Zakon o dohodnini (uradno prečiščeno besedilo) (ZDoh-1-UPB2), stran 7222.

(1)S tem zakonom se ureja sistem in uvaja obveznost plačevanja dohodnine.

(2)Dohodnina je davek od dohodkov fizičnih oseb.

1. člen (uporaba zakona) Dohodnina se ugotavlja po določbah zakona, ki velja na dan
2. januarja leta, za katero se dohodnina odmerja, če ni s tem zakonom drugače določeno.
3. člen (pripadnost dohodnine) Dohodnina je prihodek državnega proračuna, če ni z zakonom drugače določeno. II. ZAVEZANEC ZA DOHODNINO IN OBSEG DAVČNE OBVEZNOSTI
4. člen (zavezanec za dohodnino) Zavezanec in zavezanka za dohodnino je fizična oseba (v nadaljnjem besedilu: zavezanec).
5. člen (obseg davčne obveznosti)

(1)Rezident in rezidentka (v nadaljnjem besedilu: rezident) je zavezan za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo vir v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: Slovenija) in od vseh dohodkov, ki imajo vir izven Slovenije.

(2)Nerezident in nerezidentka (v nadaljnjem besedilu: nerezident) je zavezan za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo vir v Sloveniji. 1. Rezidentstvo 6. člen (rezident) Zavezanec je rezident Slovenije v kateremkoli času v davčnem letu, če v tem času izpolnjuje katerega od naslednjih pogojev: 1. ima uradno prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji; 2. biva izven Slovenije zaradi zaposlitve v diplomatskem predstavništvu, konzulatu, mednarodni misiji Republike Slovenije ali misiji Republike Slovenije pri Evropski komisiji, kot javni uslužbenec z diplomatskim ali konzularnim statusom, ali je zakonec ali vzdrževani družinski član takega javnega uslužbenca in prebiva s to osebo; 3. je bil rezident Slovenije v kateremkoli obdobju preteklega ali tekočega leta in biva izven Slovenije zaradi zaposlitve:

1. a)v diplomatskem predstavništvu, konzulatu, mednarodni misiji Republike Slovenije ali misiji Republike Slovenije pri Evropski komisiji, kot javni uslužbenec v tehnični ali administrativni funkciji, brez diplomatskega ali konzularnega statusa;
2. b)kot javni uslužbenec ali funkcionar v državnem organu ali organu lokalne skupnosti, in sicer v državi, ki na podlagi vzajemnosti takega uslužbenca ne šteje za svojega rezidenta;
3. c)kot uslužbenec v institucijah Evropskih skupnosti, Evropski centralni banki, Evropskem monetarnem institutu ali Evropski investicijski banki, ali je zakonec, ki ni zaposlen in ne opravlja dejavnosti, ali vzdrževan otrok takega uslužbenca in prebiva s to osebo; 4. ima svoje običajno bivališče ali središče svojih osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji, ali 5. je v kateremkoli času v davčnem letu prisoten v Sloveniji skupno več kot 183 dni. 7. člen (nerezident)

(1)Ne glede na 6. člen tega zakona, je zavezanec nerezident, če izpolnjuje katerega od naslednjih pogojev: 1. opravlja delo kot oseba z diplomatskim ali konzularnim statusom v Sloveniji v diplomatskem predstavništvu, konzulatu ali mednarodni misiji skupine tujih držav ali tuje države, ali je zakonec ali vzdrževani družinski član take osebe in prebiva s to osebo, če ni slovenski državljan; 2. bi postal rezident samo zaradi opravljanja dela kot funkcionar, strokovnjak ali uslužbenec mednarodne organizacije, če ni slovenski državljan; 3. bi postal rezident samo zaradi zaposlitve:

1. a)v diplomatskem predstavništvu, konzulatu ali mednarodni misiji tuje države v Sloveniji kot javni uslužbenec v tehnični ali administrativni funkciji brez diplomatskega ali konzularnega statusa in ni slovenski državljan;
2. b)kot uslužbenec tuje države v Sloveniji v funkciji, ki ni diplomatska, konzularna ali mednarodna, pod pogojem, da ta tuja država na podlagi vzajemnosti podobnega uslužbenca Republike Slovenije ne šteje za svojega rezidenta;
3. c)kot uslužbenec v institucijah Evropskih skupnosti, Evropski centralni banki, Evropskem monetarnem institutu ali Evropski investicijski banki, v Sloveniji; 4. je fizična oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
4. a)bo bivala v Sloveniji izključno zaradi zaposlitve kot tuj strokovnjak za dela, za katera v Sloveniji ni dovolj ustreznega kadra,
5. b)ni bila rezident v kateremkoli času petih let pred prihodom v Slovenijo,
6. c)ni lastnik nepremičnine v Sloveniji in
7. d)bo bivala v Sloveniji skupno manj kot 365 dni; 5. je fizična oseba, ki biva v Sloveniji izključno zaradi študija ali zdravljenja.

