Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pog

d)Za oblikovanje objektov v ureditveni enoti delavnic, proizvodnih objektov velja: – višina nadomestnih ali dopolnilnih gradenj mora biti taka, da gradnje niso vidno izpostavljene in da ne tvorijo nove višinske dominante v prostoru, – poslovni deli objektov oziroma deli objektov, ki niso neposredno namenjeni proizvodnji, naj bodo locirani ob glavni dovozni cesti oziroma javnem prostoru. 42. člen Enodružinska zazidava (
ez)Za oblikovanje objektov v ureditveni enoti enodružinske zazidave velja: 1. stanovanjski objekti – višina: največ P+1+M ali v celoti vkopana klet (K+P+1+M), – kota pritličja pri vhodu ne sme biti višja od 100 cm nad terenom; – kolenčni zid ne sme biti višji od 150 cm, – vrsta strehe in naklon strešin: dvokapnica, 30–45°; 2. objekti terciarnih in kvartarnih dejavnosti – višina: največ P+1+M ali v celoti vkopana klet (K+P+1+M), – kota pritličja pri vhodu ne sme biti višja od 100 cm nad terenom, – kolenčni zid ne sme biti višji od 150 cm, – vrsta strehe in naklon strešin: praviloma dvokapnica, 30–45°, – pri objektih sestavljenih gabaritov oblikovanje strešin sledi zasnovi s poljubnimi nakloni: Pomožni objekti morajo biti oblikovani skladno z oblikovanjem osnovnega objekta. Površina pomožnega objekta ali skupine pripadajočih pomožnih objektov ne sme presegati 30% površine osnovnega objekta. Prostostoječi pomožni objekti morajo imeti podolgovati tloris in simetrično dvokapnico v naklonu 30–45°. Enokapnice in ravne strehe praviloma niso dopustne. Vrtne ute imajo lahko šotorasto streho. 43. člen Strnjeno grajena jedra (
g)Za oblikovanje objektov v ureditveni enoti strnjeno grajena jedra velja: – tloris stanovanjskih objektov: podolgovat, z razmerjem stranic najmanj 1:1,3, – tloris gospodarskih poslopij, obrtnih delavnic in objektov, namenjenih terciarnim in kvartarnim dejavnostim: podolgovat, z razmerjem stranic najmanj 1: 1,6, – višina objektov: največ P+1+M ali v celoti vkopana klet (K+P+1+M), – kota pritličja pri vhodu je lahko največ 30 cm nad terenom, kolenčni zid pa je lahko visok največ 50 cm, ali P+M ali v celoti vkopana klet (K+P+M), kjer je kolenčni zid visok do 150 cm, – vrsta strehe in naklon strešin: praviloma dvokapnica, 30–45°, – pri objektih, sestavljenih gabaritov, oblikovanje strešin sledi zasnovi s prilagojenimi nakloni. Na fasade starih meščanskih in kmečkih hiš ni dovoljeno dodajati vetrolovov. Nadstreški nad vhodi morajo biti oblikovani skladno z oblikovanjem in z materiali vhodne fasade objektov. Pomožni objekti morajo biti oblikovani skladno z oblikovanjem osnovnega objekta. Površina pomožnega objekta ali skupine pripadajočih pomožnih objektov ne sme presegati 30% površine osnovnega objekta. Strehe in materiali pomožnih objektov morajo biti enake streham osnovnih objektov. Pri posameznih objektih ali zaključenih območjih se morajo posegi izvajati v soglasju s pooblaščeno organizacijo za varstvo naravne in kulturne dediščine. 44. člen Proizvodni objekti (
i)Za oblikovanje objektov v ureditveni enoti industrijskih objektov velja: – tlorisni gabariti so prilagojeni tehnološkim zahtevam in razpoložljivemu zemljišču, – maksimalna višina novogradenj obsega visoko P+1 ali na padajočem terenu K+P+1, oziroma do skupne višine od kote pritličja največ 10.00 m. Del zgradbe, ki je namenjen poslovnemu delu, je lahko visok – vkopana K+P+3 do skupne višine – od kote pritličja največ 12.00 m. Na območjih urejanja, kjer je prevladujoča namenska raba PD – industrijska območja, je maksimalna skupna višina največ 18.00 m. – višina nadomestnih ali dopolnilnih gradenj sme biti taka, da gradnje niso vidno izpostavljene in da ne tvorijo nove višinske dominante v prostoru, – poslovni deli objektov oziroma deli objektov, ki niso namenjeni proizvodnji, naj bodo arhitekturno oblikovani in locirani ob glavni dovozni cesti oziroma ob javnem prostoru. Objekte poudarjenih horizontalnih gabaritov, je treba členiti. Če tehnološki procesi v posameznih objektih zahtevajo višinsko poudarjene elemente (dimnike, stolpe ipd.), jih je treba arhitekturno oblikovati. 45. člen Komunalni in energetski objekti (
k)Za oblikovanje objektov v ureditveni enoti komunalnih in energetskih objektov velja, da jih je treba oblikovati nevpadljivo in ne na vizualno izpostavljenih legah. 46. člen Posamezne kmetije (
pk)Za oblikovanje objektov v ureditveni enoti posameznih kmetij velja za obstoječe kmetije: – tloris stanovanjskih objektov: podolgovat, z razmerjem stranic najmanj 1:1.3, – tloris gospodarskih poslopij obrtnih delavnic in objektov terciarnih in kvartarnih dejavnosti: podolgovat, z razmerjem stranic najmanj 1:1.6, – višina objektov: največ P+1+M ali v celoti vkopana klet (K+P+1+M), – kota pritličja pri vhodu je lahko največ 30 cm nad terenom, kolenčni zid pa je lahko visok največ 50 cm ali P+M ali v celoti vkopana klet (K+P+1+M), kjer je kolenčni zid visok do 150 cm, – vrsta strehe in naklon strešin: praviloma dvokapnica, 30–45°, – pri objektih, sestavljenih gabaritov, oblikovanje strešin sledi zasnovi s poljubnimi nakloni. Na fasade starih kmečkih hiš ni dovoljeno dodajati vetrolovov. Nadstreški nad vhodi morajo biti oblikovani skladno z oblikovanjem in z materiali vhodne fasade objektov. 47. člen Gostejša višja stanovanjska zazidava (
sz)Za oblikovanje objektov v ureditveni enoti stanovanjskih blokov in stolpičev velja: – dozidave stolpičev, tako da se podaljša razmerje tlorisa na 1:1.4, – dozidave za skupne potrebe stanovalcev (vetrolovi, prostor za smeti, kolesarnice ipd.), – nadzidave niso dovoljene. Skupinske in posamezne garaže je treba oblikovati skladno z oblikovanjem objekta, ki mu pripadajo. Pritličje stanovanjskih blokov je dovoljeno izkoristiti za garaže. 48. člen Gostejša stanovanjska zazidava (
vz)Gostejša zazidava kot je gradnja vrstnih objektov, gradnja v nizu in dvojčki so v stanovanjskih soseskah dovoljeni po določilih razpredelnice v 5. členu tega odloka. Za oblikovanje objektov v ureditveni enoti vrstnih stanovanjskih zazidav in dvojčkov velja: – višina objektov: največ P+1+M ali v celoti vkopana klet (K+P+1+M), – kota pritličja pri vhodu je lahko največ 100 cm nad terenom; kolenčni zid je lahko visok največ 50 cm ali P+M ali v celoti vkopana klet (K+P+1+M), kjer je kolenčni zid visok do 150 cm, – vrsta strehe in naklon strešin: praviloma dvokapnica, 30–45°, – pri objektih, sestavljenih gabaritov, oblikovanje strešin sledi zasnovi s poljubnimi nakloni. Pomožni objekti se morajo izvesti za celoten niz z enako stavbno maso, streho in gradbenimi materiali. Odmik med dvema nizoma stavb ali niza stavb od dovoznih cest mora biti najmanj 5.00 m. 49. člen Posamično oblikovani objekti (
x)Za oblikovanje objektov v ureditveni enoti posamično oblikovanih objektov velja, da je treba pri obstoječih objektih upoštevati oblikovne značilnosti in kvalitete obstoječih objektov, pri novogradnjah pa načelne kriterije iz 23., 24. in 31. člena tega odloka, upoštevajoč geometrijo širšega prostora. 50. člen Javni in poslovni objekt (jpx) Lociranje objekta sledi geometriji širšega prostora. Za oblikovanje tovrstnih objektov je treba upoštevati določila 23., 24. in 31. člena tega odloka ob upoštevanju zahtevane tehnologije dejavnosti in funkcionalno vpetost v širše zaledje. Pri spreminjanju obstoječih objektov v javno-poslovne objekte je treba prilagoditi celotno vizualno podobo objekta, urediti normalne javne dostope ter zagotoviti ustrezno velike površine za mirujoči promet. Pri spreminjanju dejavnosti v delu obstoječega objekta je treba vizualno podobo objekta oblikovati v skladno arhitektonsko celoto. 51. člen Poslovni objekti (
px)Lociranje objekta sledi geometriji širšega prostora ob upoštevanju določil 23., 24. in 31. člena tega odloka. Tlorisni gabarit stavb mora biti prilagojen velikosti in legi gradbene parcele ter namembnosti območja in funkciji stavb. Višinski gabariti stavb so poljubni glede na funkcijo stavb in praviloma ne smejo presegati maksimalne višine slemena najvišjega objekta v okolici. Pri spreminjanju obstoječih objektov v poslovne objekte je treba prilagoditi celotno vizualno podobo objekta, urediti normalne javne dostope ter zagotoviti ustrezno velike površine za mirujoči promet. Pri spreminjanju dejavnosti v delu obstoječega objekta je treba vizualno podobo objekta oblikovati v skladno arhitektonsko celoto. 52. člen Zelene in rekreacijske površine (
r)Območja zelenih in rekreacijskih površin so nezazidana območja. Namenjena so ohranjanju zelenih površin, naravnih vrednot in oblikam rekreacije v negrajenem okolju. Zelene površine so območja naravnih vrednot, zelene ločnice v prostoru in oblikovane parkovne površine. V območjih zelenih in rekreacijskih površin so dovoljeni minimalni posegi za urejanje dostopov, poti, odvodnjavanje in za postavitev parkovne opreme, spominskih in informativnih obeležij. 53. člen Športne površine (š) Območja športnih površin so namenjena izgradnji športnih objektov, igrišč in rekreacijskim površinam. Z upoštevanjem kriterijev določil 23., 24. in 31. člena tega odloka je treba pri izgradnji večjih objektov postavitev prilagoditi vpetosti v kulturno ali arhitekturno krajino. Oblikovanje samega objekta sledi tehnološkim zahtevam ob poudarjeni prilagoditvi objektom oziroma krajini širšega območja. Športni objekti in igrišča se praviloma navezujejo na zunanje rekreacijske površine. Pri večjih objektih, igriščih in rekreacijskih površinah je treba predvideti ustrezno dostopnost s primerno velikimi površinami za mirujoči promet. 3. Merila in pogoji za določanje gradbenih parcel 54. člen Velikost gradbene parcele mora biti prilagojena namembnosti in velikosti objekta. V ureditveni enoti mora biti usklajena z lego sosednjih objektov, s konfiguracijo terena, upoštevajoč posestno mejo. Gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so predvidene površine, ki služijo takemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu. Velikost gradbenih parcel za stanovanjske hiše se določa ob upoštevanju kriterijev za gostoto poselitve. Priporočena gostota za območja naselij je 50–90 prebivalcev na ha. Na območjih plansko opredeljenih stavbnih zemljišč je velikost gradbene parcele za prostostoječe objekte izražena s faktorjem izrabe gradbene parcele (FI) 40% – 60%, kjer je 40% velikost bruto etažne površine objekta proti 60% – velikosti parcele. V območjih gostejše stanovanjske pozidave (
vz)naj bo celotna površina zemljišča praviloma najmanj 1,3-krat večja od bruto etažne površine objekta. Do vsake parcele stanovanjskega objekta mora biti zagotovljen dostop. Za druge objekte se velikost gradbene parcele določi ob upoštevanju zahtev, ki jih zahteva funkcija objekta. Pri določanju gradbene parcele kmetije se upošteva tudi medsebojna razporeditev objektov kmetije, vrsta kmetijske proizvodnje in potrebni manipulativni prostor za kmetijsko mehanizacijo. Gradbena parcela za kmetijo meri najmanj 2000 m2. Pred začetkom gradnje objektov v pobočjih, kjer je naklon pobočja večji od 25%, je treba predhodno opraviti geomehansko preveritev nosilnosti tal za nekoherentna tla. Gradnja objektov ob gozdnih površinah znotraj ureditvenih območij naselij je možna v oddaljenosti 25 m; izjemoma je odmik lahko manjši (minimalno 10 m), če so izvedeni vsi požarno-varnostni ukrepi in ukrepi pred nekontroliranim rušenjem dreves v gozdnem robu skladno s soglasjem pristojne gozdarske službe. 55. člen Minimalna gradbena parcela se določa glede na velikost in namembnost objekta ter oblikovanost zemljišča. Omogočati mora neovirano uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, razen v primeru, da je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču. Za stanovanjske objekte je širina minimalne gradbene parcele okrog objekta najmanj 2,5 m, širina dovoza do objekta pa najmanj 3,5 m. Za kmetijske objekte je širina minimalne gradbene parcele okrog objekta najmanj 2,5 m, širina dovoza pa najmanj 3,5 m. Če je dejansko zemljišče pri obstoječih objektih manjše od minimalne gradbene parcele, ugotovljene na osnovi navedenih meril, se upošteva dejanska površina zemljišča (parcele). Če velikost gradbene parcele za predvideno novogradnjo oziroma dozidavo ne zagotavlja normalnega funkcioniranja objekta predviden poseg v prostor ni dovoljen. 4. Pogoji za urejanje prometa in sistemov zvez 56. člen Pri rekonstrukcijah in preplastitvah je treba nivo cestišča in pločnikov za pešce uskladiti z višinami vhodov v objekte, tako da se dostopnost ne poslabša. Dovozi in priključki na cestno mrežo morajo biti urejeni tako, da se z njimi ne ovira promet in se ne poškoduje cesta ne cestni objekti. Uredijo se lahko v soglasju s pristojnim organom in z upravljavcem ceste. Zagotoviti je treba služnostne poti na kmetijska zemljišča za poti, ki bodo izgubljene ob zazidavi. Ceste, na katere se priključujejo transportne poti, ki zagotavljajo kamionski prevoz gozdnih lesnih sortimentov in drugih primarnih surovin, morajo biti utrjene tako, da vozišče prenese 10 t osne obremenitve. 57. člen Interni dovozi in priključki morajo biti navezani na lokalno dovozno prometno omrežje. Vsak objekt mora imeti urejen dostop in dovoz na cesto ali pot v skladu z veljavnimi predpisi in pogoji upravljavca. Minimalna širina dovoza do individualnega objekta je 3,5 m do skupine objektov pa 5 m. Širina cestišča, po kateri poteka javni promet, znaša najmanj 6 m, širina vozišča pa najmanj 4,2 m. Dovozi in priključki se smejo graditi samo s soglasjem pristojne službe za vzdrževanje cest. Urgentni in intervencijski dovozi do stavbnih parcel morajo biti omogočeni neposredno s ceste ali posredno preko skupnih dovozov ali sosednjih dvorišč. 58. člen Za glavne prometnice v naselju in predvidene nove prometnice v območju urejanja je širina cestišča 5 m. Varovalni pas ob prometnici znaša 2 m od roba cestišča. V varovalnem pasu ni dovoljena gradnja ograj ali nameščanje drugih ovir (živih mej ipd.). 59. člen Parkiranje (stacionarni promet) Pri novogradnjah kot pri spremembi namembnosti oziroma dejavnosti je treba zagotoviti normativno število parkirnih mest. Pri objektih z dejavnostmi, kjer se pojavlja veliko število avtomobilov (gostilne, servisi, delavnice za popravilo avtomobilov, banke, pošte, kvartarne dejavnosti), je treba zagotoviti parkirne prostore na funkcionalnem zemljišču pri objektu ali na skupnem funkcionalnem zemljišču za več objektov skupaj. Parkirišča pri teh objektih morajo biti locirana ob objektu ali za njim, kadar to dopuščajo prostorske razmere. V nasprotnem primeru si mora investitor pridobiti soglasje upravljavca javne površine. Izračun minimalnega števila parkirnih mest (PM) za novogradnje, dozidave in nadzidave stanovanjskih objektov temelji: – enostanovanjske stavbe 2 PM, – dvostanovanjske stavbe 4 PM, – dvojček 4 PM, – večstanovanjske hiše 1,5 PM na stanovanje. Za poslovalnice z večjo površino uredimo eno parkirno mesto (PM) upoštevajoč: – 30 m2 površine trgovskega objekta, – 50 m2 površine poslovnega objekta, – 75 m2 površine objektov družbene in kulturne dejavnosti, – 60 m2 površine šolskega objekta, – 3 zaposleni v industrijskih objektih, – 6 gledalcev za športna igrišča, – od 3–5 ležišč v prenočitvenih kapacitetah, – 10 sedežev v gostinskih lokalih, – 10 sedežev za gledališča in kulturne dvorane. Če investitor ne zagotovi primernega števila parkirišč na svojem zemljišču, mora soinvestirati v bližje javno parkirišče v proporcionalnem delu. Če v radiju 200 m ni možno zagotoviti parkirišča, se dejavnost ne more opravljati. 60. člen V 200 m varovalnem progovnem pasu železniške proge Ljubljana–Sežana je treba upoštevati minimalne odmike vseh bodočih objektov od osi skrajnega tira, gradnje protihrupnih zaščit in zaščito vseh morebitnih kovinskih delov v zemlji proti vplivu blodečih tokov zaradi elektrifikacije železniške proge skladno z veljavnimi predpisi. 61. člen Pločniki Pločniki za pešce se uredijo ob vseh glavnih cestah in ob poteh, iz zgostitvenih območij proti šolam, zdravstvenim ustanovam, kulturnim ustanovam, cerkvam, pokopališčem ter drugim objektom javnega značaja. Pri izgradnji javnih prometnic za pešce je treba zagotoviti ustrezen dostop za invalide in kolesarje. 62. člen Kolesarske steze Kolesarske steze se v primerni širini urejajo ob glavnih prometnih ulicah mestnega značaja, kjer prosti koridor poleg izvedbe vsaj enostranskega pločnika omogoča izvedbo le-teh. 63. člen Sistemi zvez Ob trasi medkrajevnih kablov za zveze je dopustna le gradnja komunalnih naprav. Novogradnje in adaptirani objekti s svojimi višinskimi gabariti ne smejo posegati v koridorje radio-relejnih zvez. 5. Pogoji za komunalno in energetsko opremljanje in urejanje 64. člen Na območju urejanja so dovoljene gradnje, rekonstrukcije, prenove in odstranitve komunalnih naprav ter vzdrževalna dela na teh napravah. Gradnjo, rekonstrukcijo in sanacijo komunalnih naprav je treba izvajati časovno in fizično usklajeno z upoštevanjem racionalnosti izvajanja posegov, glede na druge komunalne vode na isti trasi in glede na ureditev prometnih površin. Pri parcelaciji in gradnji je treba upoštevati obstoječe in predlagane poteke primarne in sekundarne infrastrukture ter njihove varovalne koridorje. Dopustni so manjši odmiki od predlaganih tras, če to narekujejo terenske razmere ali racionalnejši potek komunalne naprave oziroma racionalnejša rešitev. Komunalna infrastruktura do vključno sekundarnega nivoja poteka praviloma po javnih oziroma skupnih površinah. Na odsekih, kjer objekti ali naprave komunalne infrastrukture zaradi terenskih značilnosti ali drugih razlogov ne ležijo v javnih površinah, je treba zagotoviti dostop pooblaščenim osebam, ki naprave vzdržujejo. Nadzemne komunalne in energetske naprave (trafo postaje, vodna črpališča ipd.) je treba postavljati nevpadljivo, predvsem ne na osrednjih prostorih naselja. Priporočljive so postavitve ob obstoječih objektih, pri čemer je potrebno predhodno soglasje lastnika zemljišča. Postavitve teh objektov v območjih varstva naravne in kulturne dediščine niso dopustne. 65. člen Požarna voda Sanitarni vodovod mora zagotavljati tudi zadostne količine požarne vode. Na ustreznih medsebojnih razdaljah je treba postaviti protipožarne hidrante. 66. člen Odvajanje odpadnih voda Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi v naselju ali delu naselja, opremljenem z javno kanalizacijo, se mora odvajati v javno kanalizacijo, zaključeno z ustrezno čistilno napravo. Za objekte v strnjenih, že pozidanih poselitvenih območjih, ki jih je treba opremiti s kanalizacijo, je do izgradnje javne kanalizacije dovoljeno odvajati komunalno odpadno vodo neposredno v vode ali s ponikanjem v tla, če se ta očisti v mali pretočni čistilni napravi in letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode ni večja od 10 PE. Za del naselja, kjer ni zgrajena kanalizacija in v katerem je predvidena izgradnja kanalizacije, in če celotna obremenitev, ki tam nastaja, presega 50 PE, je treba pred izdajo prvega dovoljenja za gradnjo izdelati program komunalnega opremljanja za celotno območje predvidene gradnje. Za objekte na območjih, kjer ni predvidena izgradnja kanalizacijskega omrežja, in so na geografsko zaokroženem območju, se komunalna odpadna voda, ki nastaja v njih, čisti v skupni mali komunalni čistilni napravi, ki je namenjena skupnemu čiščenju komunalne odpadne vode in je v lasti in v upravljanju lastnikov stavb. Na vodovarstvenih območjih prvega ali drugega razreda pa se mora odpadna voda zbirati v nepretočnih, nepropustnih greznicah. Odvod odpadnih voda se mora izvesti v ločenem sistemu na način, da padavinske vode ponikajo v največji meri na mestih njihovega nastanka. V javno kanalizacijo se mora odvajati tudi komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi ali skupini stavb zunaj naselja ali dela naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo, večja od 0,02 PE. 67. člen Elektroenergetsko omrežje Na območju Občine Logatec je treba upoštevati objekte elektroenergetske infrastrukture za razdeljevanje, prenos električne energije ter distribucijsko omrežje. Pri elektroenergetskem prenosnem koridorju napetosti DV 220 kV Kleče–Divača (šifra D-215) je treba zaradi predvidenega dviga napetostnega nivoja na 400kV upoštevati širino koridorja na 50 m, in sicer 25 m levo in 25 m desno od osi DV. Elektroenergetski prenosni koridor napetosti DV 2 X 110 kV Kleče–Logatec–Cerknica ima širino 45 m. Za vsako graditev objekta po koridorjih obstoječih in predvidenih prenosnih daljnovodov je treba pridobiti pisno soglasje GJS Prenos električne energije. Za novogradnje, dozidave in nadzidave objektov, namenjenih za stalno ali občasno bivanje ter za pomožne objekte, ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih oziroma predvidenih daljnovodov, je treba predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti elektromagnetnega sevanja, kot to določa veljavna Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96). V koridorjih distribucijskega značaja za napetostni nivo 20 kV širine 15 m je pogojno dovoljena gradnja objektov po pogojih upravljavca. Vse novo nizkonapetostno omrežje je treba graditi kabelsko. Skladno z zazidavo je treba dopolniti zmogljivosti srednje-napetostnega omrežja in trafo postaj. Nove transformatorske postaje je dovoljeno locirati znotraj ureditvenega območja naselja na parcelah, za katere je pridobljeno soglasje lastnika in tistega, čigar interes je prizadet. Prostozračni elektrovodi ne smejo potekati v smeri varovanih pogledov. 68. člen Telekomunikacijsko omrežje Novo telefonsko omrežje se izvede z zemeljskimi kabli. Dopustna je prostozračna izvedba razvodov do posameznih naročnikov iz kabelskih razvodišč. Pri tem je treba upoštevati projektne pogoje upravljavca telefonsko distribucijskega omrežja. 69. člen Javna razsvetljava Javna razsvetljava se izvede na vseh zbirnih cestah, kolesarskih stezah in peš površinah. 70. člen Ogrevanje V novih objektih je dovoljeno ogrevanje z ekološko sprejemljivimi gorivi (elektrika, drva, plin, sonce, kurilno olje z nizko vsebnostjo žvepla). V večjih zazidljivih območjih je treba zgraditi skupne kurilnice (kotlarne), ki uporabljajo za ogrevanje ekološko sprejemljiva goriva. 71. člen Odstranjevanje odpadkov Komunalne odpadke je treba zbirati v smetiščnih posodah. Odjemna mesta s kontejnerji ali zabojniki v naseljih morajo biti urejena na vizualno neizpostavljenih lokacijah. Ureditev odjemnih mest zahteva utrjene nezdrsne površine, tako da je omogočeno enostavno tudi mokro čiščenje. Prostor mora biti dobro dostopen in primerno osvetljen. Smetiščne posode je treba na dan odvoza postaviti na lokacijo, neposredno ob cesti, kjer poteka odvoz odpadkov. Kosovni odpadki se pobirajo 2x letno, za to dejavnost ni namenjenih stalnih odjemnih mest, razen v predvidenem zbirnem centru. Odjemna mesta za papir, steklo in embalažo so na predvidenih lokacijah, na katere gravitira največ 150 prebivalcev. Odjemna mesta za odpadke na pokopališčih morajo biti urejena v sklopu pokopališča, tako, da so za okolje čimbolj nevpadljiva. Zagotovljen mora biti reden in enoten način odvoza odpadkov. Strogo je prepovedano odlaganje odpadkov v kraške vrtače, opuščene meandre strug potokov ali na zamočvirjena, kmetijsko manjvredna zemljišča. 6. Pogoji za varstvo voda 72. člen V varovanih območjih vodotokov je prepovedano graditi kakršne koli objekte, ograje, naprave, ki bi preprečevali dostop do vode. Prav tako so prepovedani posegi, ki bi spreminjali obstoječi vodni režim (zajezitve, brvi s podporo v strugi, zoževanje pretoka ipd.) Vse površinske vode, ki pritekajo na območje urejanja in ga prečkajo, je treba urediti tako, da bodo stanovanjski in drugi objekti varni pred stoletnimi poplavnimi vodami. Uporaba gnojil, strupov in insekticidov mora biti nadzirana. 6.a Pogoji v zaščitnih pasovih plinovodov 73. člen Na območju urejanja je treba upoštevati obstoječi (M3 in R36) plinovod ter načrtovane prenosne plinovode. Za poseganja v nadzorovane oziroma varnostne pasove plinovodov se mora pridobiti pogoje in soglasja sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina. V varstvenem pasu vseh plinovodov se dela lahko izvajajo le pod posebnimi pogoji in pod nadzorstvom sistemskega operaterja. 7. Pogoji za varstvo in ohranjanje narave in kulturne dediščine 74. člen Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili naravno ali kulturno dediščino, niso dovoljeni. Za vse posege na objektih in na območjih ohranjanja narave in kulturne dediščine kakor tudi za spremembo namembnosti v njih je treba pridobiti strokovno mnenje pristojne organizacije za varstvo ohranjanja narave in kulturne dediščine. Posek avtohtonega drevja ni dovoljen, razen za potrebe stavbišča. 8. Merila in pogoji za varstvo in izboljšanje okolja 75. člen Vire onesnaževanja in motenj v okolju je treba sanirati. 76. člen Nove dejavnosti, novogradnje in drugi posegi v prostor v območju urejanja so dovoljeni, če ne poslabšujejo obstoječih razmer oziroma so motnje v mejah predpisov s področja varstva okolja. Za vsako proizvodno dejavnost mora poseben del projekta za gradbeno dovoljenje vsebovati presojo vplivov na okolje. Pred začetkom izvajanja posega, ki lahko pomembno vpliva na okolje, je treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. 77. člen Na celotnem območju urejanja so dopustne le tiste dejavnosti, ki skladno z veljavnimi predpisi ne povzročajo večjih obremenitev okolja in ne presegajo dovoljene ravni hrupa za posamezno območje. V območjih za proizvodnjo (oznaka P) je treba upoštevati dovoljene ravni hrupa za proizvodna območja. 78. člen Pri vseh novih gradnjah morajo biti zagotovljeni elementi naravne osvetlitve bivalnih in delovnih prostorov v skladu z veljavnimi predpisi. 79. člen V proizvodnih objektih in obrtnih delavnicah so dovoljeni le takšni tehnološki postopki, ki ne onesnažujejo zraka, površinskih voda in podtalnice ter ne vplivajo na stanovanjska območja s prekomerno hrupnostjo. Uporabniki prostora, ki na svojem zemljišču opravljajo manipulacijo oziroma skladiščijo nevarne snovi (goriva, olja, kemikalije), lahko to opravljajo le v pokritih prostorih. Manipulacijske površine morajo biti urejene tako, da se ob eventualnem razlitju nevarne snovi lahko v celoti prestrežejo. Uporabniki prostora, ki v tehnološkem procesu (obrtne delavnice) uporabljajo nevarne snovi oziroma imajo lastne čistilne naprave, morajo voditi dnevnik in redno analizirati odpadne vode, ki jih spuščajo v naravni recipient. Uporabniki tehnološke vode morajo uporabljati zaprte sisteme. 80. člen Varstvo pred hrupom Območja urejanja po teh PUP-ih se na podlagi uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju opredeljujejo v več stopenj varstva pred hrupom. Za posamezna območja urejanja se stopnja varstva pred hrupom določa na osnovi prevladujoče namembnosti. Obravnavana ureditvena območja se na osnovi zgoraj navedenih parametrov opredeljujejo v: 1. ureditvena območja naselij, za katere so določene prevladujoče dejavnosti: posebne dejavnosti PD območja izkoriščanja mineralnih surovin območja prometne in komunalne infrastrukture I, O so razvrščena v IV. stopnjo varstva pred hrupom; 2. ureditvena območja naselij, za katere so določene prevladujoče namembnosti: območja stanovanj SE, SV, SK, SS mešana območja MP, MS druga proizvodna območja (obrt in storitve) PI, kmetijske dejavnosti K, gozdarska dejavnost G, so razvrščena v III. stopnjo varstva pred hrupom; 3. ureditvena območja, za katere so določene prevladujoče namembnosti: športno rekreacijske in zelene površine Z območja počitniških hiš SP dejavnosti za potrebe turizma MB, območja vodnih zemljišč V, najboljša kmetijska zemljišča K1, gozdovi s posebnim namenom GRD so razvrščena v II. stopnjo varstva pred hrupom. Pri načrtovanju objektov in naprav je treba upoštevati moč hrupa, ki bo nastala zaradi dejavnosti v objektih in predvideti ustrezne rešitve. Ob začetku obratovanja oziroma uporabe objektov in naprav, v katerih bi utegnil nastati prekomeren hrup, je treba opraviti meritve hrupa pri najbližjem objektu. V primeru, da bi se razmere poslabšale, je treba moč hrupa zmanjšati z ustreznimi tehničnimi ukrepi. 81. člen Varstvo zraka Za varstvo zraka pred onesnaževanjem je treba za objekte, ki so vir onesnaževanja, pridobiti meritve emisij v zrak ter pripraviti program sanacije. Pri gradnji novih objektov in naprav je treba zagotoviti, da ne bodo prekoračene s predpisi dopustne emisije. 82. člen Varstvo tal Pri gradnji objektov je treba humus odstraniti in deponirati. Humus se uporabi za zunanjo ureditev ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč. Pri posegih na kmetijska zemljišča mora dati ustrezne usmeritve za to pristojna strokovna služba. 83. člen Upravljanje z vodami Vsaka gradnja ali ureditev v prostoru, ki bi lahko trajno ali začasno vplivala na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja ali vodnega dovoljenja. Skladno z zakonom o vodah je treba pridobiti vodno soglasje in vodno dovoljenje za vsako spremembo vodnega režima, ki lahko nastane: – z rabo in izkoriščanjem vode, – z izpuščanjem onesnažene vode oziroma snovi, ki onesnažujejo vodo, – z gradnjo, rekonstrukcijo vodno-gospodarskih in drugih objektov ter naprav, – z drugimi posegi v vodotok in vodna zemljišča, s katerimi se spreminja količina, kakovost, prostorska ali časovna razporeditev voda oziroma se spreminjajo razmere na vodnih in pribrežnih zemljiščih. 9. Merila in pogoji za obrambo in zaščito 84. člen Zaklonišča Zaklonišča osnovne zaščite se morajo graditi v strnjenih naseljih blokovne gradnje in v centrih zvez in v energetskih objektih v skladu z ustreznimi predpisi ter kriteriji. V več stanovanjskih stavbah, v katerih ni zaklonišč, je treba ojačati plošče nad kletmi v skladu z veljavnimi predpisi. 85. člen Ukrepi in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami Za varstvo pred požarom je treba upoštevati požarnovarnostne predpise, zlasti pa je treba: – zagotoviti potrebne odmike med objekti oziroma izvesti ustrezno požarno ločitev objektov, pri čemer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru, – zagotoviti dostop interventnih vozil vsaj s treh strani objekta ali naprave, – zagotoviti takojšnjo izvedbo cest, interventnih poti in dostopov, da bo omogočena vožnja interventnega vozila (vsaj 3,5 m širina ter osni pritisk do 10 t), – zagotoviti zadostne količine požarne vode iz obstoječega oziroma predvidenega hidrantnega omrežja, – zagotoviti ob objektih in napravah zadosten zunanji prostor, ki omogoča morebitno evakuacijo ljudi in dobrin iz objektov, – upoštevati je razdalje, čas in oddaljenost najbližje gasilske enote. IV. POSEBNE DOLOČBE 86. člen Industrijsko obrtna cona DL P2 (OIC) Območje IOC se deli na posamezne urejevalske enote za potrebe postopnega urejanja gradbenih kompleksov. Na podlagi smernic Občine Logatec je treba izdelati skupno zasnovo za posamezno urejevalsko enoto, ki opredeli koridorje gospodarske infrastrukture in strokovne podlage za parcelacijo kompleksa. Časovno je izgradnja posameznih objektov vezana na možnost priključitve na izveden prometni skelet in gospodarsko infrastrukturo. Prostorsko urejevalske enote so: DL P2 – sektor III, DL P2 /1, DL P2 /2, DL P2 /3, DL P2 /4, DL P2 /5. Vse ureditve morajo ohranjati dostop do zalednih zemljišč. Na stiku IOC in odprtega prostora je treba izvesti prostorsko ločnico kot krajinsko gosto bariero. Faktor pozidanosti vsake zaključene enote znotraj posameznega kompleksa je možna v razmerju 60% (pozidano) 40% (proste površine). Predlagana višina objektov je visoko P+1 ali na padajočem terenu K+P+1 oziroma do skupne višine od kote pritličja največ 10 m. Del zgradbe, ki je namenjen poslovnemu delu je lahko visok vkopana K+P+3 do skupne višine od kote pritličja največ 12 m. Dozidave obstoječih proizvodnih objektov so možne v primeru zahtev tehnologije. Maksimalna višina objektov v urejevalskih enotah DL P2/3, DL P2/4 in DL P2/5 je visoko P+4 ali na padajočem terenu K+P+4, oziroma do skupne višine od kote pritličja največ 18 m; kota pritličja je vezana na cestni skelet območja. Urejevalska enota DL-P2/Ip je namenjena koridorju gospodarske infrastrukture, konkretno izgradnji vzhodne razbremenilne ceste. Po izgradnji razbremenilne ceste se lahko ostale površine namenjajo in priključijo potrebam osnovne rabe kompleksa (obrtne delavnice, proizvodni in poslovni objekti). V. KONČNE DOLOČBE 87. člen Izdelovalec projektne dokumentacije mora vse elemente in odnose v prostoru ki so navedeni v tem odloku opredeliti v projektni dokumentaciji oziroma mora pridobiti ustrezno strokovno idejno rešitev, ki te odnose definira. 88. člen Prostorski ureditveni pogoji, ki jih je izdelala area- LINE, d.o.o., Cerknica, v juliju 2004, pod štev. 04/ VII-03, so vsem zainteresiranim stalno na vpogled na Občini Logatec in na Upravni enoti Logatec. 89. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne državne in občinske inšpekcijske službe. 90. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 003-03/05-3 Logatec, dne 4. februarja 2005. Župan Občine Logatec Janez Nagode l. r. Kazalo Na vrh

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.

Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditveno območje naselja Logatec, stran 2569.