Na podlagi 23. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr. ) ter 16. člena Statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 68/01 in 44/02) je Občinski svet mestne občine Novo mesto na 20. seji dne 31. 3. 2005 sprejel O D L O K o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za zunajmestni prostor Mestne občine Novo mesto (PUP MONM ZMP-2) 1. člen V Odloku o prostorskih ureditvenih pogojih za zunajmestni prostor Mestne občine Novo mesto (PUP MONM ZMP-1, Uradni list RS, št. 97/03) se 2. člen spremeni tako, da se glasi: "Dokument vsebuje: odlok o prostorsko ureditvenih pogojih z naslednjimi sestavinami: I. uvodne določbe II. vsebinsko in prostorsko območje urejanja III. opredelitev urbanističnih, krajinskih in stavbarskih/arhitekturnih elementov IV. varovanja in merila urejanja sfere javnega V. splošna merila in pogoji urejanja ureditvenih enot VI. posebna merila in pogoji urejanja ureditvenih enot VII. prehodne in končne določbe – grafične opredelitve, ki so sestavni del odloka: – izris meje urejanja PUP MONM zunaj NM na mreži naselij (1:55 000) – grafična opredelitev ureditvenih enot (DKN 1:5000)." 2. člen V 3. členu se v prvem odstavku za navajanjem uradnih objav sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za " 46/03" doda še " 57/03, 98/03, 15/04, 89/04 in 99/04". 3. člen V 4. členu se v zadnji alineji pika nadomesti s podpičjem ter doda nova alineja: "– območje urejanja z Odlokom o prostorsko ureditvenih pogojih za območje Mestnega jedra Novega mesta (Skupščinski Dolenjski list, št. 12/91, Uradni list RS, št. 96/00)". 4. člen V 7. členu se za zadnjo alinejo doda nov odstavek, ki se glasi: "V območju urejanja so dovoljeni vsi posegi, ki niso v nasprotju z določili tega Odloka ter veljavnimi zakonskimi in podzakonskimi akti. V smislu interpretacije vrst objektov, možnosti gradnje brez gradbenega dovoljenja in drugih posebnosti ZUreP-1 in ZGO-1 se uporabljajo določila Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03), in Pravilnika o spremembah in dopolnitvah tega pravilnika (Uradni list RS, št. 130/04) ter morebitnih sprememb in dopolnitev zgoraj navedenega akta (v nadaljevanju: Pravilnik)." 5. člen V 8. členu se v drugem odstavku za prvim stavkom doda besedilo, ki se glasi: "Določila posebnih meril in pogojev (sklop VI) so kot dopolnilne določbe urejanja UO v grafičnem in tekstualnem delu odloka označena z oznako splošnih meril in pogojev v oklepaju (npr. (R)) in so pravno nadrejena vsem ostalim določilom tega odloka." 6. člen V 12. členu se: v sklopu Dejavnosti tretji stavek tretjega odstavka spremeni tako, da se glasi: "Pri opredelitvah bivanja v vaškem oziroma podeželskem okolju je poleg dejavnosti stanovanja v UO dopustna tudi organizacija dejavnosti proizvodnih obrti in storitev, ki so v skladu z bivanjem v podeželskem okolju, tako da ne: – povzročajo negativnih emisij v zrak in tla ali povečujejo svetlobnega onesnaževanja; – povečujejo hrupa, predpisanega za pretežno bivalne soseske; – vežejo nase večjega motornega ali tovornega prometa, razen za občasno dostavo z vozili do 5 t." V sklopu Gradbena enota (GE) se v prvem odstavku doda tretji stavek: "Pri GE, kjer je primarna dejavnost kmetijstvo, se pojem GE razširi z vsebino pojma grajeno območje kmetije po Pravilniku. " V sklopu Gradbena enota (GE) se v četrtem in petem odstavku besedilo spremeni tako, da se glasi: "V prostoru GE je treba zagotoviti potrebno število parkirnih/garažnih mest (v nadaljevanju PM) glede na vrsto in obseg dejavnosti, ki se na GE odvijajo. Tako je potrebno zagotoviti vsaj: – 1,5 PM stanovanje; – 1 PM za 60 m2 neto površin za trgovske in storitvene dejavnosti; – 1 PM za vsake 4 sedeže v gostinskih in turističnih lokalih. Število parkirnih mest za velike kvartarne, trgovske, industrijske in druge enote se določa na osnovi dodatnih analiz, ki so podlaga za izdelavo projektnih dokumentacij. Analiza se izdela na osnovi veljavnih predpisov standardov. Izjemoma lahko uporabnik GE uporablja tudi javna parkirna mesta, in sicer pod naslednjimi pogoji: – da GE vsebuje javni prostor, – da so objektivno izkoriščene vse možnosti za organizacijo ustreznega števila parkirnih mest na GE, – da spremenjeni režim prometa in parkiranja ne ovira uveljavljenega režima v UO in UE, – da uporabnik sklene s pooblaščenim upravljavcem javnih parkirnih mest pogodbo, ki med drugim določa režim parkiranja; o vsaki spremembi vrste ali obsega dejavnosti je investitor dolžan predhodno pismeno obvestiti upravljavca in le-ta lahko preveri veljavnost pogodbenega razmerja v novih okoliščinah. Gradbena parcela po ZGO-1 za obstoječe in nove objekte se določi na podlagi določil omenjenega zakona in podzakonskih aktov. Grajeno območje kmetije in pogojno zazidljivo območje kmetije se določi na podlagi določb 16. in 17. člena Pravilnika. Če iz omenjenih predpisov ne izhaja drugače, potem velja, da se za gradbeno parcelo upošteva zemljišče stavb, zemljišče dvorišča, opredeljeno po tem dokumentu, in zemljišče uvoza." Odmiki se štejejo od finalnega sloja fasade stavb. V primerih nadstreškov in v primerih napuščev, ki so večji od optimalnih po tem odloku (70 cm horizontalne projekcije pri vzdolžnem ter 50 cm horizontalne projekcije pri čelnem napušču), se štejejo odmiki od napuščev – od finalne konstrukcije brez žleba. V podnaslovu Primarni, sekundarni del GE se za zadnjim stavkom doda nov odstavek z besedilom, ki se glasi: "Skladiščni prostori za živinska gnojila, kot so gnojišča, gnojnične jame, vodotesne lagune ali drugi vodotesni zbiralniki, se lahko gradijo le za potrebe kmetijstva in pod pogoji, ki jih določata pravni akt s tega področja ter Pravilnik. Poleg tega je pri gradnji potrebno upoštevati še naslednja merila: – gnojišče in zbiralnik gnojnice ali gnojevke so lahko locirane le v sekundarnem delu GE ali v območju notranjega dvorišča; pri tem mora biti zagotovljen minimalni odmik 8 m od stanovanjske hiše na sosednji gradbeni parceli, če z manjšim odmikom lastnik sosednje GE eksplicitno ne soglaša; – zgornji rob konstrukcij naj bo praviloma v nivoju terena ali notranjega dvorišča, izjemoma pa lahko sega največ 1,5 m nad njima, če se zagotovi ustrezno ambientalno integracijo v okolje (neizstopajoča površinska obdelava, ozelenitev, ograje z lesenimi plotovi ipd.)." V sklopu Vhodi, uvozi se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: "Vhodi v druge gospodarske in pomožne stavbe iz najpomembnejših javnih prostorov niso dovoljeni, na glavni fasadi osnovnega kubusa glavne stavbe pa so lahko uvozi široki največ 1,2 m." Sklop Gospodarska stavba se v celoti spremeni tako, da se glasi: "Stavba, ki je namenjena gospodarskim dejavnostim na GE; Osnovni volumen naj bo optimalno širok do 10 m, vendar ne več kot 22 m. Razmerje med širino in dolžino je lahko med 2:3 in 1:3. Pri stavbah, ki so ožje od 6,0 m, je lahko to razmerje med 1:1 in 1:3. Streha naj se oblikuje v skladu z merili oblikovanja klasične dvokapne strehe z naklonom od 2° do 45° praviloma brez strešnih izzidkov ter fičar. Če ni opredeljeno drugače, je lahko v merilu glavnega dvorišča gospodarska stavba le pritlična. V primeru, ko je gospodarska stavba umeščena v poševno zemljišče tako, da ima lahko vhoda iz nivoja raščenega zemljišča v obe etaži in ko hkrati višino slemena, ki ne presega interpolacijske linije merodajnih stavb v okolici ter je zagotovljena integracija stavbe v homogenost naselbinskega telesa oziroma v krajino, je lahko visoka tudi P+1. V tem primeru mora imeti na strani proti odprtemu prostoru oblikovan pomožni kubus – v skladu z določbo 3. alineje 1. odstavka sklopa stavba (pomožni kubusi) tega člena. Na GE, kjer je primarna dejavnost kmetijstvo, je lahko več osnovnih kubusov gospodarskih stavb zaporedno povezanih pod pogojem, da imajo enako širino oziroma se pri izteku v polja zožujejo. Cezura med kubusi mora biti najmanj 1/3 širine najožjega prekinjenega kubusa. Takšne cezure naj imajo načeloma ravno streho. Širina osnovnega kubusa gospodarske stavbe je lahko največ 22 m, z delno ali v celoti ravno streho pa lahko tudi širše. Posamezni osnovni kubus gospodarske stavbe je lahko v razmerju tlorisnih stranic do 1:3. Streha je lahko v teh primerih le tipa klasična dvokapnica ali ravna streha. Pomožni kubusi gospodarskih stavb z ravnimi strehami so lahko, vključno z najvišjim robom, do višine kapi klasične dvokapne strehe ali pa so nižji za 1,0 m. Višine slemen in višine kapi streh so lahko v takšnem nizu le enake ali pa se lahko le znižujejo od notranjosti naselja proti meji. Na GE – kmetijah so lahko osnovni kubusi gospodarskih stavb visoki tudi P+1, vendar ob upoštevanju naslednjih meril, da: – ležijo v primarnem delu GE (torej ne v neposrednem območju meje naselja), – nimajo nobene od fasad višje od tiste na notranjem dvorišču za več kot 1 m, – je višina, merjena od kote dvorišča do kote kapi, največ 7 m, – sleme ne sme presegati interpolacijske linije okoliških merodajnih objektov v naselju za več kot 2 m. Deli tovrstnih stavb, ki se zaradi specifičnosti umeščanja v naravno okolje na robovih vasi delno ali v celoti organizirajo kot krajinsko stavbarske oziroma arhitekturne instalacije, se lahko, upoštevajoč zgornja določila, oblikujejo tudi v skladu z merili oblikovanja paviljonske zgradbe – tistimi, ki se tičejo umestitve v kulturno krajino pretežno nepozidanega prostora. Kozolec je po tem dokumentu posebna oblika gospodarske stavbe, za katero, poleg navedenih, veljajo tudi naslednja merila: lahko je le v celoti lesen, z eventualno armiranobetonskimi temelji, posamični redi se ne štejejo v opredeljene dolžine in tlorisna razmerja, temveč le pokriti del med dvema redoma. Pri nadomestnih kozolcih, razširitvah ali novogradnjah je kozolec praviloma lahko širok največ do 6 m oziroma se ohranijo proporci in dimenzije ter etnološke prvine značilnega dolenjskega kozolca. Streha kozolca je lahko le tipa simetrična dvokapnica, pri čemer je pri iztegnjenem kozolcu lahko tudi asimetrična, s tem da je sleme strehe v osi daljšega reda. Zgoraj opisani kriteriji ne veljajo za prestavitve obstoječih kozolcev, kjer se obstoječi kozolec prestavi na novo lokacijo v grajenem območju kmetije oziroma v pogojno zazidljivem območju kmetije. Gospodarska stavba se lahko gradi tudi kot manj zahteven objekt po Pravilniku. Če je nameravana gradnja v skladu z velikostjo, obliko, namembnostjo ter drugimi merili gospodarske stavbe in GE, v katero se umešča, potem se lahko postopkovno realizira tudi po merilih enostavnega objekta, ki jih določa Pravilnik, in sicer v naslednjih primerih: k obstoječi gospodarski stavbi se lahko dogradi novi del ali pa se kot samostojne gospodarske stavbe lahko gradijo le pomožni kmetijsko gospodarski objekti, kot jih določa Pravilnik." V sklopu Hiša na podeželju se besedilo v podnaslovu Namembnost v celoti spremeni tako, da se glasi: "Stavba, ki je namenjena predvsem bivanju družine ali enemu gospodinjstvu, ene ali več generacij v vaškem okolju." V sklopu Hiša na podeželju se v podnaslovu Oblikovanje v prvem stavku za besedo "kubus" črta beseda "stavbe". Sklop Pomožna stavba se v celoti spremeni tako, da se glasi: "Pomožna stavba zagotavlja le pokriti oziroma notranji prostor pomožnim ali drugim dejavnostim GE. Mednje spadajo vse obstoječe stavbe na predmetni GE, ki niso glavne stavbe, gospodarske ali kako drugače v tem odloku opredeljene stavbe (pergole, vse vrste lop ipd.). Pomožna stavba sooblikuje prostorski odnos do sosednjih GE ali tudi do naravnega prostora. V tem primeru sooblikuje vizualno mejo naselja. Pomožna stavba naj bo tako po namenu, oblikovanju in vlogi v prostoru podrejena glavni stavbi. Pomožna stavba je lahko le pritlična z višino kapi in višino slemena na isti ali nižji absolutni višinski koti kot koti istega elementa glavne stavbe. Vhod ali uvoz ima lahko izključno iz notranjega dvorišča. Od glavne stavbe mora biti odmaknjena najmanj 3 m oziroma v skladu s Pravilnikom. Če ni zagotovljena polna izkoriščenost glavnih in gospodarskih stavb GE v skladu z njihovim namenom, v pomožnih stavbah ni dovoljeno organizirati opravljanja dejavnosti. Streha je lahko oblikovana kot ravna streha ali kot klasična streha, pri čemer ima lahko le naklon strehe in barvo kritine glavne stavbe, če sta ta elementa usklajena z merili tega odloka. Pri klasični strehi naj bo orientacija pomožne stavbe enaka kot pri glavni stavbi. Pomožnih stavb ni dovoljeno graditi med najpomembnejšim javnim prostorom in glavno fasado. Možno jo je graditi le v primerih, ko je to posebej opredeljeno s primarno in sekundarno gradbeno linijo. Ob druge javne prostore se umešča v skladu z merili umeščanja glavne stavbe, s tem da je vhod v pomožno stavbo praviloma iz (notranjega) dvorišča. Pomožna stavba mora poleg tega zadostovati tudi merilom stavb oziroma pokritih prostorov enostavnega objekta po Pravilniku. Zato se lahko postopkovno tudi gradi v skladu s tem Pravilnikom, če je skladna z merili tipa GE." V sklopu Plinski rezervoarji se naslov sklopa "Plinski rezervoarji" nadomesti z besedo "Rezervoar za utekočinjeni plin ali nafto" in se v celoti spremeni tako, da se glasi: "Individualni rezervoarji se, ob upoštevanju predpisanih varnostnih kriterijev, umeščajo: znotraj naselij, če niso v celoti vkopane, v skladu z merili umeščanja pomožnih stavb, izven naselij, na zunanjih mejah naselij, v območjih varovanja naravne in kulturne dediščine, na vinogradniški GE in GE ISH ter na nagnjenih terenih z nagibom nad 10% (merjeno na nasprotnih mejah) pa naj bodo vsaj s treh strani (v tlorisni projekciji) v celotni višini vkopane v zemljo, umeščajo se lahko le na GE, na katerih se predmetno gorivo uporablja." V sklopu Pomožni kubusi se za zadnjim odstavkom doda nov odstavek, ki se glasi: "Pomožni kubus, ki odgovarja zgoraj navedenim merilom, se lahko gradi le kot enostavni objekt – objekt za lastne potrebe po Pravilniku (5. člen)." V sklopu Trška hiša se v podnaslovu Namen besedilo spremeni tako, da se glasi: "Pritličje je lahko namenjeno le terciarnim in kvartarnim dejavnostim, višje etaže pa tudi bivanju. Svetla višina pritličja naj bo tako med 2,8 in 4,0 m. Izjemoma se lahko pritličje uporablja tudi v stanovanjske namene, vendar pa naj bo konstrukcijsko in konceptualno prilagojeno javnemu prostoru za terciarne in kvartarne dejavnosti. Tako naj bo svetla višina višja od 2,8 m, glavni vhod za pešce pa naj bo organiziran iz najpomembnejšega javnega prostora. Najpomembnejši program javnega značaja na GE naj bo organiziran v takšnem pritličju trške hiše." 7. člen V 14. členu se drugi odstavek dopolni: »Na celotnem območju urejanja s tem odlokom je dovoljena gradnja vseh vrst gospodarske komunalne infrastrukture na gradbenih parcelah ter kmetijskih in gozdnih zemljiščih v skladu z zakonskimi in podzakonskimi akti na področju urejanja prostora ter graditve objektov in drugih meterialnih zakonskih, podzakonskih in občinskih aktov.« 8. člen V 16. členu se med drugim in tretjim odstavkom doda nov odstavek, ki se glasi: »Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije je treba upoštevati naslednje usmeritve in pogoje: – prednostno se objekte in naprave mobilne telefonije usmerja na lokacije, ki zagotavljajo manjši vpliv na zdravje ljudi, naravo, okolje in kulturno dediščino; – objekte in naprave mobilne telefonije se umešča v prostor tako, da se jih združuje v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave; – na izpostavljenih legah je treba zagotoviti čim manjši vpliv na vidne kvalitete prostora; – v urbanih območjih je treba prioritetno izkoristiti območja in objekte, namenjene trgovsko-nakupovalni, industrijski in poslovni dejavnosti, v stanovanjskih območjih pa jih je treba vključevati na obstoječe sisteme infrastrukture ali v njihovo neposredno bližino (npr. kotlovnice, dimniki, stolpi); – če je le mogoče, je treba objekte in naprave mobilne telefonije postavljati na manj kvalitetna kmetijska zemljišča; – na zavarovana območja narave, razen ožjih zavarovanih območij narave, kjer se objektov in naprav mobilne telefonije ne postavlja, na območja, predvidena za zavarovanje, na območja naravnih vrednot in na ekološko pomembnih območjih naj se posega le izjemoma in na način, ki ne spreminja lastnosti, zaradi katerih je območje pridobilo ta status; – v praviloma izjemnih primerih poseganja na območja in objekte varstva kulturne dediščine je treba objekte in naprave mobilne telefonije umeščati in oblikovati na osnovi postopkov, ki jih določajo predpisi o varstvu kulturne dediščine; – posebno pozornost je treba nameniti oblikovanju objektov mobilne telefonije tako, da je oblikovanje čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani ali krajinski tipiki ter naravnim danostim prostora (npr. barve, obliko stebrov in anten); – praviloma se lokacija postavitve antenskih stebrov predvidi na osnovi predhodnih tehničnih elaboratov v variantah z obrazložitvijo največje družbene sprejemljivosti (pojem največje družbene sprejemljivosti pomeni razmerje med gospodarskim učinkom pokritosti s signalom iz objektov in naprav mobilnih telekomunikacij, projektiranimi v skladu s tehničnimi normativi v razmerju do pobud organiziranih javnosti).« 9. člen Na koncu 18. člena se doda naslednje besedilo: »Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot, zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, navedeni v strokovnem gradivu Naravovarstvene smernice za spremembe in dopolnitve prostorsko ureditvenih pogojev (izven mestnega jedra) in primestna središča 2001/1 (ZRSVN, OE Novo mesto, september 2002) in varstvene usmeritve na ekološko pomembnih območjih in posebnih varstvenih območjih, navedene v Naravovarstvenih smernicah za spremembe in dopolnitve prostorsko ureditvenih pogojev za Novo mesto (izven mestnega jedra) in primestna središča in zunajmestni prostor Mestne občine Novo mesto (ZRSVN, OE Novo mesto, september 2004), ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu Mestne občine Novo mesto". Za 18. členom se doda nov 18.a člen, ki se glasi: »Na registriranih vodotokih državnega in/ali lokalnega pomena so dovoljeni vsi posegi v skladu z materialnimi zakonskimi in podzakonskimi akti, če so namenjeni vzpostavljanju kvalitetnejše gospodarske ter komunalne infrastrukture in/ali družbeno sprejemljivih rekreacijskih površin v obliki novogradenj, rekonstrukcij ali vzdrževalnih del na obstoječih vodnih objektih. V skladu z materialnimi zakonskimi in podzakonskimi akti so v priobalnem pasu vodotokov možni posegi v prostor na območjih historične priobalne poselitve; npr. v območju Vavte vasi, v območju Brusnic ter v območjih razpršenih objektov mlinov, žag in podobno. Predhodne smernice, mnenja in soglasja za vse posege na vodotokih in v priobalnih zemljiščih, naštetih v prejšnjih dveh odstavkih, izda pristojna agencija v sklopu Ministrstva za okolje in prostor RS.« 10. člen V 19. členu se v podnaslovu Notranja organizacija, tipi stavb besedilo spremeni tako, da se glasi: "Na GE so lahko nameščeni le naslednji tipi stavb: – praviloma, vendar neobvezno, le ena glavna stavba tipa hiša na podeželju, – gospodarske stavbe ter – pomožni objekti na grajenem območju kmetije in na pogojno zazidljivem območju kmetije v skladu s Pravilnikom. Oblika, velikost in število stavb morajo biti med drugim usklajeni z merili oblikovanja notranjega dvorišča GE. Velikostni red GE je 1000 do 3000 m2. Pri družinskih kmetijah je lahko takšna GE oziroma grajeno območje kmetije tudi večje. Glavna stavba je lahko postavljena le v primarni del GE ob najpomembnejši javni prostor tako, da ga sooblikuje. Odmik od parcelne meje s sosednjo GE naj bo minimalen. Stavbe so lahko locirane tik ob parcelni meji (z minimalnim odmikom širine napušča), če se izvede stik sosednjih stavb na meji ali pa so od nje odmaknjene 3 m ali več. V zadnjem primeru se šteje, da v danem prostorskem kontekstu strnjenih naselij ne gre za motenje posesti sosednje GE. Odmiki pomožnih stavb oziroma enostavnih objektov naj bodo povzeti po Pravilniku." V podnaslovu Višine stavb se v drugem stavku drugega odstavka za besedo "največ" beseda "1,00 m" nadomesti z besedo "1,20 m". 11. člen V 20. členu se v drugem podnaslovu Notranja organizacija, tipi stavb besedilo spremeni tako, da se glasi: "Na GE se lahko umeščajo le naslednji tipi stavb: – praviloma, vendar neobvezno, le ena glavna stavba tipa hiša na podeželju ali trška hiša – gospodarske stavbe ter – pomožni objekti na grajenem območju kmetije in na pogojno zazidljivem območju kmetije v skladu s Pravilnikom. Oblika, velikost in število stavb na GE mora biti med drugim usklajeno z merili oblikovanja notranjega dvorišča GE. Stavbe so lahko locirane le okoli (v primeru UO s podoznako »o«) oziroma vzdolž (v primeru UO s podoznako »v«) notranjega dvorišča. Velikostni red GE je med 1000 in 3000 m2. Pri družinskih kmetijah je lahko takšna GE oziroma grajeno območje kmetije tudi večje. Pri tem je lahko glavna stavba locirana le ob najpomembnejši javni prostor tako, da ga sooblikuje. Stavbe na GE vzdolžne domačije na robu naselja (prva podoznaka »v«), razen glavne stavbe, so lahko orientirane le vzdolž plastnic v eni ali dveh vrstah vzdolž zgoraj opredeljenega notranjega dvorišča." 12. člen V 21. členu se v podnaslovu Notranja organizacija, tipi stavb besedilo spremeni tako, da se glasi: "Na GE so lahko nameščeni le naslednji tipi stavb: – praviloma, vendar neobvezno, le ena glavna stavba tipa hiša na podeželju, – gospodarske stavbe ter – pomožni objekti na grajenem območju kmetije in na pogojno zazidljivem območju kmetije v skladu s Pravilnikom. Stavbe so lahko locirane le okoli (podoznaka »o«) oziroma vzdolž (podoznaka »v)« notranjega dvorišča. Pri tem je lahko glavna stavba načeloma locirana ob najpomembnejši javni prostor tako, da ga sooblikuje. Izven zunanjih gradbenih linij obodnih stavb GE naj bodo opredeljene funkcionalne zelene površine. Na zemljiščih GE z nagibom več kot 1:4 se lahko zgradijo ravne, zunanje utrjene površine, široke praviloma do 6 m, vendar največ do 8,0 m." V podnaslovu Zelene površine, vegetacija, ograje se v zadnjem stavku za besedo "največ" beseda "1 m" nadomesti z besedo "1,20 m". 13. člen V 25. členu se v prvem stavku za besedo »prostora« črta pika ter doda besedilo »in Pravilniku ter Odloku o razglasitvi gozdov s posebnim namenom v Mestni občini Novo mesto (Uradni list RS, št. 74/00, 6/05) ". 14. člen V 26. členu se v podnaslovu Namembnost in značaj v prvem stavku prvega odstavka za besedo "namenjena" doda beseda "le". V podnaslovu Pomožna stavba pa se prvi stavek spremeni tako, da se glasi: "Na GE se lahko gradijo pomožni objekti v skladu s Pravilnikom." V podnaslovu Hb-GE ISH-hiše na podeželju se besedilo v drugem odstavku spremeni tako, da se glasi: "GE ima lahko le eno, glavno stavbo tipa hiša na podeželju in pomožne objekte v skladu s Pravilnikom, če pa gre za obstoječo kmetijo, tudi eno gospodarsko stavbo ter pomožne stavbe v skladu s Pravilnikom. Prostor GE je sicer namenjen bivanju v vaškem okolju." 15. člen 29. člen se v celoti spremeni tako, da se glasi: »K – območja kmetijskih zemljišč Površine so namenjene pridelovalnim dejavnostim v kmetijstvu. Ob tem imajo prednost oblike sonaravnega, trajnostno naravnanega kmetijstva, ki ohranja in razvija identiteto krajine. Površine se urejajo v skladu z veljavno zakonodajo s tega področja in v skladu s pogoji Pravilnika. Poleg navedenega je na območje kmetijskih zemljišč dopustna še nadomestna gradnja, rekonstrukcije in novogradnje obstoječih objektov in naprav: – objektov in naprav gospodarske infrastrukture, kmetijsko-gozdarskih objektov, začasnih objektov, vadbenih objektov ter urbane opreme v skladu s pogoji Pravilnika ter – izkop in odvažanje raščene zemljine ob pogoju humusiranja novonastale zgornje plasti ter nasipavanje rodovitne zemljine v skladu s Pravilnikom o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov (Uradni list RS, št. 3/03) ter s Pravilnikom. Zadnji odstavek se v celoti črta.« 16. člen Prvi stavek 35. člena (ki govori o pogojih gradnje v UE z oznako R- posebne prostorske ureditve) se zamenja z naslednjim: »V UO z oznako Rr so do sprejetja LN dovoljeni posegi, ki so usklajeni z obstoječo rabo prostora in izboljšanjem pogojev funkcioniranja obstoječih GE (kmetijska dejavnost, urejanje obstoječega gozda, ureditve parkirnih površin, infrastrukturni objekti in naprave v skladu s programsko zasnovo, postavitev začasnih objektov v skladu s Pravilnikom in podobno). 17. člen 33. člen se v celoti spremeni tako, da se glasi: "O – GE gospodarske stavbe Prostor je namenjen le umestitvi stavbe tipa gospodarska stavba s pripadajočimi funkcionalnimi površinami ali enostavnega objekta vrste pomožni kmetijsko-gospodarski objekti po Pravilniku. Stavba v tem primeru ne sme imeti izzidkov, je lahko široka največ 8,0 m in ima streho oblikovano kot klasična dvokapna streha. Namenjena je lahko le primarni dejavnosti. Na GE z oznako Ok je dovoljena le gradnja gospodarske stavbe – kozolca, ki je opredeljen v petem odstavku sklopa gospodarska stavba 12. člena tega odloka. Če ustreza merilom kmetijsko-gozdarskega objekta, se lahko gradi kot enostavni objekt v skladu s Pravilnikom." 18. člen Na koncu 36. člena se v podnaslovu Sn-GE ŠRP- v parku doda nov odstavek, ki se glasi: "Če objekti po namenu, konstrukcijskih in drugih značilnostih odgovarjajo merilom enostavnega objekta, se lahko gradijo v skladu s Pravilnikom." 19. člen 37. člen se v celoti spremeni tako, da se glasi: »T – Trška GE Namen, značaj Tip te GE je paleta razvitih oblik avtohtonih domačij v središčnih vaseh in trgih. Namenjena je lahko le terciarnim in kvartarnim dejavnostim ter bivanju. GE so praviloma velike od okoli 600 m2 v strnjenih naseljih, v nizih pa do 3.000 m2 v novo – oblikovanih središčih. GE ni dovoljeno združevati ali deliti, razen v primerih GE javne stavbe ali posebne javne stavbe. GE trške hiše (
Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.