Zakon o prenehanju veljavnosti Zakona o družbenem pravobranilcu Republike Slovenije (ZPVZDruP), stran 5213.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka

1. člena in prvega odstavka
2. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o prenehanju veljavnosti Zakona o družbenem pravobranilcu Republike Slovenije (ZPVZDruP) Razglašam Zakon o prenehanju veljavnosti Zakona o družbenem pravobranilcu Republike Slovenije (ZPVZDruP), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji
3. maja
4. Št. 001-22-32/05 Ljubljana, dne
5. maja
6. dr. Janez Drnovšek l. r. Predsednik Republike Slovenije ZAKON O PRENEHANJU VELJAVNOSTI ZAKONA O DRUŽBENEM PRAVOBRANILCU REPUBLIKE SLOVENIJE (ZPVZDruP) Vsebina zakona
7. člen Ta zakon določa prenehanje veljavnosti Zakona o družbenem pravobranilcu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 69/95) in ureja odpravo in prenehanje delovanja Družbenega pravobranilca Republike Slovenije kot samostojnega državnega organa in vprašanja, povezana z njegovo odpravo in prenehanjem delovanja. Prenehanje delovanja
8. člen Družbeni pravobranilec Republike Slovenije se odpravi in preneha z delovanjem v dveh mesecih po uveljavitvi tega zakona. Družbeni pravobranilec Republike Slovenije je do dneva prenehanja delovanja dolžan Državnemu zboru Republike Slovenije poročati o svojem delu v letu
9. Prevzem zaposlenih
10. člen Družbeno pravobranilko ali družbenega pravobranilca (v nadaljnjem besedilu: družbeni pravobranilec), njegove namestnice in namestnike (v nadaljnjem besedilu: namestniki) ter strokovne in administrativne delavke in delavce (v nadaljnjem besedilu: delavci) na sedežu organa ter izven sedeža organa z dnem prenehanja delovanja Družbenega pravobranilca Republike Slovenije prevzame v delovno razmerje kot javne uslužbenke in javne uslužbence (v nadaljnjem besedilu: javni uslužbenci) Ministrstvo za pravosodje. Razporeditev zaposlenih iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami zakona, ki ureja javne uslužbence. Družbenega pravobranilca in njegove namestnike, katerim so v reševanje dodeljene zadeve, ki do prenehanja delovanja Družbenega pravobranilca Republike Slovenije še niso zaključene, se po prevzemu zaposlenih po prejšnjih odstavkih, začasno premesti v Državno pravobranilstvo v skladu z določbami zakona, ki ureja javne uslužbence, za dokončanje zadev iz prvega odstavka
11. člena tega zakona. Premestitev iz prejšnjega odstavka traja do zaključka zadev iz prejšnjega odstavka. Prevzem finančnih sredstev in opreme
12. člen Sredstva iz proračuna, zagotovljena za delo Družbenega pravobranilca Republike Slovenije, se z dnem prenehanja njegovega delovanja prenesejo na Ministrstvo za pravosodje. Opremo, ki je v uporabi Družbenega pravobranilca Republike Slovenije na sedežu organa in izven sedeža organa, in ki je bila pridobljena s sredstvi državnega proračuna, ob prenehanju njegovega delovanja prevzame Ministrstvo za pravosodje. Opremo, ki je bila pridobljena s sredstvi lokalnih skupnosti, Družbeni pravobranilec Republike Slovenije ob prenehanju njegovega delovanja preda ustrezni lokalni skupnosti. Prenos opreme iz drugega in tretjega odstavka tega člena se izvede na podlagi popisa, ki ga do prenehanja delovanja Družbenega pravobranilca Republike Slovenije pripravi Družbeni pravobranilec Republike Slovenije in ga posreduje Ministrstvu za pravosodje. Prevzem nedokončanih zadev in arhivskega gradiva
13. člen V nedokončane pravdne postopke in upravne spore, v katerih nastopa Družbeni pravobranilec Republike Slovenije kot stranka ali udeleženec v postopku, z dnem, določenim v
14. členu tega zakona, vstopi in jih nadaljuje Državno pravobranilstvo. V zadevah iz prejšnjega odstavka imajo osebe, ki so začasno premeščene v Državno pravobranilstvo po tretjem odstavku
15. člena tega zakona, državni pravobranilec in pomočniki državnega pravobranilca pooblastila in pristojnosti, ki so jih do uveljavitve tega zakona imeli družbeni pravobranilec in njegovi namestniki na podlagi Zakona o družbenem pravobranilcu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 69/95). Državno pravobranilstvo od Družbenega pravobranilca Republike Slovenije prevzame gradivo trajnega dokumentarnega značaja, ki ni javno arhivsko gradivo. Javno arhivsko gradivo Družbenega pravobranilca Republike Slovenije prevzame Arhiv Republike Slovenije. Družbeni pravobranilec Republike Slovenije do prenehanja njegovega delovanja izdela poročilo v zvezi z zadevami iz prvega odstavka tega člena ter ga posreduje Državnemu pravobranilstvu in Ministrstvu za pravosodje. Državno pravobranilstvo je o zaključevanju prevzetih zadev iz prvega odstavka tega člena dolžno enkrat letno poročati Državnemu zboru Republike Slovenije. Predaja dokumentacije in gradiva
16. člen V roku iz petega odstavka prejšnjega člena Družbeni pravobranilec Republike Slovenije preda dokumentacijo, ki se nanaša na zadeve iz prvega odstavka prejšnjega člena, ter gradivo iz tretjega odstavka prejšnjega člena Državnemu pravobranilstvu, gradivo iz četrtega odstavka prejšnjega člena pa Arhivu Republike Slovenije. Sodni postopki
17. člen Zadeve iz prvega odstavka
18. člena tega zakona sodišča obravnavajo kot prednostne in nujne. V zadevah iz prvega odstavka
19. člena tega zakona se smiselno še naprej uporablja določba tretjega odstavka
20. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 55/92, 7/93, 31/93 in 1/96 v zvezi s
21. členom ZZLPPO – Uradni list RS št. 30/98, 72/98 – odločba US, 12/99, 50/99 – ZPSPID in 79/01). KONČNI DOLOČBI
22. člen Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati Zakon o družbenem pravobranilcu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 69/95). Določbe zakona iz prejšnjega odstavka se uporabljajo do dneva prenehanja delovanja Družbenega pravobranilca Republike Slovenije.
23. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 700-08/93-4/16 Ljubljana, dne
24. maja
25. EPA 146-IV Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije France Cukjati, dr. med. l. r. Kazalo Na vrh