Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Medvode, stran 8553.

Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, 45/94, 57/94, 14/95, 20/95, 73/95, 9/96, 39/96, 44/96, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00 in 51/02) je Občinski svet občine Medvode na 16. seji dne 25. 5. 2004 sprejel S P R E M E M B E I N D O P O L N I T V E S T A T U T A Občine Medvode 1. člen V statutu Občine Medvode (Uradni list RS, št. 34/95, 47/95 in 82/98) se v 2. členu šesti odstavek spremeni tako, da se glasi: »Občina je pravna oseba javnega prava. Občina lahko v skladu z zakoni poseduje, pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, ustanavlja in vodi javna podjetja, javne zavode in sklade ter v okviru sistema javnih financ določa svoj proračun.« V 2. členu se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi: »Občino predstavlja in zastopa župan.« 2. člen V 3. členu se na koncu prvega odstavka doda besedilo: »ter naloge iz državne pristojnosti, ki so po njenem predhodnem soglasju nanjo prenesene z zakonom.« V 3. členu se črta drugi odstavek. 3. člen 4. člen se spremeni tako, da se glasi: Na območju Občine Medvode se lahko ustanovijo ožji deli občine (krajevne, vaške ali četrtne skupnosti). Ime in območje ožjega dela občine se določi s statutom občine. Pri notranji členitvi mora občinski svet upoštevati zemljepisne, zgodovinske, gospodarske, upravne, kulturne in druge značilnosti območja. Občinski svet lahko s spremembo statuta ukine ožji del občine ali spremeni njegovo območje. Sprememba statuta, s katero se ukine ožji del občine oziroma spremeni njegovo območje, lahko začne veljati šele po izteku mandata sveta ožjega dela občine. Pobudo za ustanovitev ožjih delov občine ali za spremembo njihovih območij lahko da zbor krajanov ali s statutom določeno število prebivalcev dela občine. Občinski svet mora pobudo obvezno obravnavati. Pred ustanovitvijo ožjih delov občine ali pred spremembo njihovih območij mora občinski svet na zborih krajanov ali na referendumu ugotoviti interes prebivalcev posameznih območij v občini, kjer naj bi bili ustanovljeni ožji deli občine. Ugotavljanje interesa se nanaša na ime in območje ožjega dela občine. 4. člen Za 4. členom se dodajo novi členi od 4.a člena do 4.f člena, ki se glasijo: 4.a člen Organ ožjega dela občine je svet, ki ga izvolijo volilni upravičenci s stalnim prebivališčem na območju ožjega dela občine. Način izvolitve članov sveta ožjega dela občine določa zakon. Število članov sveta ožjega dela občine določi občinski svet. Glede odločanja sveta ožjega dela občine se smiselno uporablja določba prvega odstavka 35. člena zakona o lokalni samoupravi. Svet ožjega dela občine ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta ožjega dela občine. Svet ožjega dela občine lahko občinskemu svetu predlaga odločitve, ki se nanašajo na ožji del občine. Občinski svet mora pred sprejemom odločitve, ki se nanaša na ožji del občine, pridobiti mnenje sveta ožjega dela občine. Župan ima pravico biti navzoč in razpravljati na sejah sveta ožjega dela občine brez pravice glasovanja. 4.b člen Ožji del občine, ki ima svet, opravlja naloge, ki se pretežno nanašajo na njegove prebivalce. Na ožji del občine se z odlokom prenesejo zadeve, ki se nanašajo na: – lokalne javne službe, – vzdrževanje krajevnih cest in drugih javnih površin, – upravljanje s premoženjem, namenjenim za potrebe krajevnega prebivalstva, – pospeševanje kulturne in drugih društvenih dejavnosti. 4.c člen Krajevne skupnosti kot ožji deli Občine Medvode so pravne osebe javnega prava. Krajevne skupnosti zastopa predsednik sveta krajevne skupnosti. Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Za obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno odgovarja občina. Če krajevna skupnost preneha obstajati ali če mu preneha pravna subjektiviteta, njegove pravice in obveznosti preidejo na občino oziroma na nove ožje dele občine z lastnostjo pravne osebe, ki nastanejo z združitvijo ali z razdružitvijo prejšnjih ožjih delov občine. Vaške skupnosti niso pravne osebe. 4.d člen Občina Medvode je razdeljena na naslednje ožje dele občine z naslednjimi imeni: Krajevne skupnosti: – Krajevna skupnost Medvode–center, – Krajevna skupnost Preska, – Krajevna skupnost Pirniče, – Krajevna skupnost Smlednik, – Krajevna skupnost Senica, – Krajevna skupnost Sora, – Krajevna skupnost Vaše–Goričane, – Krajevna skupnost Zbilje, – Krajevna skupnost Seničica–Golo brdo, – Krajevna skupnost Katarina, – Krajevna skupnost Trnovec. Vaški skupnosti: – Vaška skupnost Studenčice – Vaška skupnost Tehovec. 4. e člen Krajevne skupnosti obsegajo naslednja naselja: Krajevna skupnost Medvode–center obsega naselje Medvode–centralni del (Medvode in Svetje). Krajevna skupnost Pirniče obsega naselja: Verje, Zgornje Pirniče, Spodnje Pirniče, Vikrče in Zavrh pod Šmarno goro. Krajevna skupnost Preska obsega naselji: Medvode del (Preska) in Žlebe. Krajevna skupnost Senica obsega naselja: Spodnja Senica, Zgornja Senica in Ladja. Krajevna skupnost Smlednik obsega naselja: Smlednik, Valburga, Hraše, Dragočajna in Moše. Krajevna skupnost Sora obsega naselja: Sora, Rakovnik, Dol in Osolnik. Krajevna skupnost Katarina obsega naselja: Topol pri Medvodah, Brezovica pri Medvodah, Belo in del naselja Setnica. Krajevna skupnost Vaše–Goričane obsega naselji: Vaše in Goričane. Krajevna skupnost Zbilje obsega naselje Zbilje. Krajevna skupnost Seničica–Golo brdo obsega naselji: Seničica in Golo brdo. Krajevna skupnost Trnovec obsega naselji: Trnovec in Setnica. Meje med krajevnimi skupnostmi se v skladu z geodetskimi podatki o mejah naselij določijo v statutih krajevnih skupnosti. Vaški skupnosti obsegata naslednja naselja: Vaška skupnost Studenčice obsega naselje Studenčice. Vaška skupnost Tehovec obsega naselje Tehovec. 4.f člen Sveti krajevnih skupnosti imajo naslednje število članov: – Svet krajevne skupnosti Medvode–Center ima devet članov sveta, – Svet krajevne skupnosti Pirniče ima devet članov sveta, – Svet krajevne skupnosti Preska ima osem članov sveta, – Svet krajevne skupnosti Senica ima devet članov sveta, – Svet krajevne skupnosti Smlednik ima devet članov sveta, – Svet krajevne skupnosti Sora ima sedem članov sveta, – Svet krajevne skupnosti Katarina ima pet članov sveta, – Svet krajevne skupnosti Vaše–Goričane ima sedem članov sveta, – Svet krajevne skupnosti Zbilje ima pet članov sveta, – Svet krajevne skupnosti Seničica–Golo brdo ima pet članov sveta, – Svet krajevne skupnosti Trnovec ima pet članov sveta. Odbor vaške skupnosti Studenčice ima pet članov. Odbor vaške skupnosti Tehovec ima tri člane. 