(2)O izpolnjevanju pogojev iz

1. točke prvega odstavka tega člena odloči pristojni davčni organ in o tem osebi izda pisno potrdilo.
2. Vir dohodka
3. člen (splošno o virih dohodka) Dohodek ima vir v Sloveniji, če je po katerikoli od določb tega poglavja mogoče določiti vir dohodka v Sloveniji.
4. člen (vir dohodka iz zaposlitve in iz opravljanja storitev in poslov) Dohodek iz zaposlitve in dohodek iz opravljanja storitev in poslov imata vir v Sloveniji, če se zaposlitev izvaja ali storitev oziroma posel opravi v Sloveniji.
5. člen (vir dohodka, če je dohodek izplačal rezident ali poslovna enota nerezidenta v Sloveniji)

(1)Dohodki imajo vir v Sloveniji, če je dohodek izplačala ali ji je bil zaračunan, oseba, ki je rezident po tem zakonu ali po zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb, ali poslovna enota nerezidenta po tem zakonu ali po zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb, in sicer:

1. dohodek iz zaposlitve in dohodek iz opravljanja storitev in poslov, če se v skladu s tem zakonom oziroma zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb, šteje za odbitno postavko pri izračunu davčne osnove rezidenta ali poslovne enote nerezidenta iz virov dohodka znotraj Slovenije ali bi bil odbitna postavka, če bi rezident ali poslovna enota nerezidenta bil zavezanec oziroma ne bi bil oproščen dohodnine ali davka od dohodkov pravnih oseb;
2. dohodek, izplačan delojemalcem, tudi članom uprave, članom nadzornih svetov ali drugim osebam, ki opravljajo podobno funkcijo, iz dobička;
3. pokojnine in drugi dohodki iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja;
4. dividende;
5. obresti, dohodek iz prenosa premoženjske pravice in dohodek iz oddajanja premoženja v najem, razen v primeru, če je dohodek izplačala poslovna enota izven Slovenije in se v skladu s tem zakonom oziroma zakonom, ki ureja davek od dohodka pravnih oseb, šteje za odbitno postavko pri izračunu davčne osnove, ki pripada poslovni enoti izven Slovenije;
6. vsak drug dohodek, za katerega ni mogoče določiti vira po 9.,
7. do
8. členu ali po drugih določbah tega člena, razen v primeru, če je dohodek izplačala poslovna enota izven Slovenije in se v skladu s tem zakonom oziroma zakonom, ki ureja davek od dohodka pravnih oseb, šteje za odbitno postavko pri izračunu davčne osnove, ki pripada poslovni enoti izven Slovenije.

(2)Za poslovno enoto nerezidenta po tem zakonu se šteje poslovna enota nerezidenta, določena z zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb. 11. člen (vir dohodka iz opravljanja dejavnosti)

(1)Dohodek, ki ga pridobi rezident z opravljanjem dejavnosti, ima vir v Sloveniji, razen dohodka, ki ga pridobi z opravljanjem dejavnosti v ali preko poslovne enote v tujini.

(2)Dohodek, ki ga pridobi nerezident z opravljanjem dejavnosti v ali preko poslovne enote v Sloveniji, ima vir v Sloveniji.

(3)Šteje se, da je dohodek od premičnin, ki so del poslovnega premoženja poslovne enote, vključno z dohodkom od odtujitve te poslovne enote, pridobljen z opravljanjem dejavnosti v ali preko poslovne enote. 12. člen (vir dohodka od nepremičnin in od dohodka iz kmetijske in gozdarske dejavnosti)

(1)Dohodek od nepremičnine in pravic na nepremičnini, vključno z dobičkom iz kapitala od odsvojitve nepremičnine, ki je v Sloveniji, ima vir v Sloveniji.

(2)Dobiček iz kapitala od odsvojitve nepremičnine iz prvega odstavka tega člena je tudi dobiček iz kapitala od odsvojitve lastniških deležev in pravic iz lastniških deležev v gospodarski družbi, zadrugi ali drugi obliki organiziranja, katerih več kot 50% vrednosti izhaja posredno ali neposredno iz nepremičnin in pravic na nepremičninah, ki so v Sloveniji.

(3)Dohodek iz kmetijske in gozdarske dejavnosti, ki se opravlja na zemljiščih, ki so v Sloveniji, ima vir v Sloveniji. 13. člen (vir dohodka od vrednostnih papirjev in lastniških deležev) Dohodki od: 1. vrednostnih papirjev in pravic iz vrednostnih papirjev, ki jih izdajo:

1. a)Republika Slovenija, Banka Slovenije ali samoupravne lokalne skupnosti,
2. b)gospodarske družbe, zadruge in druge oblike organiziranja, ki so ustanovljene v skladu s predpisi v Sloveniji, in 2. lastniških deležev in pravic iz lastniških deležev v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja, ki so ustanovljene v skladu s predpisi v Sloveniji, vključno z dobičkom iz kapitala, doseženim z njihovo odsvojitvijo, imajo vir v Sloveniji. 14. člen (vir dohodka iz vzajemnih skladov) Dohodek iz vzajemnega sklada ima vir v Sloveniji, če vzajemni sklad upravlja družba za upravljanje, ki je rezident Slovenije po zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb. III. PREDMET OBDAVČITVE 15. člen (predmet obdavčitve)

(1)Z dohodnino so obdavčeni dohodki fizične osebe, ki so bili pridobljeni oziroma doseženi v davčnem letu, ki je enako koledarskemu letu.

(2)Dohodki so vsi dohodki in dobički, ne glede na vrsto, če ni s tem zakonom drugače določeno.

(3)Za dohodek po tem zakonu se šteje vsako izplačilo oziroma prejem dohodka, ne glede na obliko, v kateri je izplačan oziroma prejet.

(4)Dohodek, prejet v naravi, se določi na podlagi primerljive tržne cene, če ni z zakonom drugače določeno.

(5)Dohodek je pridobljen oziroma dosežen v davčnem letu, v katerem je prejet, če ni s tem zakonom drugače določeno. Šteje se, da je dohodek prejet, ko je izplačan fizični osebi ali je kako drugače dan na razpolago fizični osebi. 16. člen (splošna pravila)

(1)V primeru transakcij in izplačil dohodkov med povezanimi osebami se kot podlaga za ugotovitev višine dohodka uporabljajo primerljive tