← Slovenija

Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Sevnica za obdobje 1986-2000 in družbenega plana Občine Sevnica za ob

Na podlagi

  1. in
  2. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03) in
  3. člena Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 39/99, 91/00, 102/00 in 65/03) je Občinski svet občine Sevnica na
  4. redni seji dne,
  6. 2004, sprejel O D L O K o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Sevnica za obdobje 1986–2000 in družbenega plana Občine Sevnica za obdobje 1986–1990
  7. člen (uvodne določbe) Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Sevnica za obdobje 1986–2000 (Uradni list SRS, št. 10/88, 20/89; Uradni list RS, št. 20/94, 102/00, 36/02 – v nadaljnjem besedilu: dolgoročni plan) in družbenega plana Občine Sevnica za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 10/88, 20/89; Uradni list RS, št. 20/94, 102/00, 36/02 – v nadaljnjem besedilu: družbeni plan), ki se nanašajo na: – širitev ureditvenih območij naselij Blanca, Račica in Pijavice, – oblikovanje poslovno obrtne cone Boštanj, Log in Radna, – definiranje lokacij ČN po naseljih, – potrebe kmetijstva za namakanje.
  8. člen (spremembe in dopolnitve dolgoročnega in družbenega plana)
  9. V besedilu
  10. člena odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Sevnica v poglavju 3.3.3.
  11. Zasnova čiščenja odpadnih voda se črta sedmi odstavek in nadomesti z naslednjim besedilom: »Za izgradnjo kanalizacijskih sistemov za aglomeracijo v Občini Sevnica, ki še nimajo izdelanega reševanja odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda, je potrebno zgraditi čistilne naprave, obnoviti obstoječe čistilne naprave ter izgraditi magistralne, primarne in sekundarne kanalizacije.«
  12. V besedilu
  13. člena odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Sevnica v poglavju 4.5 Kmetijstvo se za zadnjim odstavkom dodata dva nova odstavka, ki glasita: »Za potrebe namakanja v Občini Sevnica je izdelana strokovna podlaga: Izdelava strokovnih podlag namenske rabe prostora za potrebe kmetijstva (Inštitut za vode RS, februar 2004, Ljubljana), ki je sestavni del sprememb in dopolnitev prostorskega plana Občine Sevnica. Te ureditve, ki jih obravnava strokovna podlaga, ne veljajo za območja pomembna za ohranjanje biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot, navedena v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin planskega akta občine Sevnica« (Zavod RS za varstvo narave, OE Celje, št. 1-III-71/3-O-04, marec 2004). Skladno s
  14. in
  15. členom Zakona o ratifikaciji evropske konvencije o varstvu arheološke dediščine (Uradni list RS, št. 7/
  17. 1999/21), ki pogodbenice zavezuje, da s primernimi ukrepi zagotovijo možnost izvedbe predhodnih arheoloških raziskav in arheoloških pregledov, je na območjih z vkopanimi namakalnimi sistemi obvezna izvedba ekstenzivnih in intenzivnih terenskih pregledov; na podlagi rezultatov raziskav pa pristojna enota zavoda izda nadaljnje kulturnovarstvene pogoje. Na vseh obravnavanih območjih pa je skladno s
  18. členom Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki določa, da je ob morebitnih arheoloških najdbah potrebno območje ustrezno zaščititi in o najdbi nemudoma obvestiti območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Raziskave po Zakonu o varstvu kulturne dediščine potekajo na stroške investitorja.«
  19. V besedilu
  20. člena odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Sevnica v poglavju 8.1.
  21. Komunalna infrastruktura črta besedilo drugega odstavka Odvajanje odpadnih voda in nadomesti z naslednjim besedilom: »Na območju urbanistične zasnove Sevnica je zgrajen sistem reševanja odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda, ki ga je potrebno dograditi. Vsi uporabniki se morajo priključiti na kanalizacijski sistem.«
  22. V besedilu
  23. člena odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Sevnica v poglavju
  24. Pregled organizacijskih nalog potrebnih za dopolnjevanje in uresničevanje prostorskih sestavin planskih aktov se v odstavku Infrastrukturno omrežje črta četrta alineja in črta celotno besedilo odstavka Področje zbiranja in čiščenja odpadnih vod.
  25. Kartografska dokumentacija k planu se spreminja na tistih kartah, kjer so predlagane spremembe oziroma dopolnitve, in sicer v naslednjih delih: Kartno gradivo v merilu 1 : 25 000 I. Zasnova namenske rabe prostora II. Zasnova infrastrukturnih omrežij III. Zasnova varovanih in zavarovanih območij
  26. V besedilu
  27. člena odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Sevnica v poglavju 7.
  28. Zasnova urejanja prostora z vrstami prostorskih izvedbenih aktov (PIA) za zadnjim od odstavkom doda novo besedilo, ki glasi: »Prostorske sestavine plana Občine Sevnica se dopolnijo s PROGRAMSKIMI ZASNOVAMI za: A) Širitev ureditvenih območij naselij Blanca, Račica in Pijavice B) Oblikovanje poslovnih con v Boštanju, Logu in v Radni C) Definiranje lokacij čistilnih naprav po naseljih A) Širitev ureditvenih območij naselij Blanca, Račica in Pijavice OBMOČJE PO PARCELAH – ŠIRITEV STANOVANJSKE POZIDAVE NA BLANCI Območje je na severovzhodnem delu zahodu omejeno z obstoječim stanovanjskim območjem, na jugu z območjem oskrbnih in storitvenih dejavnosti, na severu z gozdom in na vzhodu z najboljšimi kmetijskimi površinami. Velikost celotnega zemljišča je ca. 0,76 ha in se nahaja na parcelah: k.o. Blanca: p. št. , 408, 412, 413, 415, 419, 420, 463/1,
  29. – ŠIRITEV STANOVANJSKE POZIDAVE NASELJA RAČICA Območje na severni in severozahodni strani omejujejo najboljša kmetijska zemljišča, na vzhodni strani gozd, medtem ko na jugozahodni strani meji na obstoječe stanovanjsko območje naselja Račica. Velikost celotnega zemljišča je ca. 0,3 ha in se nahaja na parcelah: k.o. Loka pri Zidanem mostu: p. št. 602/17, 602/18, 602/19, 603/1, 604/1, 604/
  30. – ŠIRITEV STANOVANJSKE POZIDAVE NASELJA PIJAVICE Območje je z vseh strani obdano z najboljšimi kmetijskimi površinami, medtem ko na zahodni strani meji na ureditveno območje naselja Pijavice. Velikost celotnega zemljišča je ca. 0,23 ha in se nahaja na parcelah: k.o. Pijavice: p. št. 59/6, 59/7, 68/1,
  31. OPIS DEJAVNOSTI – ŠIRITEV STANOVANJSKE POZIDAVE NA BLANCI Širitev je predvidena na severnem delu naselja, severno nad območjem, namenjenim za oskrbno storitvene dejavnosti, kjer so še nepozidane površine, ki pa so namenjene širitvi za potrebe obstoječega šolskega kompleksa. Iz obstoječega gospodarskega potenciala izhaja potreba po razvoju novih gospodarskih in stanovanjskih območij. – ŠIRITEV STANOVANJSKE POZIDAVE NASELJA RAČICA Konfiguracija terena znotraj ureditvenega območja naselja omejuje gradnjo na obcestni pas, zato je predlagana širitev naselja na sprejemljivejšo lokacijo. Iz obstoječega gospodarskega potenciala izhaja potreba po razvoju novih stanovanjskih območij. – ŠIRITEV STANOVANJSKE POZIDAVE NASELJA PIJAVICE Zaradi konfiguracije terena znotraj ureditvenega območja naselja ni predvidenih novih površin za pozidavo, medtem ko obstoja interes domačinov po območjih za stanovanjsko gradnjo. V naselju ni razvitih dejavnosti, ki bi vplivale na njegov gospodarski razvoj. PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA POVRŠIN – ŠIRITEV STANOVANJSKE POZIDAVE NA BLANCI S predvidenimi ureditvami bo območje namenjeno širitvi individualne stanovanjske gradnje v naselju Blanca. Predvidenih je ca. 6 novih stanovanjskih objektov, ki morajo biti prilagojeni obstoječi tipologijo objektov v naselju. – ŠIRITEV STANOVANJSKE POZIDAVE NASELJA RAČICA S predvidenimi ureditvami bo območje namenjeno širitvi stanovanjskega območja naselja Račica za ca. 2 nova objekta, ki pa morata biti od gozdnega roba odmaknjena za najmanj 1 sestojno višino in prilagojena obstoječi tipologiji objektov v naselju. – ŠIRITEV STANOVANJSKE POZIDAVE NASELJA PIJAVICE S predvidenimi ureditvami bo območje namenjeno širitvi stanovanjskega območja naselja Pijavice, in sicer za ca. 2 – 3 nove objekte, ki morajo biti prilagojeni obstoječi tipologijo objektov v naselju. INFRASTRUKTURNA OMREŽJA, OBJEKTI IN NAPRAVE Prometno omrežje – ŠIRITEV STANOVANJSKE POZIDAVE NA BLANCI Glavni dostop do predvidenega stanovanjskega območja bo mogoč po javni poti JP 872551 Blanca – Polje – Kladje, ki poteka preko južnega dela obravnavanega območja. Znotraj območja je predvidena ureditev dovoznih in interventnih poti do posameznih objektov. Preko območja poteka »stara« oziroma neaktualna trasa hitre železniške proge (v proučevanju). – ŠIRITEV STANOVANJSKE POZIDAVE NASELJA RAČICA Skozi naselje poteka v smeri severozahod – jugovzhod regionalna cesta R3-679 Loka pri Zidanem mostu – Žirovnica. Nanjo se veže javna po JP 872061 Gričar – Podradež, iz katere bo možen dostop do predvidenih lokacije. – ŠIRITEV STANOVANJSKE POZIDAVE NASELJA PIJAVICE Skozi naselje Pijavice poteka lokalna cesta LC 425321 Puščava – Hrastovica – (Obč. meja TR/SE) – Pijavice, iz katere bo možen dostop do lokacij, ki so predvidene južno od te ceste. Komunalna infrastruktura Vodovod Oskrba s pitno vodo je urejena iz javnega vodovodnega omrežja. Novi objekti bodo priključeni na obstoječ vodovodni sistem, in sicer po pogojih upravljavca. Kanalizacija Odpadne vode se vodi v nepretočne nepropustne greznice na občasno praznjenje. Po izgradnji kanalizacijskega sistema se morajo objekti priključiti na kanalizacijski sistem, ki mora biti zgrajen vodotesno in oljeneprepustno. Meteorne vode s streh, cest okoli objekta in zelenic se spelje direktno v ponikovalnico ali po bližnjem terenu. Odpadki Odvoz komunalnih odpadkov na deponijo je urejen. Odpadke se zbira v tipske posode, ki morajo biti dostopne za specialno vozilo za odvoz odpadkov. Energetska infrastruktura Priklop objektov na obstoječe elektroenergetsko omrežje v naseljih Pijavice in Račica mora biti izveden z zemeljskim kablom ustreznega preseka iz najbližje kabelske priključne omarice. Preko predvidenega stanovanjskega območja naselja Blanca poteka 20 kV daljnovod, ki ga je potrebno upoštevati pri nadaljnjem načrtovanju prostora v smislu 10m koridorja na vsako stran od osi daljnovoda. Območje se bo napajalo iz obstoječega omrežja. TK omrežje in sistem zvez Novopredvideni objekti se bodo priključevali na obstoječe TK omrežje in sistem zvez. Predvideni objekti v stanovanjski coni naselja Blanca se bodo z zemeljskimi TK priključki navezovali na obstoječe TK omrežje, ki se nahaja zahodno od lokacije. V naselju Račica bo izveden priključek na obstoječe TK omrežje, ki poteka ob javni poti JP
  32. V naselju Pijavice se nahaja obstoječe TK omrežje zahodno od predvidene lokacije. Novopredvideni objekti pa se nanj priključujejo z zemeljskimi TK priključki. USMERITVE ZA ARHITEKTONSKO, URBANISTIČNO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE Pri urbanističnem in arhitektonskem oblikovanju posegov v prostor je potrebno upoštevati morfološke značilnosti, krajino, vizualno izpostavljenost, ter ureditve objektov v smislu preoblikovanja tega prostora. Predvidenih objekti morajo poleg potrebnih funkcionalnih pogojev izpolnjevati oziroma upoštevati predvsem oblikovne pogoje, ki bodo arhitekturno prilagojeni avtohtoni tipologiji naselja. USMERITVE ZA VAROVANJE NARAVE, KULTURNE DEDIŠČINE TER ZNAČILNIH KAKOVOSTNIH PRVIN KRAJINE Nobeno izmed predvidenih območij za stanovanjsko gradnjo ne posega v območje varovanja kulturne dediščine. Na osnovi elaborata »Naravovarstvene smernice za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin planskega akta občine Sevnica (Zavod RS za varstvo narave, OE Celje, marec 2004) se lokacija širitve naselja Račica nahaja na območju, kjer se pričakuje obstoj naravnih vrednot. Elaborat navaja priporočila za ravnanje na območjih naravnih vrednot glede na vrsto posega (obsežna, manj obsežna zemeljska dela in posegi pri zemeljskih delih v kmetijstvu) pred odkritjem, ki se jih smiselno upošteva pri navedeni lokaciji. USMERITVE ZA VODNOGOSPODARSKE UREDITVE, OBRAMBO IN ZAŠČITO TER VARSTVO OKOLJA Obramba in zaščita Predvideni objekti in ureditve morajo biti projektirani za potresno območje VII. stopnje po MCS lestvici. Varstvo voda Upoštevati je potrebno naslednje: – odpadne vode iz objektov – fekalne vode voditi v nepretočne nepropustne greznice na občasno praznenje, za katero mora investitor pridobiti atest; – fekalna kanalizacija mora biti zgrajena vodotesno; – po izgradnji kanalizacijskega sistema se morajo objekti priključiti na kanalizacijski sistem; – meteorne vode s streh, cest okoli objekta in zelenic speljati v ponikovalnico ali po bližnjem terenu. Varstvo pred prekomernim hrupom Predvidena stanovanjska območja spadajo v III. območje varstva pred hrupom po Uredbi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95, 66/96, 59/02) ter Uredbi o hrupu zaradi cestnega in železniškega prometa (Uradni list RS, št. 45/95). Glede na značilnosti mejne vrednosti hrupa ne smejo presegati zahtev za III. območje in sicer 60

(64)dBA za dan in 50
(54)dBA za noč. V času gradnje in po ureditvi območij emisije hrupa ne smejo presegati dovoljenih mejnih ravni hrupa, ki so dovoljene za to območje. Varstvo zraka Na območju naselij Blanca, Pijavice in Račica ni večjih onesnaževalcev zraka. Obstoječa obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih koncentracij po Uredbi o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednosti snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94, 52/02). Upoštevati pa je potrebno tudi Uredbo o ukrepih za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka (Urist list RS, št. 52/02) ter Sklep o določitvi območij in stopnji onesnaženosti zaradi žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, delcev, svinca, benzena, ogljikovega monoksida in ozona v zunanjem zraku (Uradni list RS, št. 72/03). Objekti bodo ogrevani individualno in ne bodo predstavljali povečanja emisij onesnaževanja ozračja. Varstvo pred požarom Predvideni objekti bodo locirani tako, da ne bodo predstavljali člena za prenos požara na sosednje objekte. Dovoz z vsemi interventnimi vozili bo omogočen neposredno z obstoječega oziroma predvidenega cestnega omrežja do obravnavanih objektov. B) Oblikovanje poslovnih con v Boštanju, Logu in v Radni OBMOČJE PO PARCELAH – ŠIRITEV POSLOVNE CONE BOŠTANJ Območje se nahaja v severnem delu Boštanja. Na severo in jugovzhodu ter na jugozahodu je omejeno s stavbnim zemljiščem. Na severozahodu pa se razprostirajo najboljša kmetijska zemljišča. Lokacija je neposredno ob glavni cesti G1-5 in meji na že obstoječo obrtno cono v Boštanju. Velikost celotnega zemljišča je ca. 2,4 ha in se nahaja na parcelah: k.o. Boštanj: p. št. 296/2, 296/3, 297/
  1. – OBLIKOVANJE POSLOVNE CONE V LOGU Območje se nahaja južno od glavne ceste G1-5 Arja vas – Celje – Zidani most – Krško – Drnovo, približno 500m jugovzhodno od naselja Log. Na zahodni strani ga omejujejo najboljša kmetijska zemljišča, na južnem in jugovzhodnem delu pa se razprostirajo gozdne površine. Velikost celotnega zemljišča je ca. 1,8 ha in se nahaja na parcelah: k.o. Log: p. št. 2532/288, 2532/289, 2532/575, 2532/656, 2532/657, 2532/663, 2532/
  2. – SPREMEMBA NAMEMBNOSTI KOMUNALNE CONE V RADNI V OBMOČJE ZA POSLOVNE DEJAVNOSTI Območje se nahaja jugovzhodno od naselja Dolenji Boštanj. Nahaja se ob dveh glavnih prometnicah, in sicer neposredno ob glavni cesti G1-5, ki predstavlja mejo na severovzhodu ter ob cesti proti Mirni, ki ga omejuje z južne strani. Na zahodu meji na območje namenjeno obrtnim dejavnostim, s severne oziroma severozahodne strani pa je omejitev reka Mirna, ki se severno od obravnavanega območja izliva v reko Savo. Velikost celotnega zemljišča je ca. 1 ha in se nahaja na parcelah: k.o. Log: p. št. 2560, 2312/8, 2312/9, 2312/10, 2322/8, 2552/3, 2552/
  3. OPIS DEJAVNOSTI – ŠIRITEV POSLOVNE CONE BOŠTANJ Širitev je predvidena med obstoječo obrtno cono na njenem skrajnem vzhodnem delu oziroma bencinskim servisom Petrol na njenem severozahodnem delu, kjer je ob glavni prometnici še nepozidana površina. Območje na južnem delu omejuje stanovanjsko območje ter na severu glavna cesta in reka Sava. Iz obstoječega gospodarskega potenciala izhaja potreba po razvoju novih oskrbnih in storitvenih dejavnosti. – OBLIKOVANJE POSLOVNE CONE V LOGU Lokacija je predvidena izven naselja ob t.i. "betonarni", kjer bi bilo smiselno oblikovati kompleks proizvodnih in servisnih dejavnosti. Območje, predvideno za ureditev proizvodno servisne cone Log, se nahaja ob glavni cesti G1-5.Zidani most – Drnovo. Iz obstoječega gospodarskega potenciala izhaja potreba po razvoju novih proizvodnih in servisnih območij. – SPREMEMBA NAMEMBNOSTI KOMUNALNE CONE V RADNI V OBMOČJE ZA POSLOVNE DEJAVNOSTI Ob glavni cesti je locirano območje komunalnih dejavnosti. Iz obstoječega gospodarskega potenciala izhaja potreba po razvoju novih oskrbnih in storitvenih območij, pri čemer se predlaga prestrukturiranje komunalne cone v poslovno cono. PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA POVRŠIN – ŠIRITEV POSLOVNE CONE BOŠTANJ Predvidena je sprememba namenske rabe prostora iz najboljših kmetijskih zemljišč v območje oskrbno storitvenih dejavnosti kot zaokrožitev obstoječe cone ob prometno energetskem koridorju. S predvidenimi ureditvami bo območje namenjeno razširitvi obstoječe obrtne cone v Boštanju. Predvidene so ca. 2-3 nove gradbene parcele. – OBLIKOVANJE POSLOVNE CONE V LOGU Predvidena je sprememba namenske rabe prostora iz najboljših kmetijskih zemljišč in gozda v območje proizvodnih in servisnih dejavnosti. S predvidenimi ureditvami bo območje namenjeno oblikovanju nove poslovne cone v Logu. Predvidene so ca. 3 nove gradbene parcele z naslednjo programsko zasnovo: betonarna z možnostjo širitve dejavnosti, postavitvijo silosov za cement, separacije, delavnice, odprtega skladišča in možnostjo izgradnje poslovnega objekta. Znotraj predlaganega območja je predvidena tudi ureditev nove lokacije cestne baze, ki se sedaj nahaja na lokaciji komunalne cone v Radni. Predvideni objekte v poslovni coni morajo biti od gozdnega roba odmaknjeni za najmanj eno sestojno višino. S postavitvijo objektov ne sme biti ovirano gospodarjenje z gozdovi ter dostop do gozdnih parcel oziroma izvlek lesa iz zaledja ob Kameniškem potoku. Na območju se uredijo tudi manipulacijske površine ter parkirne površine za tovorna vozila in gradbeno mehanizacijo. – SPREMEMBA NAMEMBNOSTI KOMUNALNE CONE V RADNI V OBMOČJE ZA POSLOVNE DEJAVNOSTI Predvidena je sprememba namenske rabe prostora iz območja komunalnih dejavnosti v območje oskrbnih in storitvenih dejavnosti kot zaokrožitev te cone ob prometno energetskem koridorju. Obenem se predlaga prestavitev lokacije cestne baze na primernejšo lokacijo izven ureditvenega območja naselja, in sicer v območje predvidene poslovne cone Log. Predvidene so ca. 1–2 nove gradbene parcele v skupni velikosti ca. 1ha. Na območju se uredijo tudi manipulacijske površine ter parkirne površine. INFRASTRUKTURNA OMREŽJA, OBJEKTI IN NAPRAVE Prometno omrežje – ŠIRITEV POSLOVNE CONE BOŠTANJ Območje predvidene poslovne cone v Boštanju se nahaja na južni strani glavne ceste G1-5 Arja vas – Celje – Zidani most – Krško – Drnovo. Z južne strani je območje omejeno z javno potjo JP 872906 Boštanjsko polje – Grajske njive, z vzhodne pa z lokalno cesto LC 372341 Dolenji Boštanj – Grahovica – Brezovec. Glavni dostop v območje oskrbnih in storitvenih dejavnosti bo možen preko obstoječega priključka v križišču glavne in lokalne ceste, ki ga bo potrebno rekonstruirati. Na območju poslovne cone je potreba ureditev internih dovoznih cest, interventnih poti ter manipulativnih in parkirnih površin. – OBLIKOVANJE POSLOVNE CONE V LOGU Predvidena poslovna cona v Logu se nahaja v obcestnem pasu, tik ob glavni cesti G1-5 Arja vas – Celje – Zidani most – Krško – Drnovo. Na območju se uredijo interne dovozne ceste, interventnih poti in tudi manipulacijske ter parkirne površine za tovorna vozila in gradbeno mehanizacijo. Za dostop v predvideno cono je potrebno urediti nov priključek z državnega cestnega omrežja oziroma na glavno cesto G1-5, ki jo je potrebno v dolžini ca. 200 m rekonstruirati. Nov priključek mora biti lociran na lokaciji z najboljšo preglednostjo iz G1-5 in sicer tako, da je obvezna uvedba tretjega pasu za leve zavijalce. Preko območja poteka trasa hitre železniške proge (v proučevanju). – SPREMEMBA NAMEMBNOSTI KOMUNALNE CONE V RADNI V OBMOČJE ZA POSLOVNE DEJAVNOSTI Območje predvidene poslovne cone v Radni se nahaja med glavno ceste G1-5 Arja vas – Celje – Zidani most – Krško – Drnovo in regionalno cesto R1-215 Trebnje – Mokronog – Boštanj. Slednja omejuje območje z njegove južne strani. Na območju urejanja se izvedejo interne dovozne ceste, interventne poti, manipulacijske in parkirne površine. Za napajanje predvidene cone je potrebno urediti nov priključek z regionalne ceste R1-215, ga locirati čim dalj od obstoječega priključka R1-215 na G1-5 in sicer tako, da je obvezna uvedba tretjega pasu. Lokaciji predvidene cone v Boštanju in v Radni se deloma nahajata v varovalnem progovnem pasu, kjer veljajo pogoji glede gradenj objektov in naprav, in sicer je oddaljenost za objekte in naprave visoke med 3 m do 15 m najmanj 12 m od osi skrajnega tira. Komunalna infrastruktura Vodovod V naselju Boštanj je urejeno vodovodno omrežje, na katerega bo možna priključitev obeh poslovnih con v Boštanju in v Radni. Naselje Log ima zgrajeno svoje vodovodno omrežje. Možna je priključitev predvidene cone, za potrebe po sanitarnih vodah, na obstoječe omrežje v naselju Log ali pa se zgradi lasten vodovod iz najbližjega črpališča. Za potrebe po tehnoloških vodah se kot vodni vir uporabi reka Sava ali bližnji potok Kamenca. Kanalizacija Na območju predvidenih poslovnih con v Boštanju, Logu in v Radni še ni zgrajeno kanalizacijsko omrežje. V primeru izgradnje poslovnih objektov pred izgradnjo kanalizacijskega omrežja, morajo le ti imeti lastne sisteme čiščenja odpadnih voda pred izpustom. Vse manipulativne površine in parkirne površine, kjer lahko pride do onesnaženja z naftnimi derivati, morajo biti zgrajene vodotesno. Neonesnažene meteorne padavinske vode s streh je možno speljati neposredno v ponikovalnico. Onesnažene meteorne vode morajo biti pred priključkom na kanalizacijo oziroma pred izpustom očiščene preko lovilcev olj. V Boštanju poteka kanalizacijsko omrežje v bližini železniške proge Trebnje – Sevnica, kjer je izgrajen lokalni zbirni kolektor z izlivom v reko Savo. Za potrebe predvidene poslovne cone v Boštanju je predvidena izgradnja novega kanalizacijskega omrežja, in sicer je potek predviden preko severnega dela te nove cone oziroma vzporedno z glavno cesto G1-
  4. V poslovni coni Log je potrebna izgradnja lastnega kanalizacijskega kolektorja do centralne čistilne naprave Sevnica. Za potrebe poslovne cone v Radni je predvidena priključitev na glavni kanalizacijski kolektor na centralno čistilno napravo Sevnica. Odpadki Za komunalne odpadke bo urejen ločen odvoz posameznih vrst odpadkov na komunalno deponijo. Posebne odpadke se ustrezno skladišči ali pa jih pooblaščena organizacija odvaža na deponijo posebnih odpadkov. Energetska infrastruktura V bližini oziroma jugovzhodno od predvidene poslovne cone Boštanj je lokacija obstoječe transformatorske postaje, od koder je možno izvesti visokonapetostno povezavo za lastno TP Poslovna cona Boštanj. Na območju poslovne cone Radna je zgrajeno obstoječe nizkonapetostno električno omrežje, ki danes napaja obstoječa objekta. V primeru potrebe po visokonapetostnem omrežju je potrebno izvesti visokonapetostno navezavo na obstoječo transformatorsko postajo, ki se nahaja južno od območja, v križišču regionalne ceste s cesto proti Jutranjki. Priključitev nove poslovne cone Log je možna z izgradnjo nove transformatorske postaje, katera se priključi na obstoječe visokonapetostno omrežje, ki poteka ob glavni cesti G1-
  5. Trasa visokotlačnega plinovoda R42 poteka preko osrednjega dela območja predvidene poslovne cone Boštanj, poteka vzporedno z glavno cesto G1-5 in pri tem prečka območje predvidene poslovne cone Radna v njenem severnem delu. Območja predvidene poslovne cone Log pa ne tangira, ampak poteka na nasprotni strani glavne ceste in nato prečka reko Savo. V 2x5 m pasu plinovoda se dela lahko izvajajo le pod posebnimi pogoji in pod nadzorstvom pooblaščenca upravljavca. Novi predvideni objekti se bodo priključevali na plinovodno omrežje. TK omrežje in sistem zvez Novopredvideni objekti v poslovnih conah v Boštanju, Logu in v Radni se priključijo na obstoječe telekomunikacijsko omrežje. Preko predvidene poslovne cone v Boštanju potekata dve trasi zemeljskega TK omrežja, ki ju bo potrebno zaradi izgradnje novih objektov in ureditev ustrezno zaščititi in prestaviti. Navedeno velja tudi za poslovno cono Log, kjer bo z zunanjo ureditvijo, izgradnjo priključka na glavno cesto in priključitvijo na ostalo komunalno infrastrukturo tangirano obstoječe krajevno omrežje in medkrajevni optični kabel ob glavni cesti. Na območju poslovne cone Radna je že obstoječe zemeljsko telekomunikacijsko omrežje, ki poteka vzporedno z glavno cesto preko območja predvidene poslovne cone. USMERITVE ZA ARHITEKTONSKO, URBANISTIČNO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE Pri urbanističnem in arhitektonskem oblikovanju posegov v prostor je potrebno upoštevati morfološke značilnosti, krajino, vizualno izpostavljenost, ter ureditve objektov v smislu preoblikovanja tega prostora. Predvideni objekti morajo upoštevati potrebne tehnološke in funkcionalne pogoje ter biti obenem estetsko oblikovani v smislu atraktivnosti, ne pa tako, da degradirajo oziroma razvrednotijo okolje in s tem obravnavana zemljišča. Na obravnavanih območjih v Boštanju, Logu in v Radni je predlagan oskrbno storitveni in proizvodno servisni program, ki zahteva tudi različno oblikovanje objektov, in sicer od večjih proizvodnih do manjših storitvenih objektov. Po potrebi je možno tudi združevati ali razdruževati predlagane parcele zaradi omogočanja fleksibilnosti delovanja cone. Predvsem je pomembno oblikovanje objektov predvidenih poslovnih dejavnosti, ki so predvideni v pasu glavne ceste. Ta pas je močno vizualno izpostavljen. Posebno pozornost je potrebno podati kvalitetnemu oblikovanju objektov v coni, kot tudi ureditvi zelenih površin. USMERITVE ZA VAROVANJE NARAVE, KULTURNE DEDIŠČINE TER ZNAČILNIH KAKOVOSTNIH PRVIN KRAJINE Na nobenem od območij predvidenih za poslovno dejavnost ni evidentirana kulturna dediščina, le območje poslovne cone Log se nahaja v neposredni bližini varovanega območja kulturne krajine Log – Loško polje (ZDR 931/00). Na osnovi elaborata »Naravovarstvene smernice za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin planskega akta občine Sevnica (Zavod RS za varstvo narave, OE Celje, marec 2004) lokacija obstoječe poslovne cone Radna na manjšem delu posega v območje, ki je predlagano za naravno vrednoto, in sicer 4483 – Mirna; reka z ohranjenim zgornjim tokom in mokrišči v Mirnski dolini; hidrološka naravna vrednota ter ekološko pomembno območje – EPO 65500, opredeljeno tudi kot potencialno območje Natura 2000 z ident. št. SI
  6. Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot ter ohranjanja biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v naravovarstvenih smernicah. Za pripravo podrobnejših prostorskih izvedbenih aktov je potrebno pridobiti podrobnejše naravovarstvene smernice, v katerih bodo določene konkretne varstvene usmeritve in pogoji za varstvo naravnih vrednot in predlaganih zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. Pred začetkom izdelovanja projekta za izdajo gradbenega dovoljenja je treba pridobiti naravovarstvene pogoje, k projektnim rešitvam pa tudi naravovarstveno soglasje. USMERITVE ZA VODNOGOSPODARSKE UREDITVE, OBRAMBO IN ZAŠČITO TER VARSTVO OKOLJA Obramba in zaščita Predvideni objekti in ureditve morajo biti projektirani za potresno območje VII. stopnje po MCS lestvici. Varstvo voda Upoštevati je potrebno naslednje: – odpadne vode iz objektov – fekalne vode voditi v nepretočne, nepropustne greznice (za katero mora investitor pridobiti atest) na občasno praznenje, v skladu s strokovnim Navodilom o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85); – fekalna kanalizacija mora biti zgrajena vodotesno; – po izgradnji kanalizacijskega sistema se morajo objekti priključiti na kanalizacijski sistem, ki mora biti zgrajen vodotesno in oljenepropustno; – vse manipulativne in parkirne površine, kjer lahko pride do onesnaženja z naftnimi derivati, morajo biti zgrajene vodotesno; – neonesnažene meteorne padavinske vode s streh je možno speljati neposredno v ponikovalnico; – onesnažene meteorne vode morajo biti pred priključkom na kanalizacijo oziroma pred izpustom očiščene preko lovilcev olj; – novo zgrajeni objekti morajo biti od meje vodnega zemljišča odmaknjeni najmanj 15 m na vodah I. reda (poslovna cona Radna; reka Mirna) in najmanj 5 m na vodah II. Reda (poslovna cona Log; Kameniški potok). Varstvo pred prekomernim hrupom Vsa tri obravnavana območja ležijo ob glavni cesti G1-5 Arja vas – Celje – Zidani most – Krško – Drnovo. Po Uredbi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95, 66/96, 59/02) so uvrščena v IV. stopnjo varstva pred hrupom. Mejna vrednost hrupa je 70dBA za noč in dan, kritična pa 70dBA za noč in 80dBA za dan. Omejitve veljajo 24 ur dnevno. Po Uredbi o hrupu zaradi cestnega in železniškega prometa (Uradni list RS, št. 45/95) pa so mejne vrednosti ravni hrupa za IV. območje 69dBA za dnevno in 59dBA za nočno raven hrupa. V času gradnje in po končanju del emisije hrupa ne smejo presegati dovoljenih mejnih ravni hrupa, ki so dovoljene za to območje. Varstvo zraka Na območju predlaganih con v Boštanju, Logu in v Radni zrak onesnažuje predvsem promet z glavne ceste G1-5, posamezni obrati in individualna kurišča. Obstoječa obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih koncentracij po Uredbi o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednosti snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94, 52/02). Upoštevati pa je potrebno tudi Uredbo o ukrepih za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 52/02) ter Sklep o določitvi območij in stopnji onesnaženosti zaradi žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, delcev, svinca, benzena, ogljikovega monoksida in ozona v zunanjem zraku (Uradni list RS, št. 72/03). Varstvo pred požarom Za protipožarno zaščito novih objektov se bo razširilo obstoječe omrežje oziroma zgradilo novo omrežje požarne vode. Dovoz z vsemi interventnimi vozili bo omogočen neposredno do objektov z vseh poti. C) Definiranje lokacij čistilnih naprav po naseljih OBMOČJE PO PARCELAH – ČN LOKA – RAČICA (500 PE) Območje se nahaja tik ob glavni železniški progi Zidani most – Dobova. Z vseh strani je omejeno z najboljšimi kmetijskimi površinami, ki so namenjene namakanju. Velikost celotnega zemljišča je ca. 0,28 ha in se nahaja na parcelah: k.o. Loka: p. št. 295, 296/
  7. – ČN KOMPOLJE – ŠMARČNA – BREG – ŠENTJUR (400 PE) Območje leži tik ob reki Savi, na njenem desnem bregu. Lokacija čistilne naprave je z vzhodne strani omejena z reko Savo, z južne strani z naseljem Kompolje, z ostalih strani pa z najboljšimi kmetijskimi površinami, kjer je predvideno namakanje. Velikost celotnega zemljišča je ca. 0,12 ha in se nahaja na parcelah: k.o. Kompolje: p. št. 83, 85/
  8. – ČN OREHOVO (200 PE) Leži severno od železniške proge Zidani Most – Dobova ter tik ob potoku Mišnik, z ostalih strani pa je obdano z najboljšimi kmetijskimi zemljišči. Velikost celotnega zemljišča je ca. 0,13 ha in se nahaja na parcelah: k.o.Šmarje: p. št. 266/1, 266/
  9. – ČN BLANCA (400 PE) Območje je obdano z najboljšimi kmetijskimi zemljišči, predvidenimi za namakanje, z južne strani pa je omejitev koridor daljnovoda oziroma kablovoda 110 kV. Velikost celotnega zemljišča je ca. 0,2 ha in se nahaja na parcelah: k.o. Blanca: p. št. 590/2, 590/
  10. – ČN ARTO (100 PE) Območje je obdano z drugimi kmetijskimi površinami, s severne strani pa je omejitev daljnovod 20 kV. Velikost celotnega zemljišča je ca. 0,1 ha in se nahaja na parcelah: k.o. Studenec: p. št. 2421,
  11. – ČN DOLNJE BREZOVO (150 PE+Inplet) Območje leži med reko Savo in najboljšimi kmetijskimi površinami na območju. Velikost celotnega zemljišča je ca. 0,13 ha in se nahaja na parcelah: k.o. Brezovo: p. št. 854/2, 860/2, 988/
  12. – ČN GORNJE BREZOVO (80 PE) Leži severno od glavne železniške proge Zidani Most – Dobova, z vseh ostalih strani pa je omejeno z najboljšimi kmetijskimi površinami, kjer je predvideno namakanje. Velikost celotnega zemljišča je ca. 0,09 ha in se nahaja na parcelah: k.o. Brezovo: p. št. 741, 743/3, 744/1, 745/
  13. – ČN TRŽIŠČE – KRMELJ (1000 PE) Območje se nahaja severovzhodno od območja obrti v tem naselju. Lokacija je tik ob reki Mirni, v obcestnem pasu ceste Sevnica – Mokronog. Velikost celotnega zemljišča je ca. 0,39 ha in se nahaja na parcelah: k.o. Tržišče: p. št. 1795, 1799, 1804/1, 1804/
  14. – ČN ŠENTJANŽ (400 PE) Lokacija je obdana z najboljšimi kmetijskimi površinami, na jugovzhodu pa je omejena z gozdnimi površinami. Velikost celotnega zemljišča je ca. 0,26 ha in se nahaja na parcelah: k.o. Šentjanž: p. št. 467, 468,
  15. – ČN BAZGA (600 PE) Lokacija je z zahodne strani omejena s koridorjem daljnovoda 110 kV, z jugozahodne in severovzhodne strani z najboljšimi kmetijskimi zemljišči, z jugovzhodne strani pa je omejitev gozd. Velikost celotnega zemljišča je ca. 0,23 ha. Območje se nahaja na zemljišču: k.o.Pijavce: p. št. 123 – ČN ČANJE (80 PE) Območje se nahaja tik ob lokalni cesti in je obdano z drugimi kmetijskimi površinami. Velikost celotnega zemljišča je ca. 0,24 ha in se nahaja na parcelah: k.o. Žigrski vrh: p. št. 1558/2, 1575/
  16. – ČN LONČARJEV DOL (200 PE) Območje zavzema pas ob lokalni cesti, omejitev z vseh ostalih strani pa je gozd. Velikost celotnega zemljišča je ca. 0,07 ha in se nahaja na parceli: k.o. Brezovo: p. št. 365/
  17. – ČN MALKOVEC (200 PE) Obravnavano območje je obdano z najboljšimi kmetijskimi zemljišči, z zahodne strani pa z gozdom. Velikost celotnega zemljišča je ca. 0,16 ha in se nahaja na naslednjih parcelah: k.o. Tržišče: p. št. 1549/1, 1549/
  18. – ČN POKLEK NAD BLANCO (100 PE) Območje je s severne in zahodne strani obdano z drugimi kmetijskimi zemljišči, z južne in z vzhodne strani pa z gozdnimi površinami. Velikost celotnega zemljišča je ca. 0,07 ha in se nahaja na parceli: k.o. Poklek: p. št. 995/
  19. – ČN KOLUDRJE – BIRNA VAS (100 PE) Območje je obdano z najboljšimi kmetijskimi zemljišči, razen na vzhodni oziroma jugovzhodni strani, kjer je omejitev gozd. Velikost celotnega zemljišča je ca. 0,19 ha in se nahaja na parcelah: k.o. Šentjanž: p. št. 181,
  20. – ČN KONJSKO (80 PE) Območje je z zahodne in južne strani območje obdano z najboljšimi kmetijskimi zemljišči, s severne in vzhodne strani pa so omejitev gozdne površine. Velikost celotnega zemljišča je ca. 0,13 ha in se nahaja na parceli: k.o. Log: p. št. 2166/
  21. – ČN LUKOVEC (100 PE) Območje se nahaja ob koridorju magistralnega plinovoda ter v bližini predvidene trase hitre železnice (v proučevanju). Območje je s severne in zahodne strani omejeno z gozdom, z južne z najboljšimi kmetijskimi zemljišči, z vzhodne pa z drugimi kmetijskimi zemljišči. Velikost celotnega zemljišča je ca. 0,15 ha in se nahaja na parcelah: k.o. Log: p. št. 1748/38, 2082/
  22. – ČN ROVIŠČE (150 PE) Na vzhodu in jugu je območje omejeno z drugimi kmetijskimi površinami, na zahodu z gozdom in na severu z najboljšimi kmetijskimi površinami. Velikost celotnega zemljišča je ca. 0,11 ha in se nahaja na parceli: k.o. Studenec: p. št. 1093/
  23. – ČN HUDO BREZJE (80 PE) Območje je mejeno z gozdnimi površinami na jugu in na zahodu, z vseh ostalih strani pa je obdano z drugimi kmetijskimi zemljišči. Velikost celotnega zemljišča je ca. 0,12 ha in se nahaja na parceli: k.o. Studenec: p. št. 1507/
  24. PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA POVRŠIN Za lokacije čistilnih naprav je predvidena sprememba namenske rabe prostora v območja komunalnih dejavnosti. Opis prispevnih območij: – ČN LOKA – RAČICA (500 PE) Območje leži južno od skupnega ureditvenega območja naselij Loka in Račica. V čistilno napravo naj bi se stekale odpadne vode iz obeh naselij oziroma skupnega ureditvenega območja. – ČN KOMPOLJE – ŠMARČNA – BREG – ŠENTJUR (400 PE) Območje leži severno od ureditvenega območja naselja Kompolje. V čistilno napravo naj bi se stekale odpadne vode iz naslednjih naselij: Kompolje, Šmarčna, Breg in Šentjur. – ČN OREHOVO (200 PE) Območje se nahaja v zahodnem delu območja naselja Boštanj oziroma vzhodno od naselja Orehovo. V čistilno napravo naj bi se stekale odpadne vode iz naselja Orehovo, Dobrava in Legoj. – ČN BLANCA (400 PE) Območje leži jugovzhodno od meje naselja Blanca. V čistilno napravo naj bi se stekale odpadne vode iz naselja Blanca in Kladje. – ČN ARTO (100 PE) Območje leži jugovzhodno od naselja Arto. V čistilno napravo naj bi se stekale odpadne vode iz naselja Arto. – ČN DOLNJE BREZOVO (150 PE+Inplet) Območje leži južno od naselja Dolnje Brezovo. V čistilno napravo naj bi se stekale odpadne vode iz naselja Dolnje Brezovo in tovarne Inplet. – ČN GORNJE BREZOVO (80 PE) Območje predvidene čistilne naprave Gornje Brezovo leži južno od ureditvenega območja naselja Gornje Brezovo. V čistilno napravo naj bi se stekale odpadne vode iz naselja Gornje Brezovo in stavbnega zemljišča, ki se nahaja zahodno od ureditvenega območja naselja Gornje Brezovo. – ČN TRŽIŠČE – KRMELJ (1000 PE) Območje leži severovzhodno od ureditvenega območja naselja Tržišče. V čistilno napravo naj bi se stekale odpadne vode iz naselja Trišče, Krmelj in Polje pri Tržišču. – ČN ŠENTJANŽ (400 PE) Območje leži južno od ureditvenega območja naselja Šentjanž. V čistilno napravo naj bi se stekale odpadne vode iz naselja Šentjanž. – ČN BAZGA (600 PE) Območje leži severovzhodno od ureditvenega območja naselja Pijavice ter južno od naselij Spodnje Mladetiče in Gabrijele. V čistilno napravo naj bi se stekale odpadne vode iz naselij Pijavice, Spodnje in Zgornje Mladetiče, Gabrijel in naselja Polje. – ČN ČANJE (80 PE) Območje leži južno od ureditvenega območja naselja Čanje. V čistilno napravo naj bi se stekale odpadne vode iz naselja Čanje. – ČN LONČARJEV DOL (200 PE) Območje leži južno od ureditvenega območja naselja Lončarjev dol. V čistilno napravo naj bi se stekale odpadne vode iz naselja Čanje. – ČN MALKOVEC (200 PE) Območje leži zahodno od ureditvenega območja naselja Malkovec. V čistilno napravo naj bi se stekale odpadne vode iz naselja Malkovec. – ČN POKLEK NAD BLANCO (100 PE) Območje leži južno od ureditvenega območja naselja Poklek nad Blanco. V čistilno napravo naj bi se stekale odpadne vode iz naselja Poklek nad Blanco in stavbnih zemljišč v bližini naselja. – ČN KOLUDRJE – BIRNA VAS (100 PE) Območje leži južno od ureditvenih območij naselij Koludrje in Birna vas. V čistilno napravo naj bi se stekale odpadne vode iz obeh naselij. – ČN KONJSKO (80 PE) Območje leži severno od ureditvenega območja naselja Konjsko. V čistilno napravo naj bi se stekale odpadne vode iz naselja Konjsko. – ČN LUKOVEC (100 PE) Območje leži severno od naselja Lukovec. V čistilno napravo naj bi se stekale odpadne vode iz ureditvenega območja naselja Lukovec ter pripadajoče razpršene pozidave na stavbnih zemljiščih. – ČN ROVIŠČE (150 PE) Območje leži jugozahodno od naselja Rovišče. V čistilno napravo naj bi se stekale odpadne vode iz naselja Rovišče ter zaselkov Vrsa in Mlada gora. – ČN HUDO BREZJE (80 PE) Območje leži zahodno od ureditvenega območja naselja Hudo Brezje. V čistilno napravo naj bi se stekale odpadne vode iz naselja Hudo Brezje. Objekti čistilnih naprav morajo biti od gozdnega roba odmaknjeni za najmanj 1 sestojno višino. S postavitvijo objektov ne sme biti ovirano gospodarjenje z gozdovi ter dostop do gozdnih parcel. INFRASTRUKTURNA OMREŽJA, OBJEKTI IN NAPRAVE Prometno omrežje Vse predvidene čistilne naprave bodo dostopne preko lokalnega cestnega omrežja. Ob glavni železniški progi Zidani most – Dobova na lokacijah izven naselij oziroma v 200 m varovalnem progovnem pasu se nahajajo naslednje obravnavane lokacije: ČN Loka – Račica, ČN Orehovo, ČN Gornje Brezovo, ČN Tržišče – Krmelj. Na osnovi Zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 85/00) in Pravilnika o pogojih za graditev gradbenih objektov ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanje naprav v varovalnem progovnem pasu in v varovalnem pasu ob industrijskem tiru (Uradni list SRS, št. 2/87) je v varovalnem progovnem pasu možno graditi objekte in naprave (visoke do 3 m) zunaj naselja na oddaljenosti najmanj 8 m od osi skrajnega tira. Lokaciji ČN Konjsko in ČN Lukovec se nahajata v bližini trase hitre železniške proge v proučevanju. Komunalna infrastruktura Vodovod Novi objekti bodo priključeni na obstoječ vodovodni sistem. Kanalizacija Na območju občine Sevnica je predvidena izgradnja ločenega kanalizacijskega sistema. Predvidenih je več lokacij čistilnih naprav, kamor naj bi se stekale odpadne vode iz posameznih naselij oziroma prispevnih območij. Prečiščene odpadne vode se bodo iz čistilne naprave odvajale v vodotok (reka Sava, potok Mirna,…). Odpadki Odpadno blato, ki bo po strojnem zgoščevanju skladiščeno v filtritnih vrečah, se bo začasno odlagalo na začasni deponiji na platoju čistilne naprave, nato pa odvažalo na komunalno deponijo. Energetska infrastruktura Napajanje objektov se vrši iz obstoječega 20 kV omrežja, ki ga je potrebno upoštevati pri nadaljnjem načrtovanju prostora v smislu 10 m koridorja na vsako stran od osi daljnovoda. Vsi novi objekti se priključujejo na obstoječe električno in plinovodno omrežje. TK omrežje Lokacije čistilnih naprav ne tangirajo obstoječega TK omrežja, obstaja pa ta možnost s priključitvijo na ostalo komunalno infrastrukturo. TEHNOLOŠKI POGOJI IN OMEJITVE Tehnološki postopek čiščenja v rastlinskih čistilnih napravah poteka po več stopnjah oziroma objektih: usedalnik, filtriranje in kompostiranje, čiščenje, poliranje. Večnamenski zbirni bazen je sestavljen iz dotoka in iztoka, substrata, folije, drenaže in gramoza, koreninskega območja ter peska na površini. Postopki, ki potekajo pa so: adsorpcija, absorpcija, ionska izmenjava, v višjih plasteh pa nitrifikacija in dentrifikacija. Manjše čistilne naprave v plansko opredeljenih zavarovanih območjih kulturne krajine (predvsem vidno izpostavljena aluvialna polja ob Savi) naj se zaradi občutljivega, drobno strukturiranega prostora in izrazite gručaste naselbinske strukture izvedejo kot pretežno rastlinske čistilne naprave. Pri ostalih čistilnih napravah pa se pojavljajo naslednji elementi: vhodno črpališče, sprejem greznic, peskolovi z lovilci maščob, aleracijska stopnja, usedalniki, zalogovnik blata, kompresorska postaja, dehidracija blata, merilno mesto in biofilter. Vse ureditve morajo ustrezati predpisom in zahtevam ter tudi tehničnim omejitvam, ki izhajajo iz posegov povezanih z objektoma HE Boštanj in HE Blanca. USMERITVE ZA ARHITEKTONSKO, URBANISTIČNO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE Predvideni objekti morajo poleg potrebnih tehnoloških in funkcionalnih pogojev izpolnjevati oziroma upoštevati predvsem oblikovne pogoje tako, da se bodo vklopili v obstoječo krajinsko strukturo obravnavanih lokacij. USMERITVE ZA VAROVANJE NARAVE, KULTURNE DEDIŠČINE TER ZNAČILNIH KAKOVOSTNIH PRVIN KRAJINE Pri veliki večini predlaganih lokacij za čistilne naprave niso predvideni posegi v območja kulturne dediščine, razen pri naslednjih čistilnih napravah: – ČN KOMPOLJE – ŠMARČNA – BREG – ŠENTJUR (400 PE) K11 194 929/99 – Kompolje – polje Šmarčna – Kompolje, kulturna krajina – ČN DOLNJE BREZOVO (150 PE+Inplet) K11 197 1/00 – Dolnje Brezovo – Dolnjebrezovško polje, kulturna krajina – ČN GORNJE BREZOVO (80 PE) K11 196 932/99 – Gornje Brezovo – Gornjebrezovško polje, kulturna krajina Na osnovi elaborata »Naravovarstvene smernice za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin planskega akta občine Sevnica (Zavod RS za varstvo narave, OE Celje, marec 2004) se lokacije ČN Loka – Račica, ČN Kompolje – Šmarčna – Breg – Šentjur, ČN Tržišče – Krmelj, ČN Šentjanž, ČN Malkovec, ČN Koludrje – Birna vas nahajajo na območjih, kjer se pričakuje obstoj naravnih vrednot. Elaborat navaja priporočila za ravnanje na območjih naravnih vrednot glede na vrsto posega (obsežna, manj obsežna zemeljska dela in posegi pri zemeljskih delih v kmetijstvu) pred odkritjem, ki se jih smiselno upošteva pri navedenih lokacijah. Lokacija predvidene ČN Tržišče – Krmelj pa posega v območje, ki je predlagano za naravno vrednoto, in sicer 4483 – Mirna; reka z ohranjenim zgornjim tokom in mokrišči v Mirnski dolini; hidrološka naravna vrednota ter ekološko pomembno območje – EPO 65500, opredeljeno tudi kot potencialno območje Natura 2000 z ident. št. SI
  25. Lokacije predvidenih ČN Kompolje – Šmarčna – Breg – Šentjur, ČN Orehovo, ČN Blanca, ČN Dolnje Brezovo in ČN Gornje Brezovo so v neposredni bližini območja, ki je predlagano za naravno vrednoto državnega pomena, in sicer 2762 – Sava – od sotočja Save Bohinjke in Save Dolinke navzdol ter ekološko pomembno območje – EPO 63700, Lokacija predvidene ČN Hudo Brezje posega v ekološko pomembno območje – EPO 18300, opredeljeno tudi kot potencialno območje Natura 2000 z ident. št. SI
  26. Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot ter ohranjanja biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v naravovarstvenih smernicah. Za pripravo podrobnejših prostorskih izvedbenih aktov je potrebno pridobiti podrobnejše naravovarstvene smernice, v katerih bodo določene konkretne varstvene usmeritve in pogoji za varstvo naravnih vrednot in predlaganih zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. Pred začetkom izdelovanja projekta za izdajo gradbenega dovoljenja je treba pridobiti naravovarstvene pogoje, k projektnim rešitvam pa tudi naravovarstveno soglasje. USMERITVE ZA VODNOGOSPODARSKE UREDITVE, OBRAMBO IN ZAŠČITO TER VARSTVO OKOLJA Obramba in zaščita Predvideni objekti in ureditve morajo biti projektirani za potresno območje VII. stopnje po MCS lestvici. Varstvo voda Upoštevati je potrebno sledeče: – kanalizacijski sistem mora biti zgrajen vodotesno in oljenepropustno; – Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96, 21/03); – Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 103/02); – Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 35/96); – Pravilnik o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02); – parametri delovanja čistilne naprave se bodo spremljali v skladu s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 35/96); – v skladu z
  27. členom Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02) se na vodnem zemljišču lahko gradijo objekti javne infrastrukture. Varstvo pred prekomernim hrupom Predvidene lokacije čistilnih naprav spadajo v III. območje varstva pred hrupom po Uredbi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95, 66/96, 59/02) in Uredbi o hrupu zaradi cestnega in železniškega prometa (Uradni list RS, št. 45/95), kjer je dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa. Glede na značilnosti mejne vrednosti hrupa ne smejo presegati zahtev za III. območje in sicer 60
(64)dBA za dan in 50
(54)dBA za noč. V času gradnje in po ureditvi območij emisije hrupa ne smejo presegati dovoljenih mejnih ravni hrupa, ki so dovoljene za to območje. Varstvo zraka Iz območij čistilnih naprav ne sme prihajati do prekomernih emisij škodljivih plinov. Pri čistilnih napravah so predvidene izvedbe aerobnih stabilizacij blata, zato se ne pričakuje povečanih emisij neprijetnih vonjav. Upoštevati je potrebno Uredbo o ukrepih za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 52/02) ter Sklep o določitvi območij in stopnji onesnaženosti zaradi žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, delcev, svinca, benzena, ogljikovega monoksida in ozona v zunanjem zraku (Uradni list RS, št. 72/03). Varstvo pred požarom Dovoz z vsemi interventnimi vozili bo omogočen neposredno do objektov z vseh poti. Kartografska dokumentacija se spremeni na tistih kartah, kjer so predlagane spremembe oziroma dopolnitve, in sicer v naslednjih delih: Karta digitalnega katastrskega načrta v merilu 1 : 5000 DKN Trbovlje 48, DKN Mokronog 10, 16, 17, 20, 26, 27, 28, 38 in DKN Krško 11, 12, 13, 14, 23, 24, 25,
  2. Lokacija obstoječega stavbnega zemljišča, ki se nahaja jugovzhodno od naselja Arto, se izvzame iz stavbnega in vrne v kmetijsko rabo, v velikosti ca. 0,32 ha, na zemljiščih: k.o. Studenec: p. št. 2423, 2424, 2425, 2427,
  3. Kartografska dokumentacija se spremeni v naslednjem delu: Karta digitalnega katastrskega načrta v merilu 1 : 5000 DKN Krško 24
  4. člen (končne določbe) Spremembe in dopolnitve planskega akta so stalno na vpogled pri pristojnem občinskem organu za urejanje prostora v Občini Sevnica. Spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana in družbenega plana Občine Sevnica začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS. Št. 35005-0002/2003 Sevnica, dne
  5. julija
  6. Župan Občine Sevnica Kristijan Janc l. r. Kazalo Na vrh

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.