← Slovenija

Odločba o rešitvi spora glede pristojnosti za odločanje v postopku o prekršku med Policijsko postajo Ljubljana Center in Okrajnim sodiščem v Ljubljani

Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem z zahtevo Policijske postaje Ljubljana Center, na seji dne

  1. junija 2005 o d l o č i l o: Za odločanje v postopku o prekršku je na podlagi obdolžilnega predloga Policijske postaje Ljubljana Center št. 163/6-382177 z dne
  2. 2005 pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani. O b r a z l o ž i t e v A)
  3. Policijska postaja Ljubljana Center je na podlagi prvega odstavka
  4. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03 in nasl. – v nadaljevanju: ZP-1) pri Okrajnem sodišču v Ljubljani vložila obdolžilni predlog št. 163/6-382177 z dne
  5. 2005 zaradi prekrškov po
  6. točki in po
  7. točki prvega odstavka
  8. člena Zakona o prekrških zoper javni red in mir (Uradni list SRS, št. 16/74 in nasl., ter Uradni list RS, št. 8/90 in nasl. – v nadaljevanju: ZJRM).
  9. Okrajno sodišče v Ljubljani je sklenilo, da ni stvarno pristojno za vodenje postopka o prekršku po obdožilnem predlogu Policijske postaje Ljubljana Center in je obdolžilni predlog odstopilo prekrškovnemu organu, Policijski postaji Ljubljana Center.
  10. Policijska postaja Ljubljana Center je Vrhovnemu sodišču predlagala, naj odloči v sporu glede pristojnosti med Policijsko postajo Ljubljana Center in Okrajnim sodiščem v Ljubljani. Iz navedene vloge izhaja, da se Policijska postaja Ljubljana Center ne strinja s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani, da zavrača pristojnost za odločanje in meni, da je za vodenje predmetnega postopka o prekršku pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.
  11. Vrhovno sodišče je Ustavnemu sodišču z dopisom št. I Kr 18/2005 z dne
  12. 2005 odstopilo predlog Policijske postaje Ljubljana Center za odločitev v sporu glede pristojnosti med Policijsko postajo Ljubljana Center in Okrajnim sodiščem v Ljubljani. Navedlo je, da drugi odstavek
  13. člena ZP-1 sicer določa, da v sporu glede pristojnosti med sodišči in prekrškovnimi organi odloča Vrhovno sodišče Republike Slovenije, vendar meni, da je treba drugi odstavek
  14. člena ZP-1 v povezavi z osmo alinejo prvega odstavka
  15. člena Ustave razlagati tako, da je Vrhovno sodišče pristojno za odločanje le v sporih med sodišči in prekrškovnimi organi, ki niso državni organi. V zvezi s slednjim Vrhovno sodišče navaja, da gre v konkretnem primeru za spor o stvarni pristojnosti med sodiščem in policijsko postajo, ki je po
  16. členu Zakona o policiji (Uradni list RS, št. 49/98 in nasl. – ZPol) sestavni del policije kot državnega organa v sestavi Ministrstva za notranje zadeve. Zato Vrhovno sodišče meni, da je za odločitev v predmetnem sporu pristojno Ustavno sodišče. B)
  17. Ustavno sodišče je na podlagi osme alineje prvega odstavka
  18. člena Ustave pristojno, da odloča o sporih glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi. Po določbi drugega odstavka
  19. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) lahko, če pride do spora o pristojnosti zato, ker več organov zavrača pristojnost v posamezni zadevi, zahteva rešitev spora o pristojnosti tisti organ, ki mu je bila zadeva odstopljena, pa meni, da zanjo ni pristojen.
  20. V konkretnem primeru pristojnost za vodenje postopka o prekršku zavračata tako Policijska postaja Ljubljana Center kot Okrajno sodišče v Ljubljani. Policijska postaja Ljubljana Center meni, da je v konkretnem primeru prišlo do takšnih kršitev predpisa (ZJRM), ki ni usklajen z določbami ZP-1 se pa zanje lahko v skladu s prehodnimi določbami ZP-1, še vedno izreče kazen zapora. Okrajno sodišče v Ljubljani pa meni, da je za prekrške, ki so obdolžencu očitani na podlagi obdolžilnega predloga Policijske postaje Ljubljana Center, zagrožena le denarna kazen do 120.000 SIT. Okrajno sodišče ugotavlja, da v predmetni zadevi ni podan nobeden izmed razlogov iz drugega odstavka
  21. člena ZP-1, zaradi katerega se o očitanem prekršku ne bi moglo odločiti v hitrem postopku, za katerega vodenje je po njegovem mnenju stvarno pristojen prekrškovni organ, in sicer v konkretnem primeru Policijska postaja Ljubljana Center.
  22. Po prvem odstavku
  23. člena ZP-1 se za storjeni prekršek ob pogojih iz tega zakona izreče predpisana sankcija ali opozorilo. Po drugem odstavku tega člena so sankcije za prekrške globa, opomin, kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja, prepoved vožnje motornega vozila, izgon tujca iz države, odvzem predmetov in vzgojni ukrepi. Novi ZP-1 med sankcijami, ki jih je mogoče izreči za storjeni prekršek, ne omogoča več izrekanja kazni zapora. Vendar je v konkretnem primeru treba glede na naravo očitanega prekrška upoštevati tudi druge določbe ZP-
  24. Od dneva uveljavitve ZP-1 (od
  25. 2003) se, razen za prekrške iz tretjega odstavka
  26. člena ZP-1, ne more izreči kazen zapora (prvi stavek četrtega odstavka
  27. člena ZP-1). Po prvem odstavku
  28. člena ZP-1 je treba predpise, s katerimi so določeni prekrški, pa niso v skladu s tem zakonom, v treh letih po uveljavitvi tega zakona uskladiti s tem zakonom. Do uskladitve predpisov iz prvega odstavka tega člena se po določbi prvega stavka drugega odstavka
  29. člena ZP-1 uporabljajo sankcije iz teh predpisov. Po tretjem odstavku
  30. člena ZP-1 se do uskladitve zakonov, ki urejajo varnost cestnega prometa, proizvodnjo in promet s prepovedanimi drogami, orožje in prekrške zoper javni red in mir, z določbami tega zakona, glede izrekanja kazni zapora uporabljajo določbe zakona iz drugega odstavka
  31. člena tega zakona, za izvršitev kazni zapora pa določbe Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 22/2000 – ZIKS-1). Po drugem odstavku
  32. člena ZP-1 se torej za prej navedene primere še vedno uporabljajo določbe Zakona o prekrških (Uradni list SRS št. 25/83 in nasl. ter Uradni list RS, št. 10/91 in nasl. – v nadaljevanju: ZP).
  33. Iz obdolžilnega predloga Policijske postaje Ljubljana Center izhaja, da se obdolžencu očita storitev prekrškov po
  34. točki in po
  35. točki prvega odstavka
  36. člena ZJRM. Za navedena prekrška se sme obdolžencu po prvem odstavku
  37. člena ZJRM izreči denarna kazen do 120.000 SIT ali zapor do 30 dni. Okrajno sodišče se v sklepu, s katerim se izreka, da za odločanje v konkretnem primeru ni stvarno pristojno in obdolžilni predlog odstopa Policijski postaji Ljubljana Center, sklicuje na določbo prvega odstavka
  38. člena ZP-1 (odločanje prekrškovnega organa po hitrem postopku) in ugotavlja, da ni podan nobeden izmed razlogov, ko hitri postopek po drugem odstavku
  39. člena ZP-1 ni dovoljen.(*1) Navedeno sklepanje ni utemeljeno.
  40. Obdolžencu se za očitani prekršek glede na navedeno v prejšnji točki obrazložitve še vedno lahko izreče tudi kazen zapora, ki pa jo, ob uporabi določb ZP, lahko izreče le sodišče. Zato je Ustavno sodišče odločilo, da je za odločanje v postopku o prekršku na podlagi obdolžilnega predloga Policijske postaje Ljubljana Center pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani. C)
  41. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka
  42. člena ZUstS in četrte alineje drugega odstavka
  43. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in dr. Dragica Wedam Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno. Št. P-11/05-5 Ljubljana, dne
  44. junija
  45. Predsednik dr. Janez Čebulj l. r. Kazalo Na vrh

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.