← Slovenija

Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Benedikt, stran 4129.

Na podlagi 27., 31.,

  1. in
  2. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03), Programa priprave prostorskih ureditvenih pogojev za Občino Benedikt (Uradni list RS, št. 78/04) in
  3. člena Statuta Občine Benedikt (Uradni list RS, št. 19/99) je Občinski svet občine Benedikt na
  4. redni seji dne
  6. 2005 sprejel O D L O K o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Benedikt I. SPLOŠNE DOLOČBE
  7. člen (podlaga za prostorske ureditvene pogoje) S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za Občino Benedikt, ki jih je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., Grajska ulica 7, Maribor, pod številko naloge 346/
  9. člen (vsebina prostorskih ureditvenih pogojev) Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za občino Benedikt (v nadaljnjem besedilu: odlok) določa: ureditveno območje in njegovo funkcijo, merila in pogoje za vrste posegov, merila in pogoje za urbanistično, krajinsko in arhitekturno oblikovanje, merila in pogoje za določanje gradbenih parcel, merila in pogoje za prometno urejanje ter urejanje komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja zvez, merila in pogoje za varovanje okolja in merila in pogoje za urejanje prostora za obrambo in zaščito pred nesrečami. Sestavine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in grafično prikazane v prostorskih ureditvenih pogojih, ki so na vpogled na Občini Benedikt. II. OBMOČJE PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJEV
  10. člen Območje, za katero veljajo določila odloka, obsega celoten prostor Občine Benedikt, razen območij veljavnih zazidalnih načrtov v ureditvenem območju naselja Benedikt: – območje zazidalnega načrta individualne stanovanjske gradnje Benedikt, – območje zazidalnega načrta za območje obrtno-industrijske cone in – območje zazidalnega načrta za stanovanjsko-poslovni kompleks Benedikt. Začasno, do izdelave in sprejema predvidenih prostorskih izvedbenih načrtov, pa ti prostorski ureditveni pogoji veljajo tudi na območjih, za katera je predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov, in sicer za: – območji v ureditvenem območju naselja Benedikt, (območje južno od centra naselja ob glavni cesti in severno od predvidene obrtno-industrijske cone ob glavni cesti) ter – za ureditveni območji za turizem in rekreacijo (polnilnica slatine in golf). III. ČLENITEV OBMOČJA IN FUNKCIJA OBMOČJA
  11. člen (členitev območja) Območje urejanja se členi na: – ureditvena območja naselij Benedikt, Sv. Trije Kralji in Štajngrova, – razpršeno gradnjo in – ves ostali odprti prostor, ki ga predstavljajo kmetijske površine, gozdovi in vodotoki.
  12. člen (funkcija območja) Ureditvena območja naselij imajo pretežno stanovanjsko funkcijo, površine v ureditvenih območjih naselij Štajngrova in Sv. Trije Kralji imajo stanovanjsko namensko rabo. V ureditvenem območju naselja Benedikt so poleg stanovanjske funkcije določene površine predvidene tudi za centralno funkcijo, proizvodnjo in rekreacijo. Podrobna namenska raba površin tako obsega površine za stanovanja, mešano namensko rabo površin, površine za proizvodnjo in skladiščenje, površine za rekreacijo, površine za pokopališče in zelene površine. Lokacija in obseg sta razvidna iz grafičnih prilog. V odprtem prostoru imajo kmetijske površine, gozdovi in vodotoki primarno namensko rabo, obstoječa stavbna zemljišča razpršene gradnje pa imajo prometno funkcijo (prometne površine) ali pretežno stanovanjsko funkcijo (ostala stavbna zemljišča razpršene gradnje). IV. MERILA IN POGOJI GLEDE VRSTE POSEGOV
  13. člen (ureditveno območje naselja) V ureditvenih območjih naselij Benedikt, Štajngrova in Sv. Trije Kralji so glede na namensko rabo površin dopustni naslednji posegi: Površine za stanovanja – gradnje novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov (stavb in gradbenih inženirskih objektov), namenjenih stanovanjski gradnji in osnovnim dopolnilnim dejavnostim (šola, vrtec, cerkev, manjše trgovine, storitvene dejavnosti, kmečka gospodarstva), ter gradnja novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez, – odstranitev objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča, – spreminjanje namembnosti objektov v okviru osnovne namenske rabe površin, pod pogojem, da nova namembnost ne presega zakonsko dopustnega nivoja motenj v okolju in da velikost gradbene parcele ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti, – vzdrževanje objektov, – gradnja pomožnih objektov za lastne potrebe, ograj in pomožnih infrastrukturnih objektov, v primeru kmetijskega gospodarstva pa tudi gnojišč, zbiralnikov gnojnice ali gnojevke, kašč, kozolcev, kmečkih lop, rastlinjakov, silosov, skednjev, vrtin ali vodnjakov za namakanje kmetijskih zemljišč, vodnih zajetij, senikov, krmišč, molzišč in hlevskih izpustov, – gradnja začasnih objektov, ki ne zahtevajo novih komunalnih in drugih priključkov ali bistvenega povečanja zmogljivosti teh priključkov, – postavitev vadbenih objektov, spominskih obeležij in urbane opreme, – nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja. Mešana namenska raba površin – gradnje novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov, namenjenih prvenstveno stanovanjski gradnji in dejavnosti drobne nemoteče obrti (šiviljstvo, frizerstvo, kozmetika, čevljarstvo …) ter gradnja novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez, – odstranitev objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča, – spreminjanje namembnosti objektov v okviru osnovne namenske rabe površin, pod pogojem, da nova namembnost ne presega zakonsko dopustnega nivoja motenj v okolju in da velikost gradbene parcele ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti, – vzdrževanje objektov, – gradnja pomožnih objektov za lastne potrebe, ograj in pomožnih infrastrukturnih objektov, – gradnja začasnih objektov, ki ne zahtevajo novih komunalnih in drugih priključkov ali bistvenega povečanja zmogljivosti teh priključkov, – postavitev vadbenih objektov, spominskih obeležij in urbane opreme, – nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja. Površine za šport – gradnje novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov (stavb in gradbenih inženirskih objektov), namenjenih potrebam izvajanja športa in rekreacije, ter gradnja novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez, – odstranitev objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča, – vzdrževanje objektov, – postavitev ograj in gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov, – gradnja začasnih objektov, ki ne zahtevajo novih komunalnih in drugih priključkov ali bistvenega povečanja zmogljivosti teh priključkov, – postavitev vadbenih objektov, spominskih obeležij in urbane opreme, – nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja. Površine za pokopališče – gradnje novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov (stavb in gradbenih inženirskih objektov), namenjenih pokopališki dejavnosti s spremljajočimi objekti primernih storitvenih dejavnosti, ter gradnja novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez, – odstranitev objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča, – spreminjanje namembnosti objektov v okviru osnovne namenske rabe površin, pod pogojem, da nova namembnost ne presega zakonsko dopustnega nivoja motenj v okolju in da velikost gradbene parcele ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti, – vzdrževanje objektov, – postavitev ograj in gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov, – gradnja začasnih objektov, ki ne zahtevajo novih komunalnih in drugih priključkov ali bistvenega povečanja zmogljivosti teh priključkov, – postavitev spominskih obeležij in urbane opreme, – nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja. Zelene površine – gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov, – postavitev vadbenih objektov, spominskih obeležij in urbane opreme, – nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja.
  14. člen (stavbna zemljišča razpršene gradnje) Na stavbnih zemljiščih razpršene gradnje so dopustni naslednji posegi: – gradnje novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov (stavb in gradbenih inženirskih objektov), namenjenih prvenstveno stanovanjski gradnji in kmetijskim gospodarstvom ter manjšim turističnim, predelovalnim, oskrbnim in storitvenim dejavnostim, ter gradnja novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez, – odstranitev objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča, – spreminjanje namembnosti objektov kot dopolnitev pretežne namembnosti z dejavnostmi, ki se vežejo na turizem, manjše predelovalne, oskrbne in storitvene dejavnosti, dejavnosti prostega časa, izobraževalne in kulturne dejavnosti, pod pogojem, da nova namembnost ne presega zakonsko dopustnega nivoja motenj v okolju in da velikost gradbene parcele ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti, – vzdrževanje objektov, – gradnja pomožnih objektov za lastne potrebe, ograj in pomožnih infrastrukturnih objektov, v primeru kmetijskega gospodarstva pa tudi čebelnjakov, gnojišč, zbiralnikov gnojnice ali gnojevke, kašč, kozolcev, kmečkih lop, rastlinjakov, silosov, skednjev, vrtin ali vodnjakov za namakanje kmetijskih zemljišč, vodnih zajetij, senikov, krmišč, molzišč in hlevskih izpustov, – gradnja začasnih objektov, ki ne zahtevajo novih komunalnih in drugih priključkov ali bistvenega povečanja zmogljivosti teh priključkov, – postavitev vadbenih objektov in spominskih obeležij, nadkritih čakalnic na avtobusnem in železniškem postajališču, javnih telefonskih govorilnic ter skulptur, – nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja.
  15. člen (vodna zemljišča) Na vodnih zemljiščih so dopustni naslednji posegi: – gradnja objektov javne infrastrukture, – gradnja objektov grajenega javnega dobra, – ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda, – ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave, – gradnja objektov, potrebnih za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih, – gradnja objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, in – gradnja objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije. Za vse posege na vodnih zemljiščih je treba soglasje pristojne službe za upravljanje z vodami.
  16. člen (gozd) V gozdovih so dopustni naslednji posegi: – gradnja gozdnih prometnic, – izkoriščanje, ki ima za posledico spremembo gozda v pašnik, porasel z gozdnim drevjem, ali v oboro za rejo divjadi, – nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja, – krčitev gozda – odstranitev gozda zaradi spremembe namembnosti, ki je predvidena v prostorskih planskih aktih občine (te krčitve se lahko izvajajo le na stavbnih, kmetijskih in vodnih zemljiščih). Za vse posege v gozd in gozdni prostor je treba soglasje pristojne območne enote Zavoda za gozdove Slovenije.
  17. člen (kmetijska zemljišča) Na kmetijskih zemljiščih so dopustni naslednji posegi: – melioracije, – gradnja poljskih poti, – gradnja gnojišča, zbiralnika gnojnice ali gnojevke, kašče, kmečke lope, rastlinjaka, ribnika, silosa, skednja, vrtine ali vodnjaka, vodnega zajetja, senika, krmišča, molzišča in hlevskega izpusta na pogojno zazidljivem območju kmetije, ki ga določajo predpisi s področja določanja vrst zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov in pogojev za gradnjo eno­stavnih objektov brez gradbenega dovoljenja, – nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja. Za vse posege na kmetijska zemljišča izda soglasje pristojna kmetijska svetovalna služba.
  18. člen (druga zemljišča) Na drugih zemljiščih (prodišča, sipine, skalovje, opustele terase ipd.) so dopustni nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja.
  19. člen (območja, za katera je predvidena izdelava občinskih lokacijskih načrtov – začasno urejanje z odlokom) V ureditvenih območjih za turizem in rekreacijo (polnilnica slatine, golf) ter v delih ureditvenega območja naselja Benedikt so dopustni naslednji posegi: – odstranitev objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča, – vzdrževanje objektov, – gradnja pomožnih objektov za lastne potrebe, ograj in pomožnih infrastrukturnih objektov, – gradnja začasnih objektov, ki ne zahtevajo novih komunalnih in drugih priključkov ali bistvenega povečanja zmogljivosti teh priključkov, – postavitev vadbenih objektov, spominskih obeležij in urbane opreme, – nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja. V. MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE
  20. člen (pogoji in merila za lego in velikost objektov na območju razpršene gradnje) Pri postavitvi objektov izven strnjenih naselij je treba upoštevati naravne lastnosti in ustvarjene danosti prostora. Posebej se je treba pri postavitvi prilagoditi reliefnim značilnostim. Objekti morajo biti postavljeni tako, da je sleme strehe vzporedno s smerjo plastnic. Zaradi izpostavljene lege objekta in njegovega vpliva na podobo krajine je treba novogradnje prilagoditi izrazu avtohtone arhitekture. Gradbeno parcelo je treba na novo formirati tako, da bo omogočala pravilno umestitev objekta v prostor in zagotavljala primerne ureditve površin, ki bodo služile temu objektu (potek komunalnih vodov in druge omejitve rabe prostora, urbanistične zahteve – dovozi in dostopi, intervencijske poti, sanitarno tehnične zahteve). Razmerje med pozidano in celo površino gradbene parcele individualnih stanovanjskih hiš je 0.10 – 0.
  21. Objekti imajo eno, dve ali tri etaže (K + P, K + P + M ali P + 1). Objekti na slemenih morajo biti zasajeni v avtohtonem zelenju (predvsem sadno drevje). V območjih skupin objektov je treba objekte postavljati v nizu, s krajšo fasado proti prometnici. Objekti niso postavljeni v liniji. Pri lociranju objekta v sklopu kmetijskega gospodarstva se upošteva medsebojni položaj objektov, tako da vsi objekti skupaj tvorijo zaključeno celoto. Stolpni silosi se postavljajo glede na tehnološke značilnosti in treba kapaciteto. Pri postavitvi je treba v čimvečji meri preprečevati vedutno izpo­stavljenost s pravilno lokacijo v okviru gospodarstva.
  22. člen (pogoji in merila za lego in velikost objektov v strnjenih naseljih) V ureditvenih območjih naselij Benedikt, Trije kralji in Štajngrova se je treba prilagoditi sosednjim objektom po odmikih od ceste. Slemena streh objektov morajo povzemati smeri slemen obstoječih sosednjih objektov (pravokotno ali vzporedno s cesto). Višina kapi strehe pa mora slediti ulični višini kapi streh obstoječih objektov. Odstopanja so možna na križiščih poti. Razmerje med pozidano in celo površino gradbene parcele individualnih stanovanjskih hiš je 0.10 – 0.
  23. Objekti imajo eno ali dve etaži (K + P, P + M ali P + 1). Pri določanju višine večstanovanjskih objektov večjih gabaritov (stanovanjski blok) in objektov, namenjenih različnim dejavnostim, je treba zaščititi poglede na cerkveni zvonik tako, da jih višine novih objektov ne presegajo in se ne poruši silhueta naselja. Objekti morajo po velikosti upoštevati stavbne gmote in ploskovna razmerja območja, kamor se objekt locira, in ne smejo bistveno izstopati po velikosti. Proizvodne objekte je treba locirati tako, da so omogočeni ustrezen dostop, manipulacija in parkiranje ter da so upoštevani vsi požarnovarstveni in sanitarnotehnični predpisi. Višina objekta mora ustrezati predpisom o potrebni minimalni višini prostora za posamezno dejavnost, vendar ne sme presegati silhuete naselja. Stolpni silosi na kmečkih gospodarstvih ne smejo izstopati iz silhuete naselja.
  24. člen (oblikovanje objektov) Arhitektura objekta in oblikovanje gradbenih elementov morajo biti skladni in iz trajnih gradbenih materialov. Stavbe je treba oblikovati skladno z oblikovanjem tipične avtohtone arhitekture: – tlorisno razmerje za stavbo v gruči v razponu od 1:1,2 do 1:1,8, – tlorisno razmerje za stavbo na slemenu: v razponu od 1:2 do 1:5, – dovoljena je gradnja kleti, ki je v primeru nagnjenega terena (nad 15%) lahko največ do polovice etaže nad raščenim terenom, – v primeru izkoriščene mansarde morajo biti okna na stenah, izjemoma na strehi, – lega vhoda: obvezno na daljši fasadi, – streha: simetrična, dvokapna, lahko s čopi, sleme je vzporedno z daljšo stranico objekta in ima naklon 27–50°. – kritina: temna barva – priporočljivo je, da so strehe krite z majhnimi strešniki temno rdeče barve (bobrovec, zareznik), – stene: zidane in gladko ometane, – tloris objekta je lahko na L. V ureditvenih območjih Benedikt, Štajngrova in Sveti Trije Kralji je dovoljena tudi drugačna izvedba strehe, kolikor to ustreza oblikovnim in drugim pogojem gradnje, kar je treba ustrezno izkazati v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. Tlorisno razmerje se lahko zagotovi tudi z dodajanjem pomožnih objektov osnovnemu tlorisu (npr. garaža v podaljšku stanovanjske hiše). Za kasnejša vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave ter pomožne objekte veljajo enaki pogoji za oblikovanje kot za novogradnje. Pri objektih centralnih dejavnosti so dopustni oblikovalski kontrasti, kadar ima vizualni kontrast namen vzpostaviti prostorsko dominanto. Komunalni objekti in naprave morajo biti ograjeni in ustrezno ozelenjeni.
  25. člen (upoštevanje potreb funkcionalno oviranih ljudi pri načrtovanju) Novi posegi v prostor na javnih objektih ali javnih površinah in prenove le teh morajo biti načrtovani brez arhitektonskih ovir.
  26. člen (ureditveno območje naselja Benedikt – posebni pogoji) Tipologija stanovanjskih stavb mora povzemati osnovne lokalne značilnosti (material, kritina, naklon strehe, barve), ki so navedene v
  27. členu. Maksimalna etažnost je K + P + 1 + M. V primeru nagnjenega terena (nad 15 %) je lahko klet največ do polovice etaže nad raščenim terenom. Oblikovanje posegov na zelenih površinah mora biti prilagojeno naravnim danostim prostora. Definicije pojmov:

(1)faktor izrabe zemljišč (FIZ) je razmerje med bruto etažnimi površinami objektov nad nivojem terena in površino zemljišča gradbene parcele,
(2)stopnja izrabe zemljišč (SIZ) je razmerje med dovoljenim številom m3 prostornine objekta na m2 površine gradbene parcele. V spodnji tabeli so vrednosti največjega dopustnega FIZ ali SIZ po posamezni namenski rabi. -------------------------------------------------------------------- Namenska raba FIZ SIZ (v m3/m2) -------------------------------------------------------------------- Površine za stanovanja – enodružinske hiše (prostostoječe hiše, dvojčki in verižne hiše) 0,35 Mešana namenska raba površin 0,8 Površine za šport 4 Zelene površine 0,1 --------------------------------------------------------------------
  1. člen (ureditev okolice objekta) Za urejanje zunanjih površin se morajo uporabljati naravni materiali. Ohišnice naj sestavljajo pretežno visokodebelne sadne rastline. Razmejitve med parcelami morajo biti kar najmanj vpadljive (iz lesa, žive meje iz gabra, leske). Priporočljiva je uporaba avtohtonega zelenja. Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material in urediti okolico.
  2. člen (odmiki) Medsebojni odmik prostostoječih objektov ter odmik od meje gradbene parcelne se določi glede na terenske in krajinske razmere ter v skladu s sanitarnotehničnimi, požarnovarstvenimi in obrambnimi predpisi ob upoštevanju funkcionalnih, estetskih in likovnih kvalitet morfologije naselja. Najmanjši medsebojni odmik mora biti tolikšen, da novi objekti škodljivo ne vplivajo na bivalne pogoje prebivalcev sosednjega objekta ali na rabo sosednjih parcel (osončenje, protipožarna zaščita). Novi objekt (razen enostavnih objektov) mora biti odmaknjen od meje gradbene parcele minimalno polovico svoje višine, merjeno od terena do kapi, s soglasjem mejaša je lahko razdalja tudi manjša (v tem primeru mora investitor novega objekta ustrezno urediti odtoke s strešin, namestiti snegobrane ter preprečiti vse ostale vplive na parcelo ali objekt mejaša). Kot oddaljenost se štejeta najkrajša razdalja med mejo sosednjega zemljišča in tej meji najbližja točka objekta. Enostavni objekti, ki se lahko gradijo brez gradbenega dovoljenja, morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljeni tako, kot določa
  3. člen Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03 in 130/04). Medposestna ograja je lahko postavljena tudi na mejo.
  4. člen (vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave) Za vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje objektov kot za novogradnje. Dozidave in nadzidave se morajo uskladiti s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem osnovnega objekta. Prizidki z ravnimi strehami niso dovoljeni.
  5. člen (enostavni objekti) Vrste dopustnih enostavnih objektov za posamezno namensko rabo prostora v ureditvenih območjih naselja oziroma posamezno plansko rabo prostora so določene v
  6. členu odloka. Pomožni objekti za lastne potrebe Pomožne objekte za lastne potrebe je možno postavljati v okviru predpisanega FIZ ali SIZ. Drvarnica, garaža, lopa, nadstrešek, steklenjak, uta (senčnica): oblikovani morajo biti skladno z oblikovanjem osnovnega objekta. Kot prizidek na fasadah morajo biti izvedeni tako, da se streha osnovnega objekta podaljša ali nadaljuje preko pomožnega v istem naklonu, kot ga ima osnovna streha, ali pa se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha. Lahke montažne garaže niso dovoljene. Bazen, steklenjak, rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto: ne smejo biti postavljeni na ulično stran objekta. Ograje Medsosedska, varovalna in igriščna ograja ne sme biti kamnita ali betonska. Dovoljeni so kamniti ali betonski oporni stebri. Vstopna in uvozna vrata se obvezno odpirajo proti gradbeni parceli in ne proti cesti. Ulično ograjo stanovanjskih stavb je treba izvesti do skupne višine največ 1,2 m. Varovalne ograje morajo biti intenzivno ozelenjene. Oporni zid (škarpa) je dovoljena v primeru, ko ni možno drugačno zavarovanje brežin. Biti mora obdelan s kamnom ali ozelenjen s popenjalkami. Pomožni infrastrukturni objekti Prostorske ureditve prometne infrastrukture morajo biti načrtovane tako, da omogočajo uporabo vsem ljudem, ne glede na stopnjo njihove telesne zmogljivosti. Funkcionalno oviranim osebam mora biti omogočeno samostojno gibanje po vseh površinah, ki so namenjene pešcem. Elementi cestne, železniške, pomorske, letališke in žičniške infrastrukture ne smejo pomeniti nevarnosti pri gibanju na tistih površinah, ki so namenjene pešcem. Te površine morajo biti tudi brez grajenih in komunikacijskih ovir. Funkcionalno oviranim osebam mora biti zagotovljen dostop do vseh vrst javnih objektov in stanovanjskih stavb.
  7. Pomožni cestni objekti Protihrupne ograje – v primeru postavitve na območju varovanih pogledov na zavarovane objekte kulturne dediščine, na naravne vrednote in na silhuete naselij morajo protihrupne ograje biti transparentne. Če je ograja transparentna, mora imeti ustrezne oznake za preprečevanje možnega zaletavanja ptic. Objekt javne razsvetljave – imeti mora enotno oblikovane elemente vzdolž ene cestne poteze. Pri lociranju drogov je treba upoštevati vse predpisane varovalne odmike od prometnih površin (od vozišča, od kolesarske steze itd.). Drogovi naj ne segajo v svetli prometni profil in naj funkcionirajo kot element delitve skupnih prometnih površin. Kjer je ob vozišču le pločnik širine do 2,0 m, je treba drog postaviti ob ograje oziroma na zunanji rob cestišča. Temelj objekta javne razsvetljave je treba postaviti tako globoko, da ne bo oviral niveletnega poteka obvoziščnih površin nad njim oziroma preprečeval postavitve ograj med javnim in nejavnim svetom. Priporočamo uporabo standardnih kandelabrov, svetilk in omaric za javno razsvetljavo. Cestni silos – postavljanje v ureditvenih območjih naselij ni dovoljeno razen v sklopu cestne baze. Avtobusno postajališče – v ureditvenih območjih naselij in v ureditvenih območjih za turizem in rekreacijo je treba z lociranjem avtobusnega postajališča zagotoviti pokritost poselitvenega območja s 500 m radijem dostopnosti. Minimalni pogoji za lociranje in oblikovanje avtobusnih postajališč so podani v Pravilniku o tehničnih normativih in minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati avtobusna postajališča na glavnih in regionalnih cestah (Uradni list RS, št. 37/03). Pravilnik določa tudi tehnične elemente avtobusnih postajališč v zalivu. Postajališča morajo biti razpoznavna, opremljena z nadstreški, opremljena s klopmi, koši za smeti ter informacijami o prevozu (vozni red, relacija ali št. linije, načrt mreže linij).
  8. Pomožni energetski objekti Transformatorska postaja – pri postavitvi je treba upoštevati morfologijo naselja in gradbene meje obstoječe zazidave.
  9. Pomožni telekomunikacijski objekt Bazna postaja – antenski drog, antenski nosilec – ne smejo biti postavljeni na stavbo razen v ureditvenih območjih za šport in rekreacijo ter na območju mešane namenske rabe površin in območju površin za proizvodnjo in skladiščenje v ureditvenih območjih naselij.
  10. Pomožni komunalni objekt Ekološki otoki – Postavljeni so lahko le ob javni cesti, kjer je možno zaustavljanje osebnih in tovornih vozil. Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti Kašča, kmečka lopa, rastlinjak, koritasti silos, skedenj in senik – kot prizidek na fasadah morajo biti izvedeni tako, da se streha osnovnega objekta podaljša ali nadaljuje preko pomožnega v istem naklonu, kot ga ima osnovna streha, ali pa se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha. Gozdne prometnice (gozdne ceste, gozdne vlake) – načrtovanje, gradnje, vzdrževanje in uporaba gozdnih prometnic mora biti v skladu s Pravilnikom o gozdnih prometnicah. Začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi Sezonski gostinski vrt – če je nadstrešnica prizidek na fasadi, mora biti izvedena tako, da se streha osnovnega objekta podaljša ali nadaljuje preko pomožnega v istem naklonu, kot ga ima osnovna streha, ali pa se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha. Pohodna površina vrta se lahko obdela z lesom. Kamp – za urejanje je treba uporabljati naravne materiale. Začasni objekti, namenjeni prireditvam Za potrebe prireditve morajo biti predvidene parkirne površine zadostne kapacitete (glede na pričakovan obisk). Parkirne površine naj bodo čim bližje kraju prireditve in čimbolj koncentrirane. Začasni objekti, namenjeni skladiščenju Ne smejo biti postavljeni na ulično stran objekta. Vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem Za urejanje je treba uporabljati naravne materiale. Pri oblikovanju otroških igrišč je treba zagotoviti igrala predvsem za najmlajše starostne stopnje (3–6, 6–12 let). Zagotovljena mora biti preglednost ureditve zaradi varstva otrok. Sprehajalne poti – se morajo prilagajati obstoječi konfiguraciji terena. Utrdijo se in opremijo s klopmi, koši za odpadke. Ob njih se zasadijo drevesa. Spominska obeležja Locirana morajo biti tako, da ne ovirajo funkcionalno ovirane osebe ter ne ovirajo vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. Urbana oprema Postavitev urbane opreme mora zagotavljati take prostorske ureditve površin za pešce, ki omogočajo uporabo vsem ljudem, ne glede na stopnjo njihove telesne zmogljivosti. Funkcionalno oviranim osebam mora biti omogočeno samostojno gibanje. Postavitev urbane opreme ne sme ovirati vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. Nadkrita čakalnica, javna kolesarnica z nadstreškom, javna telefonska govorilnica, večnamenski kiosk in montažna sanitarna enota – priporočamo uporabo standardnih elementov Objekt za oglaševanje – postavlja se v skladu z Odlokom o plakatiranju in reklamiranju v Občini Benedikt (Uradni list RS, št. 81/02). Reklamni stolp so svetlobne vitrine, svetlobni stolpi, plakatni stolpi, reklamni pano pa veliki pano, plakatna tabla, tabla, obešanka, zastava. Ne smejo biti postavljeni nad slemenom hiše. Nad vhodi in izložbami morajo biti najmanj 2,5 m visoko nad pohodno površino.
  11. člen (pogoji in merila glede uporabe gradbenih materialov) Objekti morajo biti grajeni iz trajnih gradbenih materialov. Fasade so ometane v značilni barvi obstoječe kvalitetne arhitekture. Odstopanja pri izboru materialov in barv so možna, vendar pa morajo biti utemeljena in definirana v projektni dokumentaciji.
  12. člen (oblikovanje pokopališč) Območje pokopališča mora biti oblikovano tako, da jasno izraža svojo identiteto v prostoru. Sestavni del pokopališča je objekt mrliške vežice, ki poleg osnovne funkcije lahko vsebuje tudi druge dejavnosti, ki so vezane na funkcijo pokopališča. Grobna poljina mora biti razdeljena na grobna polja. V enem grobnem polju je samo ena vrsta grobov: klasični grobovi ali žarni grobovi. Vsako grobno polje se označi s tekočo številko ali črko. Dostopi do grobnih polj morajo biti zagotovljeni s potmi, minimalna širina poti je 2,5 m. Nagrobniki se oblikujejo v skladu s pokopališkim redom. Pokopališče mora imeti zagotovljen prostor za množične pokope v primeru naravnih in drugih nesreč. Pokopališče mora imeti zagotovljen primeren prostor za pokopališke komunalne odpadke, ki vizualno ni izpostavljen. Na območju pokopališča je možno urediti parkirne prostore. Pokopališče mora biti ograjeno in ustrezno ozelenjeno. Znotraj pokopališča je možna členitev prostora z oblikovanimi zelenimi površinami.
  13. člen (oblikovanje drugih posegov) Ureditve vodotokov in hudournikov se izvajajo kot sanacija erodiranih brežin predvsem z uporabo naravnih materialov, tako da je čim manj vidnega betona. Z urejanjem kmetijskih zemljišč se ne smejo sprožiti erozijski procesi, porušiti ravnotežja na labilnih tleh ali preprečiti odtok visokih voda. Treba je ohranjati pasove vegetacije in posamezna drevesa in gozdni rob. Izkoriščanje mineralnih surovin se izvaja po zakonu o rudarstvu. Nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je treba zavarovati pred erozijo. Brežine z blagimi nakloni je treba zatraviti ali zasaditi, v primeru strmejših brežin so dovoljeni tudi betonski oporni zidovi, ki morajo biti obloženi z avtohtonim kamnom ali ozelenjeni. VI. MERILA IN POGOJI ZA DOLOČANJE GRADBENIH PARCEL
  14. člen Velikost gradbenih parcel se določi v projektni dokumentaciji. Obliko gradbene parcele na stavbnih zemljiščih razpršene gradnje je treba formirati tako, da bo omogočala pravilno umestitev objekta v prostor glede na naravne danosti in ustvarjene razmere in zagotavljala primerne ureditve površin, ki bodo služile temu objektu. Oblika parcele v ureditvenih območjih naselij mora biti praviloma pravokotne oblike in s stranicami pravokotno na potek ceste in s krajšo stranico ob cesti. V primeru, da je razpoložljivo stavbno zemljišče večje od maksimalne velikosti posameznega stavbnega zemljišča za tovrstno stavbno tipologijo, mora lastnik tega zemljišča naročiti ustrezno parcelacijo celotnega stavbnega zemljišča z upoštevanjem navedenih pogojev in meril ter cestno navezavo na javno cesto. Pri določanju velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč je treba upoštevati: – namembnost in velikost objekta na parceli, poteke komunalnih vodov in druge omejitve rabe prostora, – urbanistične zahteve (dovozi in dostopi, intervencijske poti, mirujoči promet, odprte površine), – sanitarnotehnične zahteve. Gradbena parcela mora omogočati normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami razen, če je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču. V spodnji tabeli so določene minimalne in maksimalne velikosti parcel v ureditvenih območjih naselij po posamezni tipologiji individualne stanovanjske gradnje ter za samostojno stoječe stavbe grajene za dejavnosti na površinah za stanovanja. Parcela je lahko večja v primeru, ko je preostanek zemljišča premajhen za oblikovanje nove gradbene parcele. Vrsta gradnje Velikost parcele stanovanjska prostostoječa enodružinska stavba 500–1200m2 stanovanjske vrstne in atrijske stavbe 250–500m2 samostojno stoječe stavbe, grajene za dejavnosti na površinah za stanovanja največ 1500m2 VII. MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE PROMETA
  15. člen (varovalni in drugi pasovi ob prometnicah) Gradnja in rekonstrukcija objektov ter izvajanje drugih posegov v prostor varovalnih pasov javnih cest in javnih kolesarskih poti so dovoljeni le s soglasjem upravljavca. Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran javne ceste širok: – pri glavni cesti 25 m, – pri lokalni cesti 6 m, – pri javni poti 4 m, – pri državni kolesarski poti 5 m, – pri javni poti za kolesarje 3 m.
  16. člen (gradnja ali rekonstrukcija cest in dostopov do objektov in zemljišč) V primeru novogradenj ali rekonstrukcij cest je le te treba asfaltirati in izgraditi s prometnotehničnimi elementi, določenimi glede na funkcijo ceste, prometno obremenitev, vrsto in strukturo prometa. Kadar zaradi prostorskih možnosti ni moč zagotoviti zadostne širine cest, so lahko na krajših odsekih tudi ožje. Na daljših in ozkih odsekih cest, kjer ni zagotovljeno varno in nemoteno srečanje dveh merodajnih vozil ali enega merodajnega vozila z običajnim vozilom, je treba na primernih preglednih razdaljah urediti izogibališča (razširitev vozišča). Izogibališča je treba urediti za vozila, ki vozijo navzdol, izjemoma za tiste, ki vozijo navzgor. V primeru slepega zaključka ceste in kjer na primerni oddaljenosti ni možnosti za obračanje vozil, je treba na koncu cest urediti obračališča. Prometnotehnični elementi javnih cest in poti ter dovoznih cest morajo zagotavljati preglednost v krivinah in križiščih (polje preglednosti) ter morajo ustrezati strukturi prometa in prometnim obremenitvam. Raba prostora v območju polja preglednosti je omejena in na njem ne sme biti vertikalnih ovir (objekti, ograje, zasaditve ipd.), višjih od 30 cm. Ceste naj se križajo čimbolj pravokotno. Gozdne prometnice morajo biti načrtovane, izgrajene in vzdrževane skladno z veljavnim pravilnikom o gozdnih prometnicah. Vse ceste je treba ustrezno odvodnjavati in redno vzdrževati, vse kategorizirane ceste pa tudi asfaltirati. Priporočljivo je izvajanje geološko-geotehničnih raziskav pri novogradnjah in rekonstrukcijah cest, pri načrtovanju sanacijskih ukrepov za stabilizacijo plazov, ki ogrožajo manj prometne ceste, in za potrebe dimenzioniranja pri obnovah voziščnih kon­strukcij. Za vsako stavbo mora biti zagotovljen dovoz in dostop z javne ceste. Dovozne ceste in dostopi do objektov in zemljišč morajo biti praviloma navezani na javne ceste nižje kategorije in preko teh na javne ceste višje kategorije. Gradnja na praznih parcelah ne sme onemogočati možno izgradnjo dovozov do gradbenih parcel, predvidenih za gradnjo, in ne sme onemogočiti dovozov do kmetijskih zemljišč in lesnopridelovalnega gozda. Prostor med hišami ob cestah mora omogočati uvoze na parcele. Veljavni predpisi s področja varnosti cestnega prometa se uporabljajo za vse javne prometne površine in tudi za prometne površine, ki niso kategorizirane kot javne: dovozne ceste, dostopi do objektov in zemljišč, funkcionalne prometne površine, avtobusne postaje in postajališča, gozdne ceste, ceste v zasebni lasti.
  17. člen (intervencija in dostava) Do vseh stavb mora biti zagotovljen dovoz za intervencijska vozila, ob stavbah pa zagotovljena možnost za postavne in delovne površine za gasilsko službo. Intervencijske poti so lahko tudi po peš površinah. Do stavb, v katerih so locirane nestanovanjske dejavnosti, mora biti zagotovljen dovoz za dostavna vozila, po potrebi tudi za kmetijska vozila ter dostavne in manipulativne površine. Vse intervencijske poti, dostavne poti in manipulativne površine morajo biti primerno utrjene in dimenzionirane ter urejene brez ovir.
  18. člen (mirujoči promet) Na območjih mešane namenske rabe, kjer je koncentracija javnih funkcij, je treba urediti javne parkirne površine (npr. parkiranje ob javni cesti, javna parkirišča). V primeru novogradenj, dozidav, nadzidav ali sprememb namembnosti obstoječih objektov je treba urediti dodatna parkirišča kapacitete, ki se določi glede na vrsto in obseg dejavnosti. Neutrjene parkirne površine niso dovoljene. Parkirne površine za tovorna vozila je moč urediti le na površinah za proizvodnjo in skladiščenje.
  19. člen (kolesarski in peš promet) Kolesarji se lahko vodijo v sklopu motornega ali peš prometa, po glavni cesti in lokalnih cestah v središču naselja pa ločeno od motornega prometa. V razpršenih razloženih naseljih in zaselkih se lahko zaradi majhnih prometnih obremenitev tudi pešci vodijo v sklopu motornega prometa. Če cesta ne omogoča varnega srečevanja vozil, kolesarjev in pešcev, jo je treba razširiti ali pa utrditi izogibališča na primernih preglednih razdaljah. Odstavna mesta za kolesa je treba urediti ob vseh objektih centralnih dejavnosti in na vstopih na športne in rekreacijske površine. Njihovo število se določi glede na vrsto in obseg dejavnosti. Vse površine, namenjene pešcem, morajo ostati nezazidane in urejene brez arhitektonskih ovir. Vse rekreacijske kolesarske povezave in pohodniške poti morajo biti označene s prometno signalizacijo. Njihov potek ne sme biti prekinjen, površine pa brez fizičnih ovir. Vsa stanovanjska območja je treba določiti kot območja omejene hitrosti. Na cesti, ob kateri poteka šolska pot, bo treba izvesti ukrepe umirjanja prometa. Na glavnih vstopih v naselje Sveti Trije Kralji naj se izvedejo ukrepi umirjanja prometa.
  20. člen (javni potniški promet) Avtobusna postajališča so lahko urejena na vozišču, razen ob glavni cesti, kjer morajo biti urejena v zalivu izven vozišča. Zagotoviti je treba varno ustavljanje avtobusov ter varno vstopanje in izstopanje potnikov. Vsa postajališča je treba opremiti s talno in vertikalno signalizacijo. VIII. MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE KOMUNALNE IN ENERGETSKE INFRASTRUKTURE TER OMREŽJA ZVEZ
  21. člen (splošni pogoji) Poteki komunalnih in energetskih vodov morajo biti medsebojno usklajeni. Obstoječe in predvidene objekte je priključiti na komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo (kanalizacijsko omrežje, vodovodno omrežje, električno omrežje in omrežje zvez – telekomunikacijsko in CATV). Pogoje za priključitev podajo upravljavci komunalnih in energetskih naprav ter omrežja zvez. Energetski in telekomunikacijski predvideni vodi v naseljih morajo biti izvedeni zemeljsko, v območjih izven naselja so lahko prosto zračni.
  22. člen (vodooskrba) Za reševanje problema vodooskrbe je na območjih, kjer je že zgrajeno javno vodovodno omrežje (v naseljih in pri objektih razpršene gradnje), treba priključiti objekte pod pogoji upravljavca vodovodnega omrežja. Pri celotni obravnavi urejanja območja, je treba ob novogradnjah vodovodnih cevovodov ter za področja nove pozidave predvideti tudi rekonstrukcije obstoječega vodovodnega omrežja v naseljih oziroma izven njih (odprti prostor) tam, kjer je to treba. Natančnejši pogoji za izvedbo rekonstrukcij in novogradenj vodovodnih cevovodov bodo podani v projektnih pogojih k posameznemu posegu v prostor. Obnoviti in dopolniti je treba obstoječe omrežje tako, da bo nudilo požarno zaščito in omogočalo neposredno priključevanje uporabnikov. V primeru razpršene gradnje, kjer gre za oskrbovanje posameznih objektov z vodo, si ti lahko zgradijo individualno vodooskrbno napravo (lastno zajetje ali vodnjak) v skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04).
  23. člen (vodnogospodarske ureditve in raba vode) Zaradi preprečevanja onesnaženosti voda je treba: – zgraditi biološke čistilne naprave za naselja v občini, – urediti ustrezne načine čiščenja odpadnih voda za objekte razpršene gradnje, po veljavnih sanitarnih predpisih, – meteorne vode z manipulativnih in parkirnih površin samo predhodno prečiščene voditi v vodotoke. Zagotoviti je treba sanacije poškodb in vzdrževanje strug in brežin, nastalih zaradi erozivnih procesov. Na mestih, kjer je to treba, izvršiti regulacije potokov.
  24. člen (zbiranje, odvajanje in čiščenje onesnaženih voda) Dograditi je treba manjkajočo kanalizacijo oziroma dopolniti omrežje tako, da bo nudilo izenačevanje komunalnega standarda za vse prebivalce v naselju, in omogočalo neposredno priključevanje uporabnikov. Celotno omrežje javne kanalizacije v naseljih se konča z iztokom oziroma čiščenjem v biološki čistilni napravi. Nove soseske večje od 50 PE (populacijski ekvivalent), se ne sme graditi brez kanalizacije, stare soseske oziroma pozidavo pa je treba čim prej sanirati s kanalizacijo, ki se zaključuje z ustrezno čistilno napravo. Na območjih, kjer še ni zgrajen sistem javne kanalizacije, je obvezna izgradnja lastnih objektov (nepropustne greznice brez odtoka, male čistilne naprave). Pri tem je treba upoštevati sanitarnotehnične in okoljevarstvene predpise. V nobenem primeru ni dovoljeno odvajati fekalne ter odpadne vode iz proizvodnje neprečiščene v vodotoke. Tam, kjer je možno, je treba načrtovati ločen sistem kanalizacijskega omrežja ter ga v skladu s predpisi zasnovati v vodotesni izvedbi. Fekalne vode v naseljih naj se priključijo na javno kanalizacijo oziroma čistilno napravo. Neonesnažene meteorne vode je treba odvajati v ponikovalnice in odprte jarke tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je treba predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike. Meteorne vode z manipulativnih in parkirnih površin je treba po ustreznem predčiščenju (lovilec olj ali usedalnik) ponikati oziroma, kjer to ni možno, voditi v vodotoke.
  25. člen (elektroenergetsko omrežje in javna razsvetljava) Pri lociranju objektov in naprav je treba upoštevati stanje in zasnovo elektroenergetskega omrežja in naprav ter predpisane odmike in pogoje upravljavca. Novi objekti se priključijo na električno omrežje v skladu s pogoji za dobavo in odjem električne energije. Planiranje novih transformatorskih postaj (TP 20/0,4 kV) in pripadajočega omrežja (20 kV in 0,4 kV) bo odvisno od povečanja obremenitev, ter tam, kjer se bodo pojavile slabe napetostne razmere pri odjemalcih, priključenih na obstoječe elektroenergetske vode. TP je treba locirati v težišče potrošnje. Nove transformatorske postaje bo možno graditi kot samostojne objekte, v sklopu drugih objektov ali v njihovi neposredni bližini. Pri tem je treba izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa (Uredba o elektroenergetskem sevanju v naravnem in življenjskem okolju in Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju). Iz predvidenih TP je treba do posameznih odjemalcev položiti ustrezno nizkonapetostno omrežje. Nizko- in srednjenapetostno omrežje je treba v naseljih zgraditi v podzemni oziroma kabelski izvedbi. Prav tako morajo biti priključki odjemalcev na omrežje zemeljski. Za potrebe izgradnje večjih obrtnih delavnic oziroma industrijskih objektov, za katere bo potrebna večja priključna moč, bo treba posebej naročiti raziskavo o možnosti napajanja z električno energijo. Omrežje javne razsvetljave v naselju mora biti zemeljsko. Polaganje kablov je praviloma ob cesti.
  26. člen (ogrevanje) Ogrevanje objektov v naseljih in pri razpršeni gradnji se lahko izpelje individualno z ekološko sprejemljivimi gorivi (ekstra lahko kurilno olje, utekočinjen naftni plin, biomasa), s katerimi se ne bo dodatno onesnaževalo okolje. Ogrevanje se lahko izpelje tudi iz termalne vrtine preko daljinskega omrežja. Na območjih pozidave, kjer je predvidena visoka gostota pozidave in v primeru sočasne gradnje, je možno ogrevanje iz skupne kotlovnice. Pri ogrevanju s tekočim naftnim plinom naj bodo rezervoarji locirani na vizualno neizpostavljenih mestih. Ogrevanje na ekološko nesprejemljive energente ni dopustno.
  27. člen (telekomunikacijsko omrežje) Novogradnje, rekonstrukcije in priključki telekomunikacijskega in omrežja v naselju morajo biti zemeljski. Pri prečkanju prometne infrastrukture je treba predvideti cevne propuste. TK omrežje v naseljih naj bo v zemeljski izvedbi. Investitorji morajo zaprositi za izvedbo priključkov pri pristojnem upravljavcu.
  28. člen (ravnanje z odpadki) Pri novih objektih se predvidijo zbirna mesta komunalnih odpadkov tako, da niso vizualno izpostavljena in da so dostopna vozilom za odvoz smeti. Odjemna mesta za odpadke na pokopališčih morajo biti urejena znotraj ograje. Za potrebe občanov se za zbiranje večjih kosovnih odpadkov uredi reciklažno dvorišče za kratkotrajno hranjenje. Posebnih odpadkov ni dovoljeno zbirati in odlagati skupaj s komunalnimi odpadki. Obvezno je upoštevati Odlok o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Benedikt (Uradni list RS, št. 59/2004). IX. MERILA IN POGOJI ZA VAROVANJE OKOLJA
  29. člen (varstvo voda) Pri predvidenih posegih je treba upoštevati varovanje priobalnega zemljišča, in sicer pri vodotokih
  30. reda 5 metrov od meje vodnega zemljišča. Neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode je prepovedano. Odvajanje odpadnih voda v ribnike, mlake in druge naravne vodne zbiralnike, ki imajo stalen ali občasen pritok, je prepovedano. Vanje se lahko vodijo le predhodno prečiščene odpadne vode. Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Ne glede na vrsto gradnje mora investitor med gradnjo z ustreznimi ukrepi skrbeti, da ne pride do onesnaževanja površinskih voda ali podtalnice.
  31. člen (varstvo zraka) Treba je dosledno upoštevati določila tega odloka, ki se nanašajo na ogrevanje objektov. Pri projektiranju je treba upoštevati vso veljavno zakonodajo s tega področja. Pri projektiranju živilskih obratov je treba zagotoviti protiprašno ureditev okolice skladno z zahtevami Pravilnika o higieni živil (Uradni list RS, št. 60/02).
  32. člen (varovanje tal) Ohranjati je treba naravne prvine v prostoru in se s posegi prilagajati reliefnim značilnostim prostora. Zaradi zaznanih erozivnih procesov na celotnem območju obravnave je projektant dolžan oblikovati posege tako, da ne povzročajo erozijskih procesov. O trebasti pridobivanja predhodnega geotehničnega mnenja k posegu, ki je podlaga za izdelavo projektne dokumentacije, odloči projektant. Pred vsako gradnjo se mora odrgniti plodna zemlja in ista uporabiti za zelene površine ali kmetijske površine.
  33. člen (varstvo pred hrupom) Območje občine Benedikt je razdeljeno na tri območja varstva pred hrupom: – IV. stopnja varstva pred hrupom velja na površinah za proizvodnjo in skladiščenje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa (območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodnji, transportni skladiščni ali servisni dejavnosti ter hrupnejšim komunalnim dejavnostim), razen na gradbenih parcelah legalno zgrajenih stanovanjskih stavb. – III. stopnja varstva pred hrupom velja na površinah za mešane dejavnosti ter izven ureditvenih območij (stavbna zemljišča razpršene gradnje, vodna zemljišča, gozd, kmetijska zemljišča). – II. stopnja varstva pred hrupom velja na površinah za stanovanja, zelenih površinah in pokopališču ter v ureditvenih območjih za turizem, šport in rekreacijo (polnilnica slatine, golf), kjer ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa. Novogradnje in nove dejavnosti je treba locirati tako, da ravni hrupa ne presegajo stopenj, določenih z Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95 in 66/96). Upoštevati je treba tudi Uredbo o hrupu zaradi cestnega in železniškega prometa (Uradni list RS, št. 45/95). Pri posameznih virih prekomernega hrupa je treba nivo hrupa meriti in izvesti ustrezno protihrupno zaščito ali sanacijo. V projektni dokumentaciji za nove objekte oziroma spremembe namembnosti obstoječih mora biti glede na stopnjo obremenitve s hrupom predvidena ustrezna zaščita ter podana izjava o varstvu pred hrupom.
  34. člen (ohranjanje narave) Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za Prostorske ureditvene pogoje za občino Benedikt« (ZRSVN, OE Maribor, julij 2004), ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu Občine Benedikt.
  35. člen (varovanje kulturne dediščine) Za posege na območjih ali objektih kulturne dediščine ter na njihovih vplivnih območjih je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje. X. MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE PROSTORA ZA OBRAMBO IN ZAŠČITO PRED NESREČAMI
  36. člen (zaščita pred požarom) Pri predvidenih posegih je treba upoštevati predpise, ki urejajo zaščito pred požarom, rušenjem, poplavami, plazovi in drugimi naravnimi nesrečami. Pri vseh posegih je treba upoštevati pogoje za varen umik ljudi in premoženja. Objekti morajo biti praviloma toliko ločeni med seboj, da je onemogočen prenos požara z objekta na objekt. Pri združenih objektih je treba zagotoviti dveurno požarno ločitev. Razpored objektov in dovoznih poti mora biti takšen, da omogoča nemoteno posredovanje intervencijskih vozil in možnost evakuacije. Vsaka projektna dokumentacija za gradnjo mora vsebovati določila, ki podrobneje določajo vsebino protipožarne zaščite. V postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja je za vsak poseg treba definirati osnovne in dodatne vire požarne vode.
  37. člen (zaščita pred poplavami) Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim varovanjem voda. Za posege na območju, kjer so poplavno ogrožena, je treba pridobiti projektne pogoje in soglasje k projektni dokumentaciji pristojne službe za upravljanje z vodami.
  38. člen (zaklanjanje in varovanje prebivalstva in dobrin) Potrebe po zaklanjanju in varovanju prebivalstva in dobrin pred vojnim delovanjem se urejajo skladno z veljavnimi predpisi za to področje. XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
  39. člen (tolerance pri izvajanju prostorskih ureditvenih pogojev) Ne glede na določila odloka za posamezna območja so v vseh območjih do realizacije predvidenih ureditev v skladu s temi prostorsko ureditvenimi pogoji dopustni naslednji posegi: – spremembe namembnosti, ki ne zahtevajo večjih gradbenih posegov in vlaganj v objekte, – nujni komunalni posegi, – nujni sanacijski posegi.
  40. člen (prenehanje veljavnosti občinskih prostorskih izvedbenih aktov) Z dnem uveljavitve tega odloka na območju občine Benedikt prenehajo veljati: – Prostorski ureditveni pogoji v Občini Lenart (Uradni list SRS, št. 38/89, ter Uradni list RS, št. 24/93 in 57/96) in – Začasni prostorski ureditveni pogoji za centralna naselja v Občini Lenart (Uradni list SRS, št. 2/89, ter Uradni list RS, št. 24/93).
  41. člen (veljavnost odloka) Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 35003-001/2001-49 Benedikt, dne
  42. marca
  43. Župan Občine Benedik Milan Gumzar l. r. Kazalo Na vrh

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.