5. člen 11. člen se spremeni tako, da se glasi: Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene s tem statutom in zakoni, zlasti pa: – upravlja z občinskim premoženjem, – omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine in v skladu z zakonom opravlja naloge s področja gostinstva, turizma in kmetijstva, – glede na naravne danosti na območju občine se posebna skrb namenja turistični dejavnosti, – načrtuje prostorski razvoj, v skladu z zakonom opravlja naloge na področju posegov v prostor in graditve objektov ter zagotavlja javno službo gospodarjenja z stavbnimi zemljišči, – ugotavlja javno korist v primerih, v katerih zakon omogoča razlastitev, – ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj, – v okviru svojih pristojnosti ureja, upravlja in skrbi za lokalne gospodarske javne službe, – pospešuje službe socialnega skrbstva, za predšolsko varstvo, osnovno varstvo otroka in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele, – zagotavlja osnovno šolstvo in predšolsko varstvo in vzgojo, – zagotavlja javno zdravstveno službo na primarni ravni, – skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov, za gradnjo kanalizacije in opravlja druge dejavnosti varstva okolja, – skrbi za naravno in kulturno dediščino, – podeljuje občinska priznanja, – ureja in vzdržuje vodovodne in energetske komunalne objekte, – ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev, – pospešuje vzgojno izobraževalno, informacijsko, dokumentacijsko, društveno in drugo dejavnost na svojem območju, – pospešuje razvoj športa in rekreacije, – pospešuje kulturnoumetniško ustvarjalnost, omogoča dostopnost do kulturnih programov, zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost, ter v skladu z zakonom skrbi za kulturno dediščino na svojem območju, – gradi, vzdržuje in ureja lokalne javne ceste, javne poti, pločnike, javna parkirišča, rekreacijske in druge javne površine, v skladu z zakonom ureja promet v občini ter opravlja naloge občinskega redarstva, – opravlja nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami, – organizira komunalno-redarsko službo in skrbi za red v občini, – ureja področje zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah, – ureja področje varstva pred požarom ter skrbi za javno lokalno gasilsko službo, – skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč, – organizira pomoč in reševanje za primere naravnih in drugih nesreč, – organizira opravljanje pokopališke in pogrebne službe, – določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine, in opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno, – sprejema statut občine in druge splošne akte, – organizira lokalne volitve, – organizira občinsko upravo, – ureja in izvaja druge lokalne zadeve javnega pomena. 6. člen Za 13. členom se doda nov 13.a člen, ki se glasi: »Občina opravlja statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe ter za te potrebe pridobiva na podlagi pisne zahteve statistične in evidenčne podatke od pooblaščenih organov za zbiranje statističnih in evidenčnih podatkov. Za potrebe iz prejšnjega odstavka tega člena občina na podlagi pisne zahteve pridobiva od upravljavcev zbirk podatke o fizičnih osebah, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče, in o fizičnih osebah, ki imajo v občini nepremičnine, ter podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež ali premoženje oziroma del premoženja v občini. Organi občine so dolžni na zahtevo poslanca dati pojasnilo, ki so mu potrebna v zvezi z delom v volilni enoti.« 7. člen 14. člen se spremeni tako, da se glasi: »Organi občine so: občinski svet, župan in nadzorni odbor.« 8. člen Za 14. členom se doda nov 14.a člen, ki se glasi: »Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi skrbi za izvedbo volitev in referendumov. Občina ima: – komisijo o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo, katere pristojnosti določa zakon; – svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin; – svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu; – odbor za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada; – štab in enote civilne zaščite; – svet za varstvo najemnikov neprofitnih stanovanj, – komisijo za priznanja.« 9. člen V 15. členu se doda nov prvi odstavek, ki se glasi: »Delo organov občine je javno.” Prvi, drugi in tretji odstavek postanejo drugi, tretji in četrti odstavek. Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »Člani občinskih odborov in komisij, ki niso člani občinskega sveta, imajo pravico prisostvovati sejam občinskega sveta, nimajo pa pravice sodelovati v razpravi.« 10. člen V 17. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »V okviru svojih pristojnosti občinski svet: – sprejema statut občine, – sprejema odloke in druge občinske akte, – sprejema strategijo prostorskega razvoja občine, prostorski red občine, občinske lokacijske načrte, sprejema urbanistične zasnove, določa območja predkupne pravice občine, in ugotavlja javno korist v primerih, ko je potrebno izvesti postopek razlastitve, – sprejema občinski proračun in zaključni račun, – daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino, – imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora ter člane odborov in komisij občinskega sveta, – nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta, – daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote, – imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvetu načelnika upravne enote, – odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, če ni z zakonom in tem statutom drugače določeno, – imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin, – odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut.« 11. člen V 19 členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Mandatna doba članov občinskega sveta traja 4 leta.« Tretji odstavek 19. člena se spremeni tako, da se glasi: »Občinski svet s splošnim aktom določi višino plačila za opravljanje funkcije člana občinskega sveta, podžupana, predsednika in članov nadzornega odbora in članov občinske volilne komisije ter članov delovnih teles.« 12. člen 20. člen se spremeni tako, da se glasi: »Župan predstavlja občinski svet, sklicuje in vodi njegove seje. Župan nima pravice glasovanja na sejah občinskega sveta. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta. Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan oziroma pooblaščeni član občinskega sveta ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član občinskega sveta. Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami zakona, tega statuta in poslovnika občinskega sveta, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Župan mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Če župan seje občinskega sveta ne skliče v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti priložen dnevni red. Župan mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagan dnevi red pa lahko dopolni še z novimi točkami. Sejo, ki jo skliče skupina svetnikov, vodi župan ali podžupan ali od njega pooblaščen član občinskega sveta, če pa jo župan ali od njega pooblaščeni član občinskega sveta noče voditi, jo vodi najstarejši član skupine svetnikov, ki so sejo sklicali.« 13. člen Za 20. členom se doda nov 20.a člen, ki se glasi: »20.a člen Občinski svet lahko veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov občinskega sveta. Občinski svet sprejema odločitve na svoji seji z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon ali ta statut določata drugačno večino. Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom, statutom ali če tako sklene občinski svet.« 14. člen 21. člen se spremeni tako, da se glasi: »Funkcija člana občinskega sveta in podžupana ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine. Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta.« 15. člen Za 21. členom se doda nov 21.a člen, ki se glasi: Članu občinskega sveta, županu in podžupanu preneha mandat: – če izgubi volilno pravico, – če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije, – če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev, – če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta, župana in podžupana, – če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta, župana in podžupana, – če nastopi funkcijo ali začne opravljati delo oziroma če v enem mesecu po potrditvi mandata ne preneha opravljati funkcije ali dela v občinski, oziroma državni upravi, ki na podlagi določb 37.b člena zakona o lokalni samoupravi ni združljiva, oziroma ni združljivo s funkcijo člana občinskega sveta, župana in podžupana, – če odstopi. Članu občinskega sveta, županu in podžupanu preneha mandat z dnem, ko občinski svet ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata iz prejšnjega odstavka. Za izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta se upoštevajo določbe zakona.« 16. člen Za 22. členom se doda nov 22.a člen, ki se glasi: »Strokovno in administrativno delo za potrebe občinskega sveta opravlja občinska uprava.« 17. člen Na koncu 23. člena se doda besedilo: »vendar največ polovico članov.« Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi: »Komisijo ali odbor občinskega sveta vodi član občinskega sveta.« 18. člen V prvem odstavku 25. člena se doda nova prva alinea, ki se glasi: »– lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali tem statutu določeno, da jih sprejema občinski svet na predlog župana.« Prva, druga in tretja alinea prvega odstavka tega člena postanejo druga, tretja in četrta alinea. Drugi odstavek 25. člena se črta. 19. člen Prvi odstavek 26. člena se spremeni tako, da se glasi: »Število članov komisij in odborov se določi s poslovnikom občinskega sveta.« Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »Komisija ali odbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina vseh članov. Odločitve sprejema z večino navzočih članov.« Doda se nov šesti odstavek, ki se glasi: »Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi.« 20. člen V 29. členu se črta drugi odstavek. Tretji odstavek postane drugi odstavek. 21. člen V 30. členu se črta drugi odstavek. Tretji odstavek postane drugi odstavek. 22. člen V 30. členu se prva alinea tretjega odstavka spremeni, tako, da se glasi: »– obravnava skladnost občinskih predpisov z ustavo, zakoni in drugimi predpisi in daje občinskemu svetu mnenja in predloge,« 23. člen Za 30. členom se doda nov 30.a člen, ki se glasi: »Občinski svet ima komisijo za varstvo naravne in kulturne dediščine. Komisija obravnava vprašanja v zvezi z varovanjem naravne in kulturne dediščine ter občinskemu svetu podaja mnenja in predloge.« 24. člen Za 39. členom se doda nov 39.a člen, ki se glasi: »Odbor za mladino opravlja naloge iz 25. člena tega statuta na področju mladinske problematike, zlasti pa sooblikuje občinsko politiko mladih, vzpostavlja pogoje za načrtovanje in izvedbo aktivne politike zaposlovanja mladih v občini, štipendiranja, programov socialne varnosti mladih, sodeluje pri vključevanja mladih v javno življenje, sodeluje pri pripravljanju dodatnih obšolskih izobraževanj in usposabljanj, sodeluje in vzpodbuja preventivne dejavnosti s področja zlorabe dovoljenih in nedovoljenih drog, samomorilnosti, vseh vrst nasilja, prometne varnosti, sodeluje pri zagotavljanju prostorskih pogojev za delo mladih.« 25. člen 41. člen se spremeni tako, da se glasi: »Župan opravlja še naslednje naloge: – predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta, – izvršuje občinski proračun, – skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta, – odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter o pridobitvi nepremičnega premoženja občine, če se tako premoženje potrebuje za izgradnjo javne infrastrukture, – skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine, – predlaga ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega delovnega področja in notranje organizacije, – določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi ter opravlja druge naloge s tega področja v skladu z zakonom, – usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave, – skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, – opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut ali odlok občinskega sveta.« 26. člen Za 41. členom se doda nov 41.a člen, ki se glasi: »V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.« 27. člen V 42. členu se dodata nova drugi in tretji odstavek: »Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču. Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenešena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.« 28. člen V 43. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Mandatna doba župana traja 4 leta.« 29. člen 44. člen se spremeni tako, da se glasi: »Občina ima najmanj enega in največ dva podžupana. Podžupana imenuje in razrešuje občinski svet na predlog župana izmed članov občinskega sveta. Z aktom o imenovanju podžupana določi občinski svet na predlog župana enega od podžupanov, ki bo v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravljal funkcijo župana v času od sprejema sklepa o predčasnem prenehanju mandata in razpisa nadomestnih volitev do izvolitve novega župana. Podžupan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno, če tako predlaga župan. O poklicnem opravljanju funkcije podžupana odloči občinski svet. Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti. Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. Če ima občina več podžupanov, nadomešča župana tisti podžupan, ki ga določi župan, če ga ne določi pa najstarejši podžupan. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti. 30. člen 45. člen se spremeni tako, da se glasi: »Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta. V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana.« 31. člen Doda se nov 45.a člen, ki se glasi: Poleg primerov določenih v 13. členu sprememb in dopolnitev županu preneha mandat: – če je imenovan na funkcijo v organu državne uprave, ki izvaja nadzorstvo nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela občinskih organov in občinske uprave, – za načelnika upravne enote, ali vodjo notranje organizacijske enote v upravni enoti na območju katere je občina, – na položaj ali drugo uradniško delovno mesto v državni upravi, na katerem se izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela občinskih organov in občinske uprave. V primerih določenih v prvem odstavku tega člena županu preneha mandat z dnem imenovanja. O imenovanju mora župan takoj obvestiti občinski svet in občinsko volilno komisijo. Če župan opravlja funkcijo ali delo iz prvega odstavka tega člena, mu po zakonu preneha mandat župana, če ne odstopi s funkcije ali ne preneha z delovnim razmerjem. O svoji odločitvi, ali bo opravljal funkcijo župana ali še naprej funkcijo ali delo iz prvega odstavka, je župan dolžan pisno obvestiti občinski svet in občinsko volilno komisijo najkasneje v sedmih dneh po prejemu poročila o izidu volitev v občini. Poleg primerov, ki so določeni v 13. členu, podžupanu preneha mandat tudi, če ga občinski svet na predlog župana razreši. « 32. člen V 46. členu se doda nov prvi odstavek, ki se glasi: »Nadzorni odbor je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. Občinski svet imenuje člane nadzornega odbora najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji, na podlagi javnega razpisa.« Dosedanji prvi in drugi odstavek postaneta drugi in tretji odstavek. Tretji odstavek 46. člena se spremeni tako, da se glasi: »Nadzor vsebuje ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja pristojnih organov, organov in organizacij porabnikov občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim javnim premoženjem in ocenjevanje učinkovitosti in gospodarnosti porabe občinskih proračunskih sredstev.« 33. člen Za 46. členom se doda nov 46.a člen, ki se glasi: »46.a člen Kandidat za člana nadzornega odbora mora poleg zakonskih izpolnjevati še naslednje pogoje: – najmanj VII. stopnja izobrazbe finančne, pravne ali tehnične usmeritve, – najmanj 8 let delovnih izkušenj na finančno-računovodskem področju, – ne sam biti v zakonski zvezi ali ožjem sorodstvu s člani občinskega sveta, županom, podžupanom ali tajnikom občine. Nadzorni odbor sestavljajo trije člani ekonomske ali pravne usmeritve in dva člana tehnične usmeritve. Izbiro opravi občinski svet na podlagi javnega razpisa na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, izmed občanov Občine Medvode. Pri imenovanju članov nadzornega odbora je občinski svet dolžan upoštevati volilni rezultat.« 34. člen V 47. členu se dodajo novi tretji, četrti, peti in šesti odstavek, ki se glasijo: »Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občinskega sveta pred določitvijo liste kandidatov za imenovanje nadzornega odbora posreduje javnosti poziv, da ta predlaga kandidate za člane nadzornega odbora občine, praviloma izmed strokovnjakov s področja financ. Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov krajevnih skupnosti in vaških odborov, tajnik občine, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev. Člani nadzornega odbora opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta. Za razrešitev je pristojen občinski svet.« 35. člen Za 48. členom se dodajo novi 48.a, 48.b, 48.c, 48.d, in 48.e člen, ki se glasijo: »48.a člen Nadzorni odbor sprejme letni program nadzora, ki vsebuje letni nadzor zaključnega računa proračuna, zaključnih računov finančnih načrtov javnih zavodov in javnih podjetij ter občinskih skladov ter drugih porabnikov proračunskih sredstev, predloga proračuna in finančnih načrtov javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov proračunskih sredstev ter letni nadzor razpolaganja z občinskim nepremičnim in premičnim premoženjem. V program lahko nadzorni odbor vključi tudi druge nadzore. S programom seznani nadzorni odbor občinski svet in župana. Poleg zadev iz letnega programa dela mora nadzorni odbor obvezno obravnavati zadeve, ki jih s sklepom predlaga občinski svet ali župan. 48.b člen Nadzorni odbor izda nadzorovani osebi sklep o izvedbi nadzora. Sklep o izvedbi nadzora mora vsebovati opredelitev vsebine nadzora, časa in kraja nadzora ter člane nadzornega odbora, ki bodo nadzor opravljali oziroma podatek, da bodo nadzor opravljali vsi člani nadzornega odbora. Nadzor lahko opravlja celoten nadzorni odbor ali posamezni člani nadzornega odbora, ki jih za posamezno zadevo določi predsednik nadzornega odbora. Ugotovitve, ocene in mnenja ter predloge poročil nadzornega odbora pripravijo člani nadzornega odbora, ki so nadzor opravili. V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžne nadzornemu odboru ali članom, ki opravljajo nadzor, predložiti vso potrebno dokumentacijo in podatke, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. Po opravljenem pregledu pripravi nadzorni odbor ali člani, ki so nadzor opravili, predlog poročila, v katerem je navedena nadzorovana oseba, odgovorne osebe, predmet pregleda, ugotovitve, ocene in mnenja ter morebitna priporočila in predlogi ukrepov. Predlog poročila nadzorni odbor pošlje nadzorovani osebi, ki ima pravico v roku trideset dni od prejema predloga poročila vložiti pri nadzornem odboru ugovor. Nadzorni odbor mora o ugovoru odločiti v tridesetih dneh. Dokončno poročilo pošlje nadzorni odbor nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču. Če nadzorni odbor v okviru svoje pristojnosti ugotovi hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov, ki so opredeljene v poslovniku, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in Računsko sodišče RS. V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljeni sum, da je nadzorovana ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je svoje ugotovitve dolžan posredovati pristojnemu organu pregona. Vsak član nadzornega odbora ima pravico zahtevati in dobiti od občine podatke od občine, ki so mu potrebni pri opravljanju njegovih nalog, če teh podatkov na njegov predlog ne zahteva nadzorni odbor. Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora. 48.c člen Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah obvesti javnost, ko je njegovo poročilo dokončno. Nadzorni odbor mora ob obveščanju javnosti spoštovani pravice strank. Pri opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbora dolžni varovati osebne podatke ter državne uradne in poslovne skrivnosti, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto posameznikov.« 48.d člen Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava. Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. 48.e člen Podrobnejšo organizacijo svojega dela uredi nadzorni odbor s poslovnikom.« 36. člen V. poglavje statuta občine: »Neposredno odločanje občanov« se spremeni tako, da se glasi: »Neposredne oblike sodelovanja občanov pri odločanju« Za tem naslovom poglavja se doda nov 48.f člen, ki se glasi: »Neposredne oblike sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.« 37. člen Za podnaslovom: 1. Zbor občanov se doda nov 48.g člen, ki se glasi: »Občani na zboru občanov: – obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja, – obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti, – obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih območij, – predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic, – dajejo predloge občinskim organom v zvezi z pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja naravnega okolja, – oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih snovi in drugih večjih posegov v prostor, – obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan. Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti.” 38. člen Drugi odstavek 49. člena se spremeni tako, da se glasi: »Zbor občanov skliče župan.« Za drugim odstavkom se dodajo novi tretji, četrti in peti odstavek, ki se glasijo: »Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v krajevni ali vaški skupnosti pa na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v tej skupnosti. Župan mora sklicati zbor občanov, če tako sklene občinski svet. Župan lahko skliče zbor občanov na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta, na pobudo sveta krajevne skupnosti ali na pobudo vaškega odbora. Sklic zbora občanov se javno objavi na krajevno običajen način.« Tretji in četrti odstavek postaneta peti in šesti odstavek. 39. člen V 50. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj 5% volivcev z območja, za katero je zbor sklican. Kolikor se zbora občanov ne udeleži 5% volivcev, sklicatelj odloži začetek zbora za 30 minut in nato prične z zborom.» Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi: »Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru.« Tretji odstavek postane četrti odstavek. 40. člen Črta se 52. člen. 41. člen V 53. členu se v prvem odstavku v drugi vrsti besedilo: »10%« nadomesti z: »5%«, Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi: »Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru.« 42. člen Prvi odstavek 55. člena se črta. Drugi stavek tretjega odstavka tega člena se črta. 43. člen Za 55. členom se doda nov podnaslov, ki se glasi: »

1. a)Referendum o splošnem aktu občine.« Za 55. členom se dodajo novi 55.a, 55.b, 55.c, 55.d, 55.e, 55.f in 55.g in 55.h člen, ki se glasijo: »55.a člen Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve. Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njihove posamezne določbe. Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta. Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj 5% volivcev v občini, in če tako določa zakon ali ta statut.« 55.b člen Predlog za razpis referenduma je treba vložiti oziroma občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma v 15. dneh po sprejemu splošnega akta. Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu. 55.c člen Če je sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma. Če je sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni. Odločitev volivcev na referendumu, zavezuje občinski svet, do konca njegovega mandata. 55.d člen Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet krajevne skupnosti ali vaški odbor. Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj 1% volivcev. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča. Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu. Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v 8 dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v 8 dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet. Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče. Če Upravno sodišče ugotovi, da je odločitev neutemeljena, jo razveljavi. Upravno sodišče odloči v tridesetih dneh. 55.e člen Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem ali s podpisovanjem na seznamu. O načinu dajanja podpore odloči župan z aktom, s katerim določi obrazec seznama ali obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem in rok za zbiranje podpisov. Obrazca morata vsebovati jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma. Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice. Državni organ, pristojen za vodenje evidence volilne pravice, overi tudi podpise volivcev na seznamu. Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom 5% volivcev. 55.f člen Občinski svet razpiše referendum v 15.dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v 15. dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma. Referendum se izvede najprej 30 in najkasneje 45 dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan. Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vsebino vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu, dan, ki se šteje za dan razpisa, referendumsko območje in dan glasovanja. Akt o razpisu referenduma se objavi v Uradnem listu RS. 15 pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih. 55.g člen Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali. 55.h člen Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna komisija. Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, kolikor ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno. Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi v Uradnem listu RS.« 44. člen Pred 56. členom se doda nov podnaslov, ki se glasi: »
2. b)Svetovalni referendum« V tretjem odstavku 56. člena se besedi: »deset odstotkov« nadomestita z besedama: »5%«, besedi: »ali naselju« se črtata. Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi: »Odločitev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov.« Četrti odstavek postane peti odstavek. Peti odstavek 56. člena se spremeni tako, da se glasi: »Glede izvedbe svetovalnega referenduma se smiselno uporabljajo določbe 56.h člena.« 45. člen Za 56. člen se doda nov podnaslov, ki se glasi: »
3. c)Drugi referendumi.« Doda se nov 56.a člen, ki se glasi: »56.a člen Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon. Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, zakona o lokalni samoupravi in zakona o referendumu in ljudski iniciativi, če z zakonom, ki določa in ureja referendum ni drugače določeno.« 46. člen V prvem odstavku 57. člena se besedi: »10%« spremenita tako, da se glasita: »5%«, četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz tega člena in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen referendum o splošnem aktu občine.« 47. člen 58. člen se spremeni tako, da se glasi: »Upravne naloge občine izvaja občinska uprava. Občinsko upravo ustanovi občinski svet na predlog župana s splošnim aktom, s katerim določi njene naloge in notranjo organizacijo. Občinsko upravo usmerja in nadzira župan, delo občinske uprave pa vodi tajnik občine, ki ga imenuje in razrešuje župan.« 48. člen 60. člen se črta. 49. člen Drugi odstavek 61. člena se črta. 50. člen 62. člen se spremeni tako, da se glasi: »O izločitvi predstojnika organa občinske uprave, ali zaposlenega v občinski upravi odloča tajnik občine, ki v primeru izločitve predstojnika organa občinske uprave o stvari tudi odloči, če je predstojnik pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh. O izločitvi tajnika občine ali župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloča.« 51. člen Za 62. členom se doda nov 62.a člen, ki se glasi: »Občina lahko skupaj z drugimi občinami ustanovi enega ali več organov skupne občinske uprave. Organ skupne občinske uprave je ustanovljen, ko splošni akt o njegovi ustanovitvi, na skupen predlog županov občin, sprejmejo občinski sveti.« 52. člen V šesti alinei 65. člena se za besedo: »varstva« doda besedilo: »pred požarom, zdravja in«. 53. člen 67. člen se spremni tako, da se glasi: »Občina lahko skupaj z drugimi občinami zaradi gospodarnejšega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb ustanovi javni zavod ali javno podjetje. Javna podjetja in javne zavode ustanavlja občinski svet. Občinski svet odloča tudi o vlaganju občinskega kapitala v gospodarske družbe.« 54. člen Za 68. členom se doda novo poglavje: VII/1 Urejanje prostora in dodajo novi členi od 68.a do 68 l člen, ki se glasijo: »VII/1 UREJANJE PROSTORA »Občinski prostorski akti 68.a člen Občinski prostorski akti so strategija prostorskega razvoja občine z urbanističnimi in krajinskimi zasnovami, prostorski red občine ter občinski lokacijski načrti. Prostorske ureditve, ki so skupnega pomena za državo in občine, država in občine načrtujejo skupno. Skupni prostorski akt države in občin je regionalna zasnova prostorskega razvoja. 68.b člen Prostorski akt oziroma njegove spremembe in dopolnitve se pričnejo pripravljati na podlagi programa priprave prostorskega akta. Strokovne rešitve prostorske ureditve, ki jo obravnava prostorski akt, se lahko pridobijo z izdelavo večvariantnih rešitev. Program priprave za občinske prostorske akte sprejme župan, če ni z zakonom določeno drugače. Program priprave se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Strategija prostorskega razvoja občine 68.c člen Strategija prostorskega razvoja občine določa usmeritve za razvoj dejavnosti v prostoru in njegove rabe tako, da so zagotovljeni pogoji za vzdržen in usklajen razvoj na območju občine. 68.d člen Strategija prostorskega razvoja občine določi zlasti: – izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine; – zasnovo razmestitve dejavnosti v prostoru s prioritetami in usmeritvami za dosego ciljev prostorskega razvoja občine; – zasnovo posameznih sistemov lokalnega pomena v prostoru kot so: – zasnova poselitve vključno z zasnovami rabe urbanih površin, prenove obstoječega stavbnega fonda ter sanacije degradiranih urbanih območij; – zasnovo komunalne infrastrukture; – zasnovo krajine s prikazom kmetijskih in gozdnih zemljišč, vodnih virov in vodnogospodarskih sistemov ter območij rudnin, naravnih in kulturnih vrednot kot tudi naravnih in ogroženih območij; – zasnovo razvoja in urejanja naselij; – zasnovo razvoja in urejanja krajinskih območij; – ukrepe za izvajanje strategije prostorskega razvoja občine. 68.e člen Namen urbanistične zasnove je podrobneje določiti strategijo prostorskega razvoja naselja z rešitvami funkcionalne in oblikovne skladnosti posameznih območij. Urbanistična zasnova se pripravi za mesta in za lokalna središča, lahko pa tudi za druga naselja, katerim se določajo območja za njihovo širitev ali prenovo. Namen krajinske zasnove je določiti strategijo prostorskega razvoja krajine ter uskladiti in podrobneje določiti načine prostorskega urejanja v krajini. Krajinska zasnova določa zasnovo namenske rabe prostora, usmeritve za razvoj dejavnosti in njihovo prostorsko organizacijo ter usmeritve in pogoje za urejanje prostora. V krajinski zasnovi se prikažejo tudi površine, namenjene javnemu dobru. Krajinska zasnova se pripravi za obstoječa oziroma predvidena širša zavarovana območja, lahko pa tudi za območja, v katerih so predvidene prostorske ureditve, ki bi lahko znatneje vplivale na krajino, kulturno dediščino, ohranjanje narave ali na trajnostno rabo naravnih dobrin ter za območja navzkrižnih interesov v zvezi z rabo prostora in za degradirana območja zunaj poselitvenih območij. Urbanistična oziroma krajinska zasnova se lahko sprejme kot dopolnitev strategije prostorskega razvoja občine. Prostorski red občine 68.f. člen Namen prostorskega reda občine je v skladu s strategijo prostorskega razvoja občine ter ob upoštevanju pravil iz prostorskega reda Slovenije določiti območja namenske rabe prostora, določiti pogoje in merila ter ukrepe za načrtovanje v prostoru in pripravo lokacijskih načrtov občine ter pogoje za pripravo projektov po določbah zakona, ki ureja graditev objektov. Prostorski red občine je temeljni izvedbeni prostorski akt občine. 68.g člen Prostorski red občine v skladu z namenom iz prejšnjega člena določa zlasti: – območja namenske rabe prostora; – merila in pogoje za urejanje prostora; – členitev območja občine na prostorske in funkcionalne enote, za katere bodo izdelani prostorski akti in merila in pogoji za varovanje prostora; – ukrepe za izvajanje prostorskega reda. Prostorski red občine je podlaga za pripravo občinskih lokacijskih načrtov ter določa lokacijske pogoje za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja po zakonu, ki ureja graditev objektov na območjih, ki se ne urejajo z lokacijskimi načrti. V prostorskem redu občine se prikažejo tudi območja državnih lokacijskih načrtov. 68.h člen Za pripravo strategije prostorskega razvoja oziroma prostorskega reda občine je odgovoren župan. Pobudo za pripravo strategije prostorskega razvoja oziroma prostorskega reda občine, kakor tudi za njune spremembe in dopolnitve, lahko da vsakdo. Pobude morajo biti obrazložene in dokumentirane. O pobudah odloča občinski svet na predlog župana najmanj enkrat na štiri leta. Občinski lokacijski načrt 68.i člen Z občinskim lokacijskim načrtom se v skladu s strategijo prostorskega razvoja občine in prostorskim redom občine podrobneje načrtujejo posamezne prostorske ureditve. Z njim se določijo lokacijski pogoji za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja po zakonu, ki ureja graditev objektov, zlasti glede namena, lege, funkcije, velikosti in oblikovanja objektov ter določijo prostorski ukrepi po tem zakonu. Pripravljavec občinskega lokacijskega načrta mora pisno ali z javnim naznanilom obvestiti lastnike nepremičnin na območju lokacijskega načrta o javni razgrnitvi in javnih obravnavah lokacijskega načrta ter jih pred obravnavo predloga lokacijskega načrta na občinskem svetu pisno seznaniti s stališči do morebitnih njihovih pripomb in predlogov. Stališča do pripomb in predlogov lastnikov nepremičnin na območju občinskega lokacijskega načrta mora pripravljavec občinskemu svetu posebej obrazložiti in utemeljiti. Razlastitev in omejitev lastninske pravice 68.j člen Lastninska pravica na nepremičnini se lahko odvzame proti odškodnini ali nadomestilu v naravi (v nadaljnjem besedilu: razlastitev) ali omeji s pravico uporabe za določen čas, kakor tudi obremeni z začasno ali trajno služnostjo. Razlastitev ter omejitev ali obremenitev lastninske pravice je dopustna le v javno korist in pod pogojem, da je za dosego javne koristi nujno potrebna in da je javna korist razlastitvenega namena v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino. Razlastitev ter omejitev ali obremenitev lastninske pravice iz prvega odstavka tega člena ni dopustna, če občina razpolaga z drugo ustrezno nepremičnino za dosego istega namena. 