← Slovenija

Odlok o urbanistični zasnovi mesta Sežana, stran 9150.

Na podlagi 58., 61.,

  1. in
  2. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr.) ter
  3. člena Statuta Občine Sežana (Uradni list RS, št. 40/99, 68/99, 03/01 in 40/03) je Občinski svet občine Sežana na seji dne
  5. 2004 sprejel O D L O K o urbanistični zasnovi mesta Sežana
  6. SPLOŠNE DOLOČBE
  7. člen S tem odlokom se sprejme urbanistična zasnova mesta Sežana, ki jo je izdelal Urbi d.o.o., Oblikovanje prostora, Ljubljana, številka projekta
  9. člen S sprejetjem Urbanistične zasnove mesta Sežana se spremenijo in dopolnijo prostorske sestavine dolgoročnega plana občine Sežana za obdobje 1986–1995/2000 (Uradni list RS, št. 14/88) ter spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Sežana za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana občine Sežana za obdobje od leta 1986 do leta 1990 v let 1996 (Uradne objave, št. 37/89, št. 5/92, Uradni list RS, št. 54/95, št. 63/97), ki se nanašajo na urbanistično zasnovo mesta Sežana. S tem sprejetjem se nadomestijo tudi dosedanja Urbanistična zasnova mesta Sežana (Uradne objave, št. 10/93) in Spremembe urbanistične zasnove mesta Sežana (Uradni list RS, št. 73/98).
  10. člen Urbanistična zasnova je sestavina dolgoročnega prostorskega plana občine za območje mesta Sežana in določa usmeritve za dolgoročni prostorski razvoj mesta Sežana. Urbanistična zasnova določa planske usmeritve za razvoj dejavnosti v prostoru, za njihovo prostorsko organizacijo ter podrobnejšo zasnovo namenske rabe prostora.
  11. člen Razlogi za novo urbanistično zasnovo so nove razvojne usmeritve po spremenjenih družbenih in ekonomskih razmerah ter priključevanje Evropski uniji. V skladu z novimi usmeritvami se določijo območja urejanja in s tem povezana namenska raba površin v mestu Sežana ter načini urejanja posameznih območij urejanja s prostorskimi izvedbenimi akti.
  12. člen Urbanistična zasnova mesta Sežana vsebuje: – besedilo odloka o urbanistični zasnovi, – grafične prikaze v merilu 1:50.000, 1:10.000 in v merilu 1:5.000, ki so sestavni del odloka, – obrazložitev usmeritev iz urbanistične zasnove, – mnenja ministrstev, soglasjedajalcev in sklep vlade. Urbanistična zasnova je izdelana tudi v digitalni obliki in je prav tako sestavina odloka.
  13. člen Urbanistična zasnova določa usmeritve po naslednjih sestavinah:
  14. Splošne določbe
  15. Območje urbanistične zasnove
  16. Usmeritve za razvoj dejavnosti
  17. Skupni interesi in cilji dolgoročnega razvoja
  18. Zasnova namenske rabe prostora – Funkcijska območja naselij – Namembnosti območij in površin – Območja za poselitev – Površine, ki niso namenjene poselitvi – Območja urejanja
  19. Zasnova dolgoročnega razvoja – Podrobnejše usmeritve za razvoj dejavnosti – Usmeritve za proizvodne dejavnosti – Usmeritve za območja mešane rabe – Usmeritve za centralne dejavnosti, oskrbo in storitve – Usmeritve za poslovne dejavnosti – Usmeritve za stanovanja – Usmeritve za kvartarne dejavnosti – Usmeritve za šport in rekreacijo – Usmeritve za eksploatacijo mineralnih surovin – Varstvo okolja – Varovanje in razvoj naravnih in ustvarjenih vrednot okolja – Usmeritve za razvoj infrastrukturnih omrežij
  20. Opredelitve za uresničevanje urbanistične zasnove – Geoinformacijska podpora za odločanje – Območja predvidenih prostorskih izvedbenih načrtov – Območja veljavnih prostorskih izvedbenih načrtov – Območja, ki se bodo urejala s prostorskimi ureditvenimi pogoji – Organizacijske naloge
  21. Prehodne in končne določbe.
  22. OBMOČJE URBANISTIČNE ZASNOVE
  23. člen Urbanistična zasnova obravnava naselje Sežana z neposredno okolico. Meja urbanistične zasnove je določena grafično. Območje urbanistične zasnove obsega 860 ha.
  24. USMERITVE ZA RAZVOJ DEJAVNOSTI
  25. člen Prednostne usmeritve za razvoj dejavnosti so:
  26. prestrukturiranje dosedanjih površin za proizvodnjo in transport (pretežno suhozemni terminal) novim potrebam in razmeram po priključitvi Evropski uniji,
  27. spodbujanje razvoja sodobnih, strukturno razvitih industrij, novih storitvenih in proizvodnih dejavnosti, za mala in srednje velika podjetja (tehnološki park, regionalno obrtno območje),
  28. spodbujanje razvoja transportnih (transportno logistično središče) in proizvodnih dejavnosti na že opremljenih stavbnih zemljiščih,
  29. spodbujanje razvoja upravnih funkcij širšega (regionalnega pomena),
  30. spodbujanje razvoja oskrbnih in storitvenih dejavnosti na lokalni ravni (lokalna oskrbna središča),
  31. spodbujanje turizma, ki ima možnosti razvoja s prezentacijo Krasa.
  32. SKUPNI INTERESI IN CILJI DOLGOROČNEGA RAZVOJA
  33. člen Skupni interesi in cilji nadaljnjega prostorskega razvoja mesta Sežana so:
  34. prestrukturiranje dosedanjih površin za proizvodnjo in transport (pretežno suhozemni terminal) novim potrebam in razmeram po priključitvi Evropski uniji, – nova namenska raba površin za bodoči razvoj po priključitvi Evropski uniji, predvsem poslovne dejavnosti ob Partizanski cesti, – varovanje koridorjev za nove cestne povezave za prečne povezave preko dosedanjega zaprtega območja “kamionske ceste”, – povezava razvojnih območij preko državne meje, – prekomejna povezava prometnic in druge infrastrukture,
  35. spodbujanje razvoja sodobnih, strukturno razvitih industrij, novih storitvenih in proizvodnih dejavnosti, za mala in srednje velika podjetja (tehnološki park, regionalno obrtno območje), – nova namenska raba površin za bodoči dolgoročni razvoj, sočasno planiranje površin za zaposlitev in za bivanje, – prometne povezave preko železnice in med novimi poselitvenimi območji,
  36. spodbujanje razvoja transportnih (transportno logistično središče) in proizvodnih dejavnosti na že opremljenih stavbnih zemljiščih,
  37. spodbujanje razvoja upravnih funkcij širšega (regionalnega pomena),
  38. spodbujanje razvoja oskrbnih in storitvenih dejavnosti na lokalni ravni (lokalna oskrbna središča),
  39. izboljšanje bivalnih in delovnih pogojev: – prečne povezave v mestu ter izboljšanje medsebojne prometne povezanosti mestnih območij, – okrepitev lokalnih oskrbnih centrov, – prenova in izboljšanje bivalnega okolja v območjih z visoko gostoto, – vzpostavitev sistema peš povezav med poselitvenimi območji, povezav z območji za rekreacijo in z zelenim zaledjem mesta, ter vzpostavitev peš povezav preko železnice, – izboljšanje pogojev za rekreacijo, vzpostavitev kolesarskih mestnih stez in njihovih povezav z okolico, – omejitev negativnih vplivov industrije in prometa na stanovanjska območja, – izboljšanje prometnih razmer v območjih s težjo dostopnostjo (vaška in mestna jedra), umirjanje prometa v mestnih območjih, – prenova mestne podobe,
  40. spodbujanje turizma, ki ima možnosti razvoja s prezentacijo Krasa.
  41. ZASNOVA NAMENSKE RABE PROSTORA
  42. člen FUNKCIJSKA OBMOČJA NASELIJ

(1)Sežana se bo še naprej razvijala kot občinsko središče z nekaterimi upravnimi funkcijami regionalnega pomena.
(2)Prvotna naselbinska – vaška jedra Gradišče in Vidmaršče se bosta nadalje razvijala z ohranjanjem nekdanje vloge tradicionalnega poselitvenega jedra. 11. člen NAMEMBNOSTI OBMOČIJ IN POVRŠIN
(1)Namembnosti območij in površin so določene z namensko rabo prostora, ki se nanaša na ureditvena območja ter na površine. Ureditvena območja so namenjena poselitvi. S površinami so določene tista območja oziroma površine, ki niso namenjene poselitvi; to so večinoma površine primarne rabe.
(2)Usmeritve za razvoj dejavnosti so določene za: – območja za poselitev, – površine, ki niso namenjene poselitvi in – podrobneje za posamezna območja urejanja.
(3)Razmejitve območij urejanja in površin so določene glede na planirano pretežno namembnost območij, površin in objektov. 12. člen OBMOČJA ZA POSELITEV
(1)Območja, ki so namenjena za poselitev so: – območja za stanovanja (S), – območja vasi – območja za stanovanja in kmetije (Sv), – območja za stanovanja z višjo gostoto naselitve (Sb), – območja za centralne dejavnosti (C), – območja za gostinstvo (H), – območja za inštitute, bolnice, šolstvo in muzeje (I), – območja mešane rabe (M), – območja za proizvodnjo (P), – območja za oskrbne sisteme (O), – območja za rekreacijo (R), – območja za transportne dejavnosti (T), – območja avtoceste (Tac), – območja prometnih površin (Tc), – območja železnice (Tz), – območja industrijskih tirov (Tit), – območja gozdnih in kmetijskih prometnic (Tg), – območja za mestno parkovno zelenje (Z), – območja zelenih površin ob avtocesti (Zac), – območje pokopališča (Zp),
(2)V območja za stanovanja (S) se bodo usmerjala stanovanja in spremljajoče dejavnosti za potrebe stanovanjskih območij, kot so: trgovina, storitvene dejavnosti in gostinstvo, ki ne motijo okolice ter kvartarne dejavnosti.
(3)V območja vasi – območja za stanovanja in kmetije (Sv) se bodo usmerjala stanovanja, ohranjale se bodo obstoječe kmetije, dopuščale se bodo tudi spremljajoče dejavnosti za potrebe stanovanj in kmetij, kot so trgovina lokalne oskrbe, gostinstvo in turizem, storitvene dejavnosti, kvartarne dejavnosti, ki ne motijo okolice, dopolnilne dejavnosti ne smejo negativno vplivati na bivanje, poslabševati prometnih razmer in dostopnosti območij.
(4)V območja za stanovanja z višjo gostoto naselitve (Sb) se bodo usmerjala stanovanja in spremljajoče dejavnosti za potrebe stanovanjskih območij, kot so: trgovina in storitvene dejavnosti, ki ne motijo okolice ter kvartarne dejavnosti, dopolnilne dejavnosti ne smejo negativno vplivati na bivanje, poslabševati prometnih razmer in dostopnosti območij.
(5)V območja za centralne dejavnosti (C) se bodo usmerjale terciarne in kvartarne dejavnosti ter stanovanja.
(6)V območja za gostinstvo (H) se bodo usmerjale dejavnosti gostinstva, oskrbe in storitev.
(7)V območja za inštitute, bolnice, šolstvo in muzeje (I) se bodo usmerjali inštituti, znanstveno raziskovalne organizacije, zdravstvo in socialno varstvo, vzgoja in izobraževanje, muzejske dejavnosti ter druge sorodne terciarne in kvartarne dejavnosti, stanovanja v minimalnem obsegu, gostinstvo in trgovina le za potrebe dejavnosti v območju urejanja.
(8)V območja mešane rabe (M) se bodo usmerjale manjše proizvodne dejavnosti (manjši obseg, manjši vplivi), oskrbne in storitvene dejavnosti, prav tako poslovni prostori drugih dejavnosti
(9)V območja za proizvodnjo (P) se bo usmerjala proizvodnja, poslovne dejavnosti, trgovina za občasno oskrbo, storitvene dejavnosti, gostinstvo kot spremljajoča dejavnost osnovni rabi. Šport in rekreacija se dopušča kot sprememba namembnosti v območjih za proizvodnjo, ki se jim lahko postopno spreminja namembnost.
(10)V območja za oskrbne sisteme (O) se bodo usmerjale dejavnosti za komunalno, energetsko in prometno infrastrukturo ter sistemi zvez.
(11)V območja za transportne dejavnosti (T) se bodo usmerjale prometne dejavnosti, storitve povezane s prometom, poslovne dejavnosti ter trgovina in gostinstvo za potrebe območja urejanja.
(12)Območja avtoceste (Tac), območja prometnih površin (Tc), območja železnice (Tz), območja industrijskih tirov (Tit), območja gozdnih in kmetijskih prometnic (Tg) so namenjena urejanju prometne infrastrukture.
(13)V območja za rekreacijo (R) se bodo usmerjale športne in rekreacijske dejavnosti ter dejavnosti prostega časa, gostinstvo in trgovina pa za potrebe dejavnosti v območju urejanja.
(14)Območja mestno parkovno zelenje (Z) so namenjena oddihu, pasivni rekreaciji in dejavnostim prostega časa.
(15)Območja pokopališča (Zp) so namenjena za pokopavanje. Ob pokopališčih se bodo dopuščale spremljajoče in dopolnilne oskrbne in storitvene dejavnosti k pokopališču. 13. člen POVRŠINE, KI NISO NAMENJENE POSELITVI
(1)Površine, ki niso namenjena za poselitev, so: – površine, trajno namenjene kmetijski proizvodnji – prvo območje kmetijskih zemljišč
(1), – kmetijske površine – drugo območje kmetijskih zemljišč
(2), – gozdne površine (G), – gozd posebnega namena (Gn), – površine eksploatacije s sanacijo zemljišča v gozdne površine (Es).
(2)Na površinah, ki niso namenjena poselitvi, so kot prekrivajoča raba določena še območja za rekreacijo. Območja prekrivajoče rabe so razvidna iz grafičnega prikaza namenske rabe površin. 14. člen OBMOČJA UREJANJA
(1)V območju mesta Sežana se bodo dejavnosti usmerjale skladno z določeno namensko rabo površin. Območja urejanja z oznakami so navedena v tabeli
  1. Namenska raba površin in območja urejanja so grafično določena na digitalnem katastrskem načrtu v merilu 1:
  2. Tabela 1: Območja urejanja v mestu Sežana ---------------------------------------------------------------- ID NR_oznaka OU_oznaka OU_ime Način zap. št. namenska oznaka naziv območja urejanja raba območja urejanja s PIA urejanja ---------------------------------------------------------------- 52 C C-01 PUP 53 C C-02 PUP 54 C C-03 PUP 55 C C-04 PUP 56 C C-05 zdravstveni dom PUP 57 C C-06 PUP 58 C C-07 PUP 59 C C-08 PUP 60 C C-09 PUP 61 C C-10 PUP 62 C C-11 Kulturni dom Srečko Kosovel PUP 63 C C-12 PUP 64 C C-13 PUP 65 C C-14 PUP 66 C C-15 PUP 67 C C-16 PUP 68 C C-17 PUP 69 C C-18 PUP 70 C C-19 PUP 71 C C-20 PUP 72 C C-21 avtobusna postaja PUP 73 C C-22 PUP 74 C C-23 PUP 75 C C-24 PUP 76 C C-25 ZN 77 Cplan Cplan-51 Smodnišnica ZN 78 Cplan Cplan-52 Smodnišnica ZN 79 Es Es-01 Lenivec PUP 131 H H-01 PUP 132 H H-02 PUP 133 H H-03 PUP 134 H H-04 PUP 135 H H-05 PUP 136 H H-06 mejni prehod PUP 137 Hplan H-51 smodnišnica ZN 138 Hplan H-52 smodnišnica ZN 139 Hplan H-53 smodnišnica ZN 140 Hplan H-54 smodnišnica ZN 141 I I-01 sv. Martin PUP 142 I I-03 bolnica PUP 143 I I-04 VVZ PUP 144 I I-05 dom za stare PUP 145 I I-06 PUP 146 I I-07 knjižnica PUP 147 I I-08 kulturni dom PUP 148 I I-09 šola PUP 149 I I-10 ZN 150 Iplan I-51 Šola Bršljanovec ZN 151 Iplan I-52 smodnišnica ZN 152 M M-01 PUP 153 M M-02 PUP 154 M M-03 PUP 155 M M-04 PUP 156 M M-05 PUP 157 M M-06 PUP 158 M M-07 PUP 159 M M-08 PUP 160 M M-09 PUP 161 M M-10 PUP 162 M M-11 PUP 163 M M-12 Dolenje PUP 164 M M-13 PUP 165 M M-14 PUP 166 M M-15 Mehanizacija PUP 167 M M-16 PUP 168 M M-17 PUP 169 M M-18 PUP 170 M M-19 PUP 171 M M-20 Kolovreči dol PUP 172 M M-21 PUP 173 M M-22 železmiška postaja PUP 174 M M-23 PUP 175 M M-24 Kolovreči dol PUP 176 M M-25 ZN 177 M M-26 ZN 178 M M-27 ZN 179 M M-28 ZN 180 M M-29 ZN 181 M M-30 PUP 182 M M-31 ZN 183 M M-32 PUP 184 M M-33 ZN 185 M M-34 PUP 186 M M-35 mejni prehod PUP 187 M M-36 PUP 188 M M-37 PUP 189 M M-38 PUP 190 Mplan M-51 ZN 191 Mplan M-52 ZN 192 Mplan M-53 ZN 193 Mplan M-54 ZN 194 Mplan M-55 ZN 195 Mplan M-56 Polane ZN 196 Mplan M-57 Polane ZN 197 Mplan M-58 Polane ZN 198 Mplan M-59 ZN 199 Mplan M-60 Polane ZN 200 Mplan M-61 Polane ZN 201 Mplan M-62 Ograde ZN 202 Mplan M-63 ZN 203 O O-01 PUP 204 O O-02 RTP Sežana PUP 205 O O-03 PUP 206 O O-04 PUP 207 O O-05 PUP 208 O O-06 PUP 209 O O-07 PUP 210 O O-08 PUP 211 O O-09 PUP 212 O O-10 vodovodni rezervoar PUP 213 O O-11 PUP 214 O O-12 PUP 215 O O-13 PUP 216 O O-14 gasilski dom PUP 217 O O-15 čistilna naprava ZN 218 P P-01 PUP 219 P P-02 PUP 220 P P-03 Dolenje PUP 221 P P-04 PUP 222 P P-05 PUP 223 P P-06 PUP 224 P P-07 PUP 225 P P-08 PUP 226 P P-09 PUP 227 P P-10 PUP 228 P P-11 PUP 229 P P-12 PUP 230 P P-13 ZN 231 P P-14 Brgevke ZN 232 Pplan Pplan-51 ZN 233 Pplan Pplan-52 ZN 234 Pplan Pplan-53 ZN 235 Pplan Pplan-54 ZN 236 Pplan Pplan-55 ZN 237 Pplan Pplan-56 ZN 238 Pplan Pplan-57 ZN 239 Pplan-II. Pplan-II.-61 ZN 240 Pplan-II. Pplan-II.-62 ZN 241 Pplan-II. Pplan-II.-63 ZN 242 Pplan-II. Pplan-II.-64 ZN 243 R R-01 PUP 244 R R-02 UN 245 R R-03 UN 246 R R-04 PUP 247 R R-05 Ograde PUP 248 Rplan R-51 UN 249 S S-01 PUP 250 S S-02 PUP 251 S S-03 Gradišče PUP 252 S S-04 Gradišče PUP 253 S S-05 Gradišče PUP 254 S S-06 PUP 255 S S-07 PUP 256 S S-08 PUP 257 S S-09 Vidmaršče PUP 258 S S-10 Vidmaršče PUP 259 S S-11 PUP 260 S S-12 PUP 261 S S-13 PUP 262 S S-14 PUP 263 S S-15 Ograde PUP 264 Sb Sb-01 PUP 265 Sb Sb-02 PUP 266 Sb Sb-03 PUP 267 Sb Sb-04 PUP 268 Sb Sb-05 PUP 269 Sb Sb-06 Ob cesti na Lenivec PUP 270 Sb Sb-07 Ob cesti na Lenivec PUP 271 Sb Sb-08 Ob Cankarjevi cesti PUP 272 Sb Sb-09 Ob Cankarjevi cesti PUP 273 Sb Sb-10 PUP 274 Sb Sb-11 PUP 275 Sb Sb-12 Kidričevo naselje PUP 276 Sb Sb-13 Kidričevo naselje PUP 277 Sb Sb-14 PUP 278 Splan S-51 Lehte ZN 279 Splan S-52 ZN 280 Splan S-53 ZN 281 Splan S-54 ZN 282 Splan S-55 Ograde ZN 283 Splan S-56 ZN 284 Splan S-57 ZN 285 Splan S-58 Češnjevec ZN 286 Splan S-59 Na Polanah ZN 287 Splan S-60 ZN 288 Splan S-61 ZN 289 Splan S-62 ZN 290 Sv Sv-01 PUP 291 Sv Sv-02 PUP 292 Sv Sv-03 Gradišče PUP 293 Sv Sv-04 Gradišče PUP 294 Sv Sv-05 Gradišče PUP 295 Sv Sv-06 Gradišče PUP 296 Sv Sv-07 Gradišče PUP 297 Sv Sv-08 PUP 298 Sv Sv-09 PUP 299 Sv Sv-10 Vidmaršče PUP 300 Sv Sv-11 Vidmaršče PUP 301 T T-01 PUP 302 T T-02 PUP 303 T T-03 Dolenje PUP 304 T T-05 mejni prehod PUP 305 Tac Tac-01 LN 306 Tac Tac-02 LN 307 Tac Tac-03 LN 308 Tc Tc-01 PUP 309 Tc Tc-02 PUP 310 Tc Tc-03 PUP 311 Tc Tc-04 PUP 312 Tc Tc-05 PUP 313 Tc Tc-06 PUP 314 Tc Tc-07 PUP 315 Tc Tc-08 Cankarjeva cesta PUP 316 Tc Tc-09 Cankarjeva cesta PUP 317 Tc Tc-10 prečna pot PUP 318 Tc Tc-11 Cankarjeva cesta PUP 319 Tc Tc-13 PUP 320 Tc Tc-14 PUP 321 Tc Tc-15 PUP 322 Tc Tc-16 PUP 323 Tc Tc-17 PUP 324 Tc Tc-18 PUP 325 Tc Tc-19 PUP 326 Tc Tc-20 PUP 327 Tc Tc-21 PUP 328 Tc Tc-22 PUP 329 Tc Tc-23 PUP 330 Tc Tc-24 PUP 331 Tc Tc-25 PUP 332 Tc Tc-26 PUP 333 Tc Tc-27 PUP 334 Tc Tc-28 PUP 335 Tc Tc-29 PUP 336 Tc Tc-30 PUP 337 Tc Tc-31 PUP 338 Tc Tc-32 PUP 339 Tc Tc-33 PUP 340 Tc Tc-34 PUP 341 Tc Tc-35 PUP 342 Tc Tc-36 PUP 343 Tc Tc-37 PUP 344 Tc Tc-38 PUP 345 Tc Tc-39 PUP 346 Tc Tc-40 PUP 347 Tc Tc-41 PUP 348 Tc Tc-42 PUP 349 Tc Tc-43 PUP 350 Tc Tc-44 PUP 351 Tc Tc-45 PUP 352 Tc Tc-47 PUP 353 Tc Tc-48 PUP 354 Tc Tc-49 PUP 355 Tc Tc-50 PUP 356 Tc Tc-51 PUP 357 Tc Tc-52 PUP 358 Tc Tc-53 PUP 359 Tc Tc-54 PUP 360 Tc Tc-55 PUP 361 Tc Tc-57 PUP 362 Tg Tg-01 PUP 363 Tg Tg-02 PUP 364 Tg Tg-03 PUP 365 Tg Tg-04 PUP 366 Tg Tg-05 PUP 367 Tg Tg-06 Dol Leskovec PUP 368 Tit Tit-01 PUP 369 Tit Tit-02 PUP 370 Tit Tit-03 PUP 371 Tit Tit-04 PUP 372 Tz Tz-01 PUP 373 Tz Tz-02 PUP 374 Tz Tz-03 železniška proga Sežana-Vipavski križ PUP 375 Tz Tz-04 PUP 376 Tz Tz-05 železniška postaja Sežana PUP 377 Tz Tz-06 železniška proga Sežana-Trst PUP 378 Z Z-01 PUP 379 z z-01 PUP 380 Z Z-02 botanični vrt PUP 381 Z Z-03 PUP 382 Z Z-04 PUP 383 Z Z-05 PUP 384 Z Z-06 PUP 385 Z Z-07 PUP 386 Z Z-08 PUP 387 Z Z-09 PUP 388 Z Z-10 PUP 389 Z Z-11 PUP 390 Z Z-12 PUP 391 Z Z-13 PUP 392 Z Z-14 Vidmarjev dol PUP 393 Z Z-15 Huslov dol PUP 394 Z Z-16 PUP 395 Z Z-17 Bukovnik PUP 396 Z Z-18 PUP 397 Z Z-19 PUP 398 Z Z-20 PUP 399 Z Z-21 PUP 400 Z Z-22 PUP 401 Zc Zc-01 PUP 402 Zc Zc-02 PUP 403 Zc Zc-03 PUP 404 Zc Zc-04 PUP 405 Zc Zc-05 PUP 406 Zc Zc-06 PUP 407 Zc Zc-07 PUP 408 Zp Zp-01 pokopališče PUP 409 Zp Zp-02 vojaško pokopališče PUP ----------------------------------------------------------------
  3. ZASNOVA DOLGOROČNEGA RAZVOJA
  4. člen PODROBNEJŠE USMERITVE ZA RAZVOJ DEJAVNOSTI
(1)Strategija razvoja in rabe zemljišč naj zagotavlja: – prednost posegom razvojnih projektov, ki prispevajo k oživljanju gospodarstva in ustvarjanju novih delovnih mest in pri tem ne ogrožajo drugih, v nadaljevanju navedenih ciljev, – enakomernejšo razporeditev dejavnosti na območju mesta z omejevanjem posegov, ki poslabšujejo razmere in pospeševanjem posegov, ki spodbujajo razvoj in kvalitetno prispevajo k izboljšanju urbane celote, – prednost tistim rabam zemljišč, ki omogočajo širše družbene interese in potrebe pred ozkimi komercialnimi posegi, ki so v nasprotju z usmeritvami zasnove, – sprejemanje prostorskih izvedbenih aktov, ki bodo podlaga za odločanje o posegih v prostor.
(2)Občina bo spodbujala razmere za naložbe in zaposlovanje (gospodarski razvoj), in sicer: – pomagala podjetjem, ki imajo prostorske težave, – podpirala urejanje območij s poslovnimi prostori za zadruge in druge oblike "lokalnega" podjetništva, – podpirala urejanje območij za tehnološko intenzivno industrijo, – usmerjala zasebne naložbe skladno s prostorskimi in gospodarskimi cilji zasnove, – oblikovala programe pridobivanja in urejanja stavbnih zemljišč, – sodelovala z drugimi občinami in skupnostmi pri urejanju območij širšega in regionalnega pomena, – podpirala opremljanje stavbnih zemljišč za poslovne dejavnosti, oskrbo in storitve, – podpirala opremljanje stavbnih zemljišč za razvoj lokalnega podjetništva. 16. člen USMERITVE ZA DEJAVNOSTI PO PRIKLJUČITVI EU
(1)Območja, ki so zaradi sedanjega režima državne meje danes zaprta, se bodo po priključitvi Evropski uniji odprla, njihova izoliranost ne bo več potrebna. Usmeritve za urejanje teh območij so: – varovati je treba koridorje za vzpostavitev prečnih povezav, – spreminjanje namembnosti za nove dejavnosti mora biti v skladu z usmeritvami iz te zasnove, parcialne ureditve, ki so v nasprotju s celovitim urejanjem območja niso sprejemljive, – zagotoviti je treba nove prometne povezave do obstoječega poslovnega središča v suhozemnem terminalu z novimi (nivojskimi) prečnimi povezavami, – v območja ob Partizanski cesti naj se usmerjajo centralne in poslovne dejavnosti. 17. člen USMERITVE ZA PROIZVODNE DEJAVNOSTI
(2)Usmeritve v podporo razvoju obstoječih proizvodnih dejavnosti Izvedbeni akti naj preprečujejo ogrožanje obstoječih proizvodnih dejavnosti zaradi sprememb v rabi zemljišč tako, da določajo ohranjanje dosedanjih območij za proizvodne dejavnosti in zgradb v industrijski rabi, če to ne ogroža bivalnih pogojev v sosedstvu. Prednost ohranjanju in posodobitvi industrije imajo obstoječe lokacije z industrijskimi objekti in komunalno opremljena stavbna zemljišča. V teh območjih niso zaželene spremembe namembnosti za druge dejavnosti.
(3)Usmeritve za razvoj novih proizvodnih dejavnosti na opuščenih zemljiščih Na območjih ali objektih, ki jih obstoječa industrija opušča, naj ima prednost nova industrija in obrt posebej: – v zasnovi določenih območjih za proizvodne dejavnosti, – v območjih z dobrim dostopom do prometne in druge infrastrukture.
(4)Usmeritve za razvoj posebnih vrst industrije Tehnološko intenzivne dejavnosti z manjšim vplivom na okolje naj se locirajo na prostih stavbnih zemljiščih z dobro prometno dostopnostjo. Prednost bodo imele takšne vrste proizvodnih dejavnosti, ki omogočajo in pospešujejo razvoj in razširitev tehnološko intenzivnih industrij. Proizvodne dejavnosti z nizko gostoto delovnih mest se bodo usmerjale na lokacije na obrobju in v območja s slabšo dostopnostjo. Predlogi za industrijske objekte ali dejavnosti, ki lahko pomembneje vplivajo na okolje, morajo biti v skladu s predpisi o varstvu okolja in bodo sprejeti samo ob predhodni celoviti oceni vplivov na okolje. Večja skladišča naj se usmerjajo v območja za proizvodne in transportne dejavnosti. Najprimernejše lokacije so na območjih s prostimi zemljišči, na zemljiščih s slabšo nosilnostjo (nasuta območja), v bližini cestnega in železniškega omrežja. Površine za proizvodnjo v bližini industrijskih tirov naj ne spreminjajo namembnosti in naj se ne delijo na manjše enote. Regionalna skladišča in skladišča za najem, ki zasedajo velike površine in povzročajo velik blagovni promet, naj se locirajo v območja, ki imajo dobro povezavo tudi z avtocesto. Predlogi za nove industrijske in skladiščne dejavnosti naj: – upoštevajo obstoječe zmogljivosti, objekte v realizaciji in opremljenost posameznih območij urejanja, – ustreznost povezav z obstoječimi ali novimi storitvami in ugodnostmi, ki jih potrebujejo zaposleni, – zagotavljajo visoko raven varstva okolja, ureditev okolice objektov z ustreznim dostopom, parkirnimi prostori in zunanjo ureditvijo, – zagotavljajo minimalne negativne vplive na okoliški bivalni prostor in ustrezajo drugim okoljskim usmeritvam v zasnovi. 18. člen USMERITVE ZA OBMOČJA MEŠANE RABE
(1)V območja mešane rabe naj se usmerjajo proizvodne, oskrbne in storitvene dejavnosti manjšega obsega – mala in srednje velika podjetja. Dejavnosti naj bodo povezane s potrebami mestnih območij in ožje regije. 19. člen USMERITVE ZA CENTRALNE DEJAVNOSTI, OSKRBO IN STORITVE
(1)Hierarhijo in razporeditev oskrbnih centrov je potrebno izboljšati z dopolnitvijo obstoječih centrov ter z novimi lokalnimi oskrbnimi središči.
(2)Obstoječa primarna centra Sežana vzhod in Sežana zahod naj se pretežno – v okviru obstoječe grajene strukture dopolnjujeta v kakovostnem pogledu in z dejavnostmi, širšega oskrbnega središča.
(3)Centralne dejavnosti naj se dolgoročno širijo v območja vzdolž Partizanske ceste, tako da se bo mestni značaj in preplet dejavnosti nadaljeval v smeri proti Italiji. Spreminjanje namembnosti obstoječih območij ob Partizanski cesti naj se odvija v smeri dopolnjevanja centralnih dejavnosti.
(4)Mrežo lokalnih oskrbnih središč je potrebno zgostiti, obstoječa oskrbna središča pa izboljšati in dopolniti s kakovostno ponudbo dnevne oskrbe.
(5)Z izvedbenimi akti je potrebno zagotoviti lokacije in ureditev lokalnih oskrbnih središč glede na lokalne razmere in potrebe različnih skupin prebivalcev.
(6)Urejanje lokalnih oskrbnih centrov: – mora biti dobro načrtovano/oblikovano in integrirano z rabami v soseščini, – mora pozitivno prispevati k razvoju lokalnega območja, – ne sme ogrožati drugih lokalnih oskrbnih središč, – ne sme ogrožati zelenega sistema, – zadovoljivo rešiti parkiranje, peš, kolesarski promet in dostop funkcionalno oviranih ljudi. 20. člen USMERITVE ZA POSLOVNE DEJAVNOSTI
(1)Razvoj poslovnih dejavnosti bo usmerjen predvsem v nova razvojna območja, povezano z urejanjem lokalnih oskrbnih središč in vzdolž Partizanske ceste.
(2)Projekti poslovnih območij morajo zagotavljati: – da ne izločajo obstoječih bivalnih, proizvodnih in drugih površin za skupne potrebe, – da dosegajo visok oblikovni standard, – da zagotavljajo potrebne parkirne površine, – da so dostopni z javnim transportom, – da so dobro povezani s cestnim omrežjem, – da ne posegajo v sistem mestnih zelenih površin, – da so skladni z usmeritvami zasnove in izvedbenih aktov.
(3)Poslovne dejavnosti za lokalne namene (npr. svobodni poklici, nepremičninski agenti, stanovanjske zadruge, poklicne svetovalnice, enote lokalne uprave) se lahko locirajo tudi v stanovanjska in druga območja mešane rabe.
(4)Projekti poslovnih območij morajo prispevati k izboljšanju razmer v območju, tako da: – izboljšujejo sistem javnega prometa, – kvalitetno dopolnjujejo obstoječo zazidavo z novimi dopolnilnimi objekti, odprtimi prostori, peš dostopi in prehodi, ki sicer ne bi bili zagotovljeni v primeru tržnih projektov, – s prenavljanjem prispevajo k ohranjanju zgradb in območij zgodovinskega pomena. 21. člen USMERITVE ZA STANOVANJA
(1)Urejanje stanovanjskih območij bo potekalo predvsem kot: – dopolnjevanje obstoječe grajene strukture v območjih s srednjimi in nizkimi gostotami, – prenova, izboljšava obstoječega stavbnega fonda in stanovanjskega okolja ter – novogradnja na večjih prostih (planiranih) zemljiščih.
(2)Na območju Sežane se bodo upoštevale naslednje maksimalne gostote za nova naselitvena območja: – 200 preb/ha za več stanovanjske enote, – 80 preb/ha za območja enodružinske zazidave.
(3)V območjih z obstoječo visoko gostoto naselitve bo občina podpirala prenovo stanovanjskih objektov z naslednjimi cilji: povečanje standarda skupnih prostorov, povečanje bivalnega standarda z združevanjem stanovanjskih enot in povečanjem standarda v sanitarnih prostorih stanovanj, izboljšanje izolacije, instalacij in stabilnosti objekta. V teh območjih bo cilj zniževanje gostote naselitve ali vsaj ne povečevanje števila stanovanjskih enot. Občina bo spodbujala tudi urejanje stanovanjske okolice v teh območjih, vključno s sanacijo parkirnih razmer.
(4)Občina bo podpirala prenovo stanovanjskih objektov z nizkim bivalnim standardom in slabo gradbeno kvaliteto. Spodbujala bo prenovo območij in stanovanj, kjer je tak pristop ustreznejši od rušenja ali novogradnje.
(5)Spremembe namembnosti garaž v druge namene v območjih s primanjkljajem parkirnih površin in garaž niso dopustne.
(6)V območjih vasi, ki so pretežno že pozidana, naj se dopušča dopolnitev na stavbnih zemljiščih, pri tem je treba zagotoviti kvalitetno prometno omrežje ter zadostne površine za parkiranje.
(7)Za funkcionalno ovirane ljudi in za stare bo občina podpirala urejanje stanovanj v okviru programa neprofitne stanovanjske gradnje.
(8)Občina bo spremljala povpraševanje in ponudbo po stanovanjih, zgradbah in zemljiščih, spremljala stanovanjske probleme ter na podlagi teh pripravljala program stanovanjske gradnje. 22. člen USMERITVE ZA KVARTARNE DEJAVNOSTI
(1)Razvoj kvartarnih dejavnosti dejavnosti bo usmerjen v obstoječa območja, namenjena tem dejavnostim, v nova razvojna območja in v druga območja urejanja, kjer kvartarne dejavnosti dopolnjujejo osnovno namembnost območja.
(2)Projekti za kvartarne dejavnosti morajo biti načrtovana tako: – da dosegajo visok oblikovni standard, – da zagotavljajo potrebne parkirne površine, – da so dostopni z javnim transportom, – da so dobro povezani s cestnim omrežjem.
(3)Kvartarne dejavnosti za lokalne potrebe (npr. otroško varstvo, varstvo starih in funkcionalno oviranih, svobodni poklici, enote lokalne uprave) naj se locirajo tudi v stanovanjska in druga območja mešane rabe.
(4)Projekti za kvartarne dejavnosti morajo prispevati k izboljšanju razmer v območju, tako da: – kvalitetno dopolnjujejo obstoječo zazidavo z novimi dopolnilnimi objekti, ureditvami odprtih – javnih prostorov, peš dostopi in prehodi, – s prenavljanjem prispevajo k ohranjanju zgradb in območij zgodovinskega ali krajevnega pomena.
(5)Dejavnosti izobraževanja ostajajo v obstoječih območjih, namenjenih za te dejavnosti; usmeritve zanje so zlasti izboljševanje standarda opremljenosti in urejenosti območja. V primerih možne razširitve funkcionalnega zemljišča si bo občina prizadevala za uveljavitev prednostne pravice za pridobitev dodatnih zemljišč. Planirane pa so tudi nove površine za osnovno izobraževanje v okviru razvoja novih poselitvenih območij.
(6)Dejavnost zdravstvenega varstva ostajajo na obstoječih območjih, namenjenih za te dejavnosti, v primerih možne razširitve funkcionalnega zemljišča si bo občina prizadevala za pridobitev dodatnih zemljišč.
(7)Za varstvo starih in funkcionalno oviranih bo občina spodbujala urejanje varovanih stanovanj in njih oskrbo. 23. člen USMERITVE ZA ŠPORT IN REKREACIJO
(1)Šport in rekreacija naj se usmerja v obstoječa in planirana rekreacijska območja. Pomembna je vzpostavitev povezovalnih komunikacij med posameznimi rekreacijskimi območji in dostopov do stanovanjskih območij.
(2)Planirano je novo rekreacijsko območje na južni strani železnice. Za zagotovitev dostopnosti naj se uredijo peš povezave v podaljšku Stjenkove ulice (že nekdanji prehod preko železnice) ter med sodiščem in Kettejevo ulico.
(3)Športno rekreacijski park ob Kosovelovi ulici naj se nadalje razvija in uredi v funkcionalno zaokroženo in kvalitetno urejeno celoto. Dosedanja slaba prometna urejenost naj bo prednostna naloga pri izboljšavi ureditve športno rekreacijskega parka. 24. člen USMERITVE ZA EKSPLOATACIJO MINERALNIH SUROVIN
(1)Opuščena območja pridobivanja mineralnih surovin na Lenivcu naj se sanirajo. Del površin se lahko nameni rekreaciji. 25. člen VARSTVO OKOLJA
(1)Prednostne naloge na področju varstva okolja so: – dograditev sistema odvajanja odpadnih vod in njihovega čiščenja, – sanacija opuščenih območij z njihovim vključevanjem v mestni razvoj, – sanacija območij ob prometnih koridorjih, ki so prekomerno obremenjena s hrupom.
(2)Pri obravnavanju posegov bo občina upoštevala kriterije za varstvo okolja, prednost bodo imele dejavnosti, ki niso okoljsko problematične. 26. člen VAROVANJE IN RAZVOJ NARAVNIH IN USTVARJENIH VREDNOT OKOLJA
(1)Občina se bo v bodoče še vedno zavzemala za varovanje narave in kulturne dediščine ter drugih vrednot naravnega in ustvarjenega okolja. Poleg območij, ki so varovana kot vrednote ali spomeniki se bo občina zavzemala za obnavljanje starih naselitvenih jeder, za ohranjanje zelenih pobočij v okolici Sežane, kot dela krajinske podobe in rekreacijskega zaledja mesta Sežana.
(2)Enote varstva kulturne dediščine se varujejo na podlagi veljavnih odlokov o zavarovanju kulturnih spomenikov ter na podlagi predpisov o varstvu kulturne dediščine. Evidenca kulturne dediščine in kulturnih spomenikov je priloga urbanistične zasnove (tabela 9).
(3)Naravni spomeniki se varujejo na podlagi veljavnih odlokov o zavarovanju, naravne vrednote na podlagi predpisov o ohranjanju narave. Evidenca naravnih vrednot in zavarovanih naravnih spomenikov je priloga urbanistične zasnove (tabela 10). 27. člen USMERITVE ZA RAZVOJ INFRASTRUKTURNIH OMREŽIJ
(1)Infrastrukturna omrežja naj se razvijajo v skladu s potrebami prostorskega in gospodarskega razvoja mesta. Dosedanja dobra infrastrukturna opremljenost naj bo v bodoče v večji meri namenjena izboljševanju bivalnega in delovnega standarda mesta, zlasti to velja za območja z neustrezno ali s pomanjkljivo komunalno in energetsko opremo.
(2)Na območjih stavbnih zemljišč, ki so planirana za bodoče novo opremljanje ali preurejanje, je potrebna predhodna celovita ureditev prometne, komunalne, energetske infrastrukture in zvez.
(3)Na območjih oziroma odsekih urejanja (novogradnje ali obnovitve) prometne ali druge infrastrukture, naj se istočasno uredijo (obnovijo ali na novo zgradijo) vsi obstoječi ali potrebni vodi in naprave infrastrukture za posamezen urejan odsek ali območje.
(4)Na območju opuščenih objektov in zemljišč je potrebno pred novim urejanjem zemljišč preveriti ustreznost obstoječe komunalne in energetske infrastrukture in v okviru novih ureditev predvideti obnovitve ali novogradnje infrastrukturnega omrežja in naprav.
(5)Za obstoječe in planirane infrastrukturne vode in naprave je potrebno dosledno upoštevati v tej zasnovi določene varstvene pasove in pogoje upravljalcev naprav. 28. člen USMERITVE ZA PROMETNO UREJANJE
(1)Osnovni cilji bodočega prometnega urejanja so: – izboljšanje in zagotovitev novih prečnih prometnih povezav preko železnice, – zagotovitev oziroma izboljšanje dodatne vzdolžne prometne povezave skozi Sežano, – umirjanje prometa v stanovanjskih okoljih, – izboljšanje javnega potniškega prometa, – zagotovitev višjega standarda za pešce in ureditev peš površin ob prometnicah, – ureditev mestnih kolesarskih stez, – ureditev povezav do rekreacijskih izhodišč in kolesarskih stez v regiji.
(2)Nove prečne cestne in peš povezave mestnih predelov naj se zagotovijo na tistih lokacijah, kjer so nekdaj že bile prometne povezave in na novih lokacijh,, s čimer bi dosegli boljšo prometno povezanost mestnih območij. Na lokacijah, kjer niso možne cestne povezave, ali bodo te izvedene kasneje, naj se zagotovijo peš povezave.
(3)Pri prenavljanju ali novogradnjah prometnic v mestnem območju naj se zagotovijo vsaj minimalne površine za pešce – pločniki. V središču mesta in tistih delih z veliko gostoto pešcev naj bo minimalna širina pločnikov 3 m. Dejavnosti ob ulici ne smejo segati na površine za pešce, če ovirajo ali zmanjšujejo prehodnost pločnikov oziroma površin za pešce.
(4)Prometnice je potrebno urejati tako, da bo možna uvedba razvitega in učinkovitega javnega potniškega prometa. Pri železniški postaji je potrebno zagotoviti zadostne površine za prestopanje iz enega na drug sistem javnega potniškega prometa.
(5)Pri urejanju večjih, še nezazidanih stavbnih zemljišč, je potrebno pred posamičnimi posegi v ta območja določiti celovito prometno ureditev/dostopnost območja. 29. člen USMERITVE ZA KOMUNALNO OPREMLJANJE
(1)Odpadne vode je naj se še naprej odvaja po kanalizaciji do čistilne naprave. Območja, ki še niso priključena na kolektor je potrebno prednostno povezati na primarni sistem za odvajanje odpadnih vod.
(2)Komunalno infrastrukturo je potrebno dograditi na območjih, kjer ta še ni urejena ali je potrebna njena obnova. 30. člen USMERITVE ZA OPREMLJANJE Z ENERGIJO
(1)Oskrbo z električno energijo je potrebno postopno urejati podzemno (v kabelski kanalizaciji).
(2)Omrežja za oskrbo z električno energijo naj se širijo skladno z urejanjem in opremljanjem novih razvojnih območij. 31. člen USMERITVE ZA OPREMLJANJE S SISTEMI ZVEZ
(1)Sisteme za zveze je potrebno pospešeno razvijati in z njimi opremljati območja prenove in nova območja za poselitev, da bi na ta način omogočili ponudbo z visokim standardom opremljenosti stavbnih zemljišč za nove dejavnosti. 32. člen USMERITVE ZA ODSTRANJEVANJE ODPADKOV IN ZA SEKUNDARNE SUROVINE
(1)Občina bo načrtovanje in odstranjevanje odpadkov usklajevala s sosednjimi občinami.
(2)Osnovni cilj je zmanjšanje količin trajnih odpadkov in ločitev posebnih od komunalnih odpadkov. Občina si bo prizadevala za zmanjšanje količin trajnih odpadkov in pospeševala reciklažo materialov ter proizvodnjo sekundarnih surovin iz odpadkov. Podpirala bo ločevanje odpadkov in pridobivanje sekundarnih surovin na viru odpadkov. Za predelavo gospodinjskih in drugih organskih odpadkov bo občina uredila kompostišče.
(3)Občina bo v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi preprečevala nastajanje nelegalnih odlagališč. V sodelovanju s komunalnim podjetjem bo zagotavljala naglo odstranjevanje nelegalnih odlagališč.
  1. člen USMERITVE ZA POKOPALIŠČA Pokopališče na Britofu ostaja še naprej osrednje pokopališče za Sežano. Bodoče urejanje bo posvečeno izboljšanju dostopnosti, urejanju parkirnih površin in spremljajočemu programu.
  2. člen USMERITVE ZA OBRAMBO Za področje obrambe so perspektivna naslednja območja: – Pri Fakovcih, območje možne izključne rabe – Vojašnica Sežana, območje možne izključne rabe
  3. OPREDELITVE ZA URESNIČEVANJE URBANISTIČNE ZASNOVE
  4. člen GEOINFORMACIJSKA PODPORA ZA ODLOČANJE
(1)Občina bo: – zagotavljala informacijske osnove o stanju in razmerah v prostoru, – zagotavljala informacijske osnove o razvojnih težnjah – interesih, ki bodo omogočale ocenjevanje učinkovitosti usmeritev in določil iz prostorskih planskih in izvedbenih aktov, – zagotovila spremljanje uresničevanja v zasnovi določenih usmeritev, – ugotavljala uresničevanje potreb in usmeritev ter objavljala rezultate spremljanja.
(2)Na podlagi spremenjenih okoliščin in potreb, ki se bodo ugotovile s spremljanjem uresničevanja zasnove bo občina predlagala dopolnitve usmeritev iz zasnove.
  1. člen OBMOČJA, KI SE UREJAJO S PROSTORSKIMI UREDITVENIMI POGOJI S prostorskimi ureditvenimi pogoji (PUP) se ureja celotno območje urbanistične zasnove, razen tistih območij za katera veljajo že sprejeti prostorski izvedbeni načrti. S PUP se bodo začasno urejala tudi območja, za katera so predvideni prostorski izvedbeni načrti.
  2. člen OBMOČJA PREDVIDENIH PROSTORSKIH IZVEDBENIH NAČRTOV Urbanistična zasnova določa urejanje s prostorskimi izvedbenimi načrti (PIN) za tista območja urejanja, kjer je predvideno/pričakovano zahtevnejše urejanje in je za določitev vrste in oblikovanja posegov ter infrastrukturnega opremljanja potreben načrtovalski proces ter participacija javnosti. Za nekatera območja urejanja je zahtevana izdelava variantnih rešitev, s katerimi naj bi predhodno preučili različne možnosti izrabe, dejavnosti in oblikovanja za posamezna območja. Variantne rešitve se izdelajo v fazi posebnih strokovnih podlag, pred osnutkom posameznega PIN. Tabela 2: Predvideni prostorski izvedbeni načrti --------------------------------------------------------------- ID NR-oznaka OU-oznaka OU-ime Način zap. št. namenska območje območje urejanja raba urejanja urejanja s PIA oznaka naziv --------------------------------------------------------------- 76 C C-25 ZN 77 Cplan Cplan-51 Smodnišnica ZN 78 Cplan Cplan-52 Smodnišnica ZN 137 Hplan H-51 Smodnišnica ZN 138 Hplan H-52 Smodnišnica ZN 139 Hplan H-53 Smodnišnica ZN 140 Hplan H-54 Smodnišnica ZN 149 I I-10 ZN 150 Iplan I-51 Šola Bršljanovec ZN 151 Iplan I-52 Smodnišnica ZN 176 M M-25 ZN 177 M M-26 ZN 178 M M-27 ZN 179 M M-28 ZN 180 M M-29 ZN 182 M M-31 ZN 184 M M-33 ZN 190 Mplan M-51 ZN 191 Mplan M-52 ZN 192 Mplan M-53 ZN 193 Mplan M-54 ZN 194 Mplan M-55 ZN 195 Mplan M-56 Polane ZN 196 Mplan M-57 Polane ZN 197 Mplan M-58 Polane ZN 198 Mplan M-59 ZN 199 Mplan M-60 Polane ZN 200 Mplan M-61 Polane ZN 201 Mplan M-62 Ograde ZN 202 Mplan M-63 ZN 217 O O-15 čistilna naprava ZN 230 P P-13 ZN 231 P P-14 Brgevke ZN 232 Pplan Pplan-51 ZN 233 Pplan Pplan-52 ZN 234 Pplan Pplan-53 ZN 235 Pplan Pplan-54 ZN 236 Pplan Pplan-55 ZN 237 Pplan Pplan-56 ZN 238 Pplan Pplan-57 ZN 239 Pplan-II. Pplan-II.-61 ZN 240 Pplan-II. Pplan-II.-62 ZN 241 Pplan-II. Pplan-II.-63 ZN 242 Pplan-II. Pplan-II.-64 ZN 244 R R-02 UN 245 R R-03 UN 248 Rplan R-51 UN 278 Splan S-51 Lehte ZN 279 Splan S-52 ZN 280 Splan S-53 ZN 281 Splan S-54 ZN 282 Splan S-55 Ograde ZN 283 Splan S-56 ZN 284 Splan S-57 ZN 285 Splan S-58 Češnjevec ZN 286 Splan S-59 Na Polanah ZN 287 Splan S-60 ZN 288 Splan S-61 ZN 289 Splan S-62 ZN 305 Tac Tac-01 LN 306 Tac Tac-02 LN 307 Tac Tac-03 LN --------------------------------------------------------------- ZN – zazidalni načrt UN – ureditveni načrt LN – lokacijski načrt
  3. člen Organizacijske naloge Organizacijske naloge se opredelijo z namenom, da se določene sestavine urejanja v nadaljevanju podrobneje preučijo ter na podlagi teh preučitev po potrebi dopolnijo prostorski dokumenti. V tej urbanistični zasnovi so opredeljene naslednje organizacijske naloge: – preučitev prometne ureditve mejnega platoja po priključitvi Evropski uniji in opustitvi območij omejenega dostopa (kamionska cesta ipd.) – preučitev uvedbe tirnega javnega potniškega prometa.
  4. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
  5. člen
(1)S sprejetjem te Urbanistične zasnove za mesto Sežana prenehajo veljati: – sestavine planskih aktov občine Sežana, ki se nanašajo na mesto Sežana (prostorske sestavine dolgoročnega plana občine Sežana za obdobje 1986–1995/2000 (Uradni list RS, št. 14/88) ter spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Sežana za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana občine Sežana za obdobje od leta 1986 do leta 1990 v let 1996 (Uradne objave, št. 37/89, št. 5/92, Uradni list RS, št. 54/95, št. 63/97) in – dosedanja Urbanistična zasnova mesta Sežana (Uradne objave, št. 10/93) in Spremembe urbanistične zasnove mesta Sežana (Uradni list RS, št. 73/98).
(2)S sprejetjem te Urbanistične zasnove za mesto Sežana se veljavni prostorski izvedbeni akti postopno nadomestijo z novimi, v skladu z usmeritvami iz urbanistične zasnove. Do sprejetja novih prostorskih izvedbenih aktov veljajo obstoječi akti, vendar se izvajajo le v tistih sestavinah, ki niso v nasprotju z novo sprejeto urbanistično zasnovo.
  1. člen Urbanistična zasnova za mesto Sežana je na vpogled na Občini Sežana in na Upravni enoti Sežana.
  2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 06202-7/2004-3 Sežana, dne
  3. junija
  4. Župan Občine Sežana Miroslav Klun l. r. Kazalo Na vrh

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.