg vseh obveznosti, navedenih v prejšnjih členih tega odloka, so obveznosti investitorja in izvajalcev v času gradnje in po izgradnji tudi: – promet v času gradnje je treba organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev in zmanjšanja varnosti na obstoječem cestnem omrežju, – omogočiti dostope do kmetijskih in gozdnih zemljišč in objektov v času gradnje in po končani gradnji, tudi tiste, ki v lokacijskem načrtu niso predvideni, bodo pa utemeljeno zahtevani v postopku zaslišanih prizadetih strank, – vse ceste in poti, ki bi eventualno služile obvozu ali prevozu med gradnjo in pričetkom del ustrezno urediti in protiprašno zaščititi, po izgradnji pa po potrebi obnoviti, – zagotoviti zavarovanje gradbišča, tako da bosta zagotovljeni varnost in raba sosednjih objektov in zemljišč, – v skladu s predpisi odpraviti v najkrajšem možnem času morebitne prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi graditve in obratovanja, – zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo objektov preko vseh obstoječih infrastrukturnih napeljav, – v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje tal, voda in zraka, ki bi nastalo zaradi prevoza, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev, – zagotoviti naravovarstveni nadzor pri pripravljalnih delih in gradnji na območju naravnih vrednot in habitatov, – v skladu s predpisi vzdrževati vse vodnogospodarske ureditve, – reševati odkup zemljišč v sodelovanju z vsemi prizadetimi, – začasno pridobljena zemljišča po izgradnji Vetrne elektrarne Volovja reber in 20 kV kabelske povezave in spremljajočih ureditev povrniti v prvotno rabo, – lastnikom zemljišč, ki jim bo namembnost spremenjena, zagotoviti nadomestna zemljišča ali ustrezno denarno nadomestilo. Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati na podlagi ustreznih dovoljenj za poseg v prostor, pridobljenih pred pričetkom gradnje. 31. člen (organizacija gradbišča) Območje gradbišča naj se čim bolj omeji na širino trase 110 kV povezovalnega daljnovoda RTP Ilirska Bistrica-RTP Volovja reber in vetrnih polj. Za potrebe gradbišča naj se uporabljajo že obstoječe komunikacije in ustvarja čim manj novih dovoznih poti. X. TOLERANCE 32. člen Vse stacionaže in dimenzije, navedene v tem odloku, se morajo natančneje določiti v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. Pri realizaciji lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem lokacijskem načrtom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega vidika, ter rešitve, ki pomenijo manjše stroške izgradnje ob enakih tehničnih in varnostnih kriterijih, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljšnje razmere. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo. XI. NADZOR 33. člen Nadzor nad izvajanjem lokacijskega načrta ima Občina Ilirska Bistrica. XI. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI 34. člen Lokacijski načrt je na vpogled na sedežu Občine Ilirska Bistrica. 35. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 35001-05/03-231 Ilirska Bistrica, dne 29. aprila 2004. Župan Občine Ilirska Bistrica Anton Šenkinc, univ.dipl. ek. l. r. Kazalo Na vrh