← Slovenija

Odločba o razveljavitvi sklepa o stroških postopka, stran 9310.

Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji dne

  1. julija 2004 o d l o č i l o: Sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Psp 452/2001 z dne
  2. 2002 in sklep Delovnega in socialne-ga sodišča v Ljubljani št. Ps 411/2001 z dne
  3. 2001 se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. O b r a z l o ž i t e v A)
  4. Višje delovno in socialno sodišče je zavrnilo pritožbo ustavne pritožnice zoper sklep Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, s katerim je to zavrnilo njen zahtevek za plačilo stroškov postopka. Svojo odločitev sta sodišči ute-meljili s sklicevanjem na prvi odstavek
  5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 – v nadaljevanju: ZDSS), ki je določal, da v socialnem sporu vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.
  6. Zoper sklep Višjega sodišča v zvezi s sklepom sodišča prve stopnje vlaga pritožnica ustavno pritožbo. Navaja, da je sodišče prve stopnje v sporu zaradi ugotovitve trajanja začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni v celoti ugodilo njenemu tožbenemu zahtevku, nato pa zavrnilo njeno zahtevo za povrnitev stroškov postopka. Meni, da so ji zaradi te odločitve nastali večji stroški postopka, kot je bila njena korist od uspeha v tem sporu. Zato tudi meni, da ji dejansko ni bilo zagotovljeno učinkovito pravno varstvo pravic. Le to bi ji bilo zagotovljeno le v primeru povrnitve stroškov postopka. Uveljavlja kršitve 2., 15., 50.,
  7. in
  8. člena Ustave. Predlaga razveljavitev
  9. člena ZDSS, ki po mnenju pritožnice vsebuje protiustavno pravilo o stroškovnem bremenu, v smislu, da vedno vsaka stranka nosi svoje stroške postopka, čeprav je v sporu o glavni stvari uspela.
  10. Senat Ustavnega sodišča je ustavno pritožbo dne
  11. 2004 sprejel v obravnavo. V skladu z določbo
  12. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) je Ustavno sodišče ustavno pritožbo poslalo Višjemu sodišču, v skladu z določbo
  13. člena Ustave pa nasprotni stranki v socialnem sporu (Zavod za zdravs-tveno zavarovanje Slovenije kot tožena stranka – v nadaljevanju Zavod), ki pa nanjo nista odgovorila. B)
  14. Pritožnica izpodbija odločitvi sodišč, s katerima je bil zavrnjen njen zahtevek za povračilo stroškov postopka so-cialnega spora, v katerem je kot zavarovanka nastopala na strani tožeče stranke in v sporu uspela. Odločitev sta sodišči utemeljili s sklicevanjem na določbo prvega odstavka
  15. člena ZDSS, po kateri v socialnem sporu vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.
  16. Ustavno sodišče je med postopkom odločanja o ustavni pritožbi z odločbo št. U-I-53/00 z dne
  17. 2003 (Urad-ni list RS, št. 63/03 in OdlUS XII, 66) razveljavilo prvi odstavek
  18. člena ZDSS, kolikor določa, da zavarovanec, ki v socialnem sporu uspe, ne more zahtevati povračila stroškov postopka od Zavoda skladno z načelom uspeha. Iz razlo-gov, navedenih v omenjeni odločbi, ki jih v tej odločbi ne ponavlja, je Ustavno sodišče ugotovilo, da je izpodbijana uredi-tev v tem obsegu v neskladju z drugim odstavkom
  19. člena Ustave. Ob tem je poudarilo, da velja razveljavitev za vse socialne spore v smislu
  20. člena ZDSS, ne glede na to, ali nastopa zavarovanec v sporu na strani tožeče ali tožene stranke. Razveljavitev pomeni, da v razveljavljenem obsegu namesto razveljavljene določbe velja ureditev iz Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. – v nadaljevanju: ZPP). ZDSS namreč v prvem odstavku
  21. člena določa, da se v postopku pred delovnimi in socialnimi sodišči uporabljajo določbe ZPP, če ni z njim določeno drugače. Za primere, ko v sporu uspe Zavod, je še naprej v veljavi določba prvega odstavka
  22. člena ZDSS. Prav tako se z odločbo Ustavnega sodišča ni poseglo v veljavnost drugega odstavka
  23. člena ZDSS in tudi ne tretjega odstavka tega člena, ki pa se ne razlikuje od identične določbe prvega odstavka
  24. člena ZPP.
  25. Učinke odločbe Ustavnega sodišča, s katero je bil razveljavljen zakon, določa v skladu s tretjim odstavkom
  26. člena Ustave
  27. člen ZUstS. Zakon ali del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, se po navedeni določbi ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomoč-no odločeno. To pomeni, da razveljavitev učinkuje le na pravna razmerja, o katerih do razveljavitve še ni bilo pravnomo-čno odločeno, medtem ko na pravna razmerja, ki so s pravnomočnimi odločbami že urejena, praviloma nima učinka. Ustavno sodišče je že sprejelo stališče, da učinkuje razveljavitev zakona tudi na pravna razmerja, o katerih je že bilo pravnomočno odločeno, če je bila pravočasno vložena ustavna pritožba (glej npr. odločbo št. Up-252/96 z dne
  28. 1999, Uradni list RS, št. 86/99 in OdlUS VIII, 293). Ustava v
  29. členu, s katerim ureja pravni institut pravnomočnosti, določa, da je pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti v primerih in po postopku, določenih z zakonom. Po ZUstS je tako sredstvo, ki se lahko uveljavlja proti prav-nomočnim odločbam, ustavna pritožba. Prvi odstavek
  30. člena ZUstS določa, da lahko Ustavno sodišče posamičen akt v celoti ali deloma odpravi ali razveljavi in zadevo vrne organu, ki je pristojen za odločanje. Ker se z ustavno pritožbo lahko poseže v že pravnomočno urejena pravna razmerja, učinkuje razveljavitev torej tudi na vse tiste že pravnomočne posamične akte, zoper katere je bila na Ustavno sodišče pravočasno vložena ustavna pritožba in o njej do začetka učinkovanja razveljavitve še ni bilo odločeno.
  31. Prav takšen je obravnavani primer. Izpodbijana posamična akta, ki temeljita na določbi prvega odstavka
  32. čle-na ZDSS, sta postala pravnomočna še pred razveljavitvijo te določbe v omenjenem obsegu. Ker je pritožnica za zavaro-vanje svojih pravic pravočasno vložila ustavno pritožbo, učinkuje razveljavitev tudi na odločitev o njeni ustavni pritožbi.
  33. Izpodbijana sklepa temeljita na zakonski določbi, ki je po oceni Ustavnega sodišča v neskladju z drugim odstav-kom
  34. člena Ustave. Posledično sta tudi sama v neskladju s to ustavno določbo. Z izpodbijanima sklepoma je bila torej pritožnici kršena pravica iz drugega odstavka
  35. člena Ustave. Glede na navedeno je Ustavno sodišče sklepa Višjega sodišča in sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje.
  36. Ker je bilo treba izpodbijana sklepa razveljaviti že iz navedenih razlogov, se Ustavno sodišče ni spuščalo v pre-sojo drugih zatrjevanih kršitev.
  37. Podrejene pobude za oceno ustavnosti
  38. člena ZDSS ni mogoče upoštevati, saj jo ZUstS ne predvideva. Si-cer pa je, kot že navedeno, Ustavno sodišče
  39. člen ZDSS že presojalo in ga v navedenem obsegu razveljavilo. C)
  40. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi
  41. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Odločbo je sprejelo soglasno. Št. Up-712/02 Ljubljana, dne
  42. julija
  43. Predsednica dr. Dragica Wedam Lukić l. r. Kazalo Na vrh

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.