Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o normativih in standardih za izvajanje gimnazijskih programov, stran 9489.

Na podlagi

1. člena zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 115/03 – prečiščeno besedilo) izdaja minister za šolstvo, znanost in šport P R A V I L N I K o spremembah in dopolnitvah pravilnika o normativih in standardih za izvajanje gimnazijskih programov
2. člen V pravilniku o normativih in standardih za izvajanje gimnazijskih programov (Uradni list RS, št. 76/03) se
3. člen spremeni tako, da se glasi: »S tem pravilnikom se določajo normativi in standardi, ki so podlaga za: – financiranje sistemiziranih delovnih mest strokovnih delavcev ter računovodsko-administrativnih in tehničnih delavcev v javnih vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki izvajajo izobraževalne programe s področja srednjega šolstva, – financiranje drugih nalog, povezanih z vzgojno-izobraževalno dejavnostjo, – oblikovanje oddelkov in skupin v izobraževalnih programih splošnih in strokovnih gimnazij (v nadaljnjem besedilu: gimnazijski programi) ter maturitetnega tečaja.«.
4. člen V
5. točki
6. člena se besedilo «Učitelj, ki je član državne predmetne komisije za splošno maturo, ima zmanjšano tedensko učno obveznost, in sicer:« nadomesti z besedilom »Učitelju, ki je član državne predmetne komisije za splošno maturo, se tedenska učna obveznost lahko zmanjša, in sicer:«.
7. člen Za
8. členom se doda nov 5.a člen, ki se glasi: »5.a člen (obvezne izbirne vsebine) Sredstva za izvedbo obveznih izbirnih vsebin, ki so sestavni del gimnazijskih programov, se določijo v odvisnosti od števila dijakov, vpisanih v posamezne letnike teh programov. Merila za plačilo ur obveznih izbirnih vsebin se določijo s posamičnimi sklepi ministra, pristojnega za šolstvo.«.
9. člen V
10. členu se dodata novi peti in šesti odstavek, ki se glasita: »Število oddelkov iz prvega in drugega odstavka tega člena se določi tako, da se: – število dijakov, vpisanih v gimnazijske programe, deli s 30, – število dijakov, vpisanih v izobraževalni program maturitetnega tečaja, deli s
11. Če je na ta način izračunano skupno število oddelkov iz prejšnjega odstavka decimalno število, se pet in več desetink zaokroži navzgor do celega števila.«.
12. člen V
13. členu se dodata novi peti in šesti odstavek, ki se glasita: »Število oddelkov iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se določi tako, da se: – število dijakov (na umetniški gimnaziji brez dijakov, ki se vzporedno izobražujejo), vpisanih v gimnazijske programe, deli s 30, – število dijakov umetniške gimnazije, ki se vzporedno izobražujejo, deli s 60, – število dijakov, vpisanih v izobraževalni program maturitetni tečaj, deli s
14. Če je na ta način izračunano skupno število oddelkov iz prejšnjega odstavka decimalno število, se pet in več desetink zaokroži navzgor do celega števila.«.
15. člen V
16. členu se dodata novi peti in šesti odstavek, ki se glasita: »Število oddelkov iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se določi tako, da se: – število dijakov (na umetniški gimnaziji brez dijakov, ki se vzporedno izobražujejo), vpisanih v gimnazijske programe, deli s 30, – število dijakov umetniške gimnazije, ki se vzporedno izobražujejo, deli s 60, – število dijakov, vpisanih v izobraževalni program maturitetnega tečaja, deli s
17. Če je na ta način izračunano skupno število oddelkov iz prejšnjega odstavka decimalno število, se pet in več desetink zaokroži navzgor do celega števila.«.
18. člen V
19. členu se v podnaslovu za besedo »oddelka« dodata besedi »oziroma skupine«. V prvem odstavku se za besedo »oddelka« dodata besedi »oziroma skupine«, za besedo »oddelek« se doda besedilo »oziroma kombinirano skupino«.
20. člen V
21. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »Število skupin, kot tudi vpisanih dijakov iz prvega odstavka tega člena je v višjih letnikih praviloma enako največ številu skupin oziroma številu vpisanih dijakov
22. letnika iste vpisne generacije.«.
23. člen
24. člena se spremeni tako, da se glasi: »Če šola organizira v povezavi s tretjim odstavkom
25. člena zakona o maturi v zaključnem letniku gimnazijskih programov pri tujih jezikih in pri latinščini v programu klasične gimnazije pripravo na maturo za osnovno in višjo raven zahtevnosti, lahko ne glede na določbe od
26. do
27. člena tega pravilnika doda v ta namen iz fonda ur, ki je po predmetnikih gimnazijskih programov določen v
28. letniku za izbirne predmete ter v okviru tedenske učne obremenitve, kot je za dijake določena s posameznim programom, dodatno še največ naslednje število ur pouka za tuji jezik, v odvisnosti od števila dijakov
29. letnika, in sicer: – 35 ur letno, če ima do 50 dijakov, – 70 ur letno, če ima od 51 do 115 dijakov, – 105 ur letno, če ima več kot 115 dijakov. Za latinščino v programu klasične gimnazije pa še največ naslednje število ur pouka, v odvisnosti od števila dijakov
30. letnika tega programa, in sicer: – 35 ur letno, če ima do 50 dijakov, – 70 ur letno, če ima od 51 do 79 dijakov, – 105 ur letno, če ima več kot 79 dijakov.«.
31. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne
32. septembra
33. Št. 011-03-42/2004 Ljubljana, dne
34. junija
35. EVA 2004-3311-0063 dr. Slavko Gaber l. r. Minister za šolstvo, znanost in šport Kazalo Na vrh