68.k člen Ob pogojih iz 68.j člena se nepremičnina lahko razlasti za naslednje namene: – za gradnjo ali prevzem objektov oziroma zemljišč gospodarske javne infrastrukture; – za gradnjo ali prevzem objektov oziroma zemljišč za potrebe obrambe države, državnih rezerv, varnosti državljanov in njihovega premoženja ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami; – za rekonstrukcije in rušitve po predpisih o graditvi objektov na objektih iz prvih dveh točk tega odstavka. Ob pogojih iz 68.j člena se nepremičnina lahko razlasti tudi za naslednje namene: – za gradnjo ali prevzem objektov oziroma zemljišč za potrebe izvajanja javnih služb na področju zdravstva, vzgoje, šolstva, kulture, znanosti in raziskovanja ter socialnega varstva; – za gradnjo socialnih in neprofitnih stanovanj; – za rekonstrukcije in rušitve po predpisih o graditvi objektov na objektih iz prvih dveh točk tega odstavka. Šteje se, da je javna korist za nepremičnine iz prvega odstavka tega člena izkazana, če so predvidene v občinskem lokacijskem načrtu. V primerih iz 3. točke prvega odstavka tega člena se šteje, da je javna korist izkazana tudi, kadar je načrtovana rekonstrukcija oziroma rušitev v skladu s prostorskim redom občine. V primerih iz drugega odstavka tega člena mora občinski svet poleg pogojev iz prejšnjega odstavka s sklepom tudi ugotoviti, da je gradnja oziroma rekonstrukcija predvidena v javno korist. Ne glede na določbe tega člena, se nepremičnine lahko razlastijo za namene, ki jih določajo drugi zakoni. V tem primeru se za postopek razlastitve in omejitve lastninske pravice ter za odškodnino uporabljajo določbe tega zakona, če zakon ne določa drugače. 68.l člen Razlastitveni upravičenec je občina, če se razlastitev izvaja za namene gradnje iz 68.k člena iz občinske pristojnosti ter na podlagi občinskega lokacijskega načrta ali prostorskega reda občine. Razlastitveni zavezanec je fizična ali pravna oseba, ki ima v lasti nepremičnino, ki je predmet razlastitve. Razlastitveni zavezanec je lahko tudi oseba javnega prava, razen države. Razlastitveni upravičenec mora vložiti zahtevo za razlastitev najkasneje v roku štirih let po uveljavitvi prostorskega akta iz tretjega odstavka 68. k člena tega zakona, ki je podlaga za razlastitev.« 55. člen V 69. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.« Naslednji odstavki se ustrezno preštevilčijo. Peti in sedmi odstavek se črtata. 56. člen Za 69. členom se dodata nova 69.a člen in 69.b člen, ki se glasita: »69.a člen »O prodaji in nakupu nepremičnin in finančnih naložb v javna podjetja, ki so ovrednotene do 0,1% proračuna občine odloča občinski svet z večino vseh članov občinskega sveta. O prodaji in nakupu nepremičnin in finančnih naložb v javna podjetja, ki so ovrednotene nad 0,1% proračuna občine odloča občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov občinskega sveta. O pridobivanju nepremičnin, ki so potrebne zaradi izvedbe investicij, ki so opredeljene v proračunu ali za namene, ki so v zakonu določeni, da se za njihovo pridobitev ob upoštevanju zakonskih pogojev lahko sproži postopek razlastitve, in sicer: – za gradnjo ali prevzem objektov oziroma zemljišč gospodarske javne infrastrukture, – za gradnjo ali prevzem objektov oziroma zemljišč za potrebe varnosti državljanov in njihove premoženja ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, – za rekonstrukcije in rušitve po predpisih o graditvi objektov na objektih iz prvih dveh alinei tega odstavka, – za gradnjo ali prevzem objektov oziroma zemljišč za potrebe izvajanja javnih služb na področju zdravstva, vzgoje, šolstva, kulture, znanosti in raziskovanja ter socialnega varstva, – za gradnjo socialnih neprofitnih stanovanj, – za gradnjo javnih športnih objektov opredeljenih v proračunu občine za tekoče leto, – za rekonstrukcije in rušitve po predpisih o graditvi objektov na objektih iz četrte, pete in šeste alinee tega odstavka odloča župan.«. O sklenjenih pogodbah župan poroča občinskemu svet polletno. O stvarnih obremenitvah, nakupu in zamenjavi nepremičnin ali pravic odloča občinski svet, na način, kakor je opredeljeno v prvem odstavku tega člena. Pri prodaji ali zamenjavi nepremičnin si občina s pogodbo zagotovi služnostno pravico na prodanem ali zamenjanem zemljišču za napeljavo komunalnih vodov, kar se vpiše v zemljiško knjigo. 69.b člen Stvarno premoženje se lahko pridobiva z nakupom samo v obsegu, ki je potreben za izpolnjevanje nalog neposrednega uporabnika občinskega proračuna, brez nepotrebnih zalog. Za brezplačno pridobitev premoženja je treba pridobiti predhodno soglasje za finance pristojnega organa občine, če bi takšna pridobitev povzročila večje stroške ali če je lastništvo povezano s pogoji, ki bi lahko povzročili obveznosti za občino.« 57. člen 71. člen se spremeni tako, da se glasi: »Prejemki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe morajo biti zajeti v proračunu občine, ki ga ta sprejme v skladu z zakonom. Občina lahko razpolaga samo s tistimi prejemki, ki so bili vplačani v proračun do konca proračunskega leta. Proračun občine določa razmerja porabe, ki so za osnovne funkcije občine pomembna. Proračun sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov.« 58. člen Za 71. členom se dodajo novi 71.a člen, 71.b člen in 71.c člen, ki se glasijo: »71.a člen Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov. Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti oziroma plani razvojnih programov neposrednih uporabnikov, ki so opredeljeni z dokumenti dolgoročnega razvojnega načrtovanja, s posebnimi zakoni ali drugimi predpisi. V splošnem in posebnem delu se prikažejo: – ocena realizacije prejemkov in izdatkov za preteklo leto in – ocena realizacije prejemkov in izdatkov za tekoče leto. V splošnem in posebnem delu proračuna se prikaže tudi načrt prejemkov in izdatkov za prihodnje leto. Predmet sprejemanja v občinskem svetu je samo načrt prejemkov in izdatkov za prihodnje leto. 71.b člen »Župan predloži predlog občinskega proračuna za prihodnje leto občinskemu svetu v 30 dneh po predložitvi državnega proračuna Državnemu zboru.« 71.c člen Če občinski proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, se financiranje funkcij občine ter njenih nalog in drugih s predpisi določenih namenov začasno nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto in za iste programe kot v preteklem letu. V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine, sorazmerne s porabljenimi sredstvi v enakem obdobju v proračunu za preteklo leto. Odločitev o začasnem financiranju sprejme župan in o tem obvesti občinski svet in nadzorni odbor. Obdobje začasnega financiranja lahko traja največ tri mesece.« 59. člen V 72. členu se v prvem stavku namesto besede: »občin« napiše: »občine«. Črtata se besedi: »zagotovljena poraba « V četrti alinei se beseda: »požarno» črta, za besedo: »varstvo« se doda: »pred požarom«. 60. člen 73. člen se spremeni tako, da se glasi: Za financiranje lokalnih zadev javnega pomena pripadajo občini naslednji prihodki: – davek na dediščine in darila, – davek na dobitke od iger na srečo, – davek na promet nepremičnin, – upravne takse, – posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic, – drugi davki, določeni z zakonom. Občina lahko predpisuje davke iz prejšnjega odstavka pod pogoji, ki jih določa zakon. Za financiranje lokalnih zadev javnega pomena pripadajo občini tudi prihodki iz dohodnine. 61. člen 74. člen se spremeni tako, da se glasi: »Prihodki občine za financiranje javne porabe so tudi: – davek od premoženja, – nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, – komunalni prispevek, – krajevne turistične takse, – komunalne takse, – odškodnine in nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora, in onesnaževanje okolja, – prihodki uprave, – prihodki določeni z drugimi predpisi. Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občinam v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi.« 62. člen Tretji odstavek 75. člena se spremeni tako, da se glasi: »Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan.« Četrti odstavek 75. člena se črta. 63. člen V prvem odstavku 76. člena se beseda: »tekoča« nadomesti z besedo: «splošna«, beseda »rezerva« pa se nadomesti z besedo: »rezervacija«. Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi: »Sredstva proračunske rezervacije ne smejo presegati 0,5% prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov občine.« V tretjem odstavku se črta beseda: »sproti«. 64. člen 77. člen se spremeni tako, da se glasi: »Če se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko občina likvidnostno zadolži, vendar največ do višine 5% zadnjega sprejetega proračuna. O najemu posojila iz prejšnjega odstavka odloča župan.« 65. člen 78. člen se spremeni tako, da se glasi: »V proračunu občine se zagotavljajo sredstva za proračunsko rezervo, ki deluje kot proračunski sklad. V sredstva proračunske rezerve se izloča del skupno doseženih letnih prejemkov proračuna v višini, ki je določena s proračunom, vendar največ do višine 1,5% prejemkov proračuna. Del sredstev se izloča v rezerve začasno vsak mesec, dokončno pa po zaključnem računu proračuna za preteklo leto.« 66. člen 79. člen se spremeni tako, da se glasi: »Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč, kot so potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni, druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile in ekološke nesreče. O uporabi sredstev proračunske rezerve v posameznem primeru do višine, ki jo določa odlok, s katerim se sprjeme občinski proračun, odloča župan na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave in o uporabi sredstev obvešča občinski svet s pisnimi poročili. V drugih primerih uporabe sredstev proračunske rezerve, ki presega višino, določeno z odlokom o proračunu, odloča občinski svet s posebnim odlokom.« 67. člen 80. člen se spremeni tako, da se glasi: »Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto. Zaključni račun proračuna je akt občine, v katerem so prikazani predvideni in realizirani prihodki ter drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine za preteklo leto. Župan pripravi predlog zaključnega računa občinskega proračuna za preteklo leto in ga predloži ministru, pristojnemu za finance, do 31. marca tekočega leta. Župan predloži predlog zaključnega računa občinskega proračuna občinskemu svetu v sprejem.« 68. člen 82. člen se spremeni tako, da se glasi: »Občina se lahko dolgoročno zadolžuje za investicije, ki jih potrdi občinski svet na podlagi sprejetega proračuna in ob predhodnem soglasju občinskega sveta in ministra pristojnega za finance. Pogodbo o zadolževanju sklene župan v skladu z zakonom o javnih financah.« 69. člen 83. člen se spremeni tako, da se glasi: »Občina se lahko dolgoročno zadolžuje le v obsegu, ki ne presega 10% realiziranih prihodkov občine v letu pred letom zadolževanja, odplačilo glavnice in obresti pa v posameznem letu odplačila ne sme preseči 5% realiziranih prihodkov. Ne glede na prejšnji odstavek se občina lahko zadolži za financiranje stanovanjske gradnje, oskrbe z vodo, ter za odvajanje in čiščenje odplak v obsegu, ki presega 10% realiziranih prihodkov v letu pred letom zadolževanja, če odplačilo glavnice in obresti v posameznem letu odplačila ne preseže 3% realiziranih prihodkov.« 70. člen 84. člen se spremeni tako, da se glasi: »Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati in izdajati poroštev samo, če je z zakonom, ki ureja financiranje občin to dovoljeno in pod pogoji, ki jih določi občinski svet.« 71. člen V prvem odstavku 85. člena se besedilo: »Občine smejo« nadomesti z besedilo: »Občina sme«, besedilo: »zagotovljena poraba« nadomesti z besedilom: »realiziranih prejemkov.« 72. člen Za 86. členom se doda nov 86.a člen, ki se glasi: »Občina mora imeti notranji nadzor javnih financ, ki mora zagotoviti, da finančno poslovodenje in sistem kontrol deluje v skladu z načeli zakonitosti, preglednosti, učinkovitosti, uspešnosti in gospodarnosti. Občina je dolžna zagotoviti notranjo revizijo svojega poslovanja vsako leto. Notranja revizija je naknadna računovodska finančna revizija. Notranje revidiranje izvaja notranja revizorska služba, skupna revizorska služba večih proračunskih uporabnikov, zunanji izvajalec pooblaščen za notranje revidiranje ali pa ministrstvo pristojno za finance«. 73. člen V drugem odstavku 97. člena se besedi: »uradnem glasilu« nadomestita z besedilom: »v Uradnem listu RS.« 74. člen V drugem odstavku 98. člena se črta besedilo: »predsedniku občinskega sveta in«. 75. člen V 99. členu se besedilo: »Predsednik občinskega sveta« nadomesti z besedo: »Župan«. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 76. člen Z dnem uveljavitve teh sprememb in dopolnitev statuta prenehajo veljati 2. do 8. člen Statutarnega sklepa o ustanovitvi krajevnih in vaških skupnosti (Uradni list RS, št. 82/98). 77. člen Te spremembe in dopolnitve statuta Občine Medvode se objavijo v Uradnem listu RS in začnejo veljati 15 dan po objavi. Št. 015-1/04 Medvode, dne 25. maja 2004. Župan Občine Medvode Stanislav Žagar l. r. Kazalo Na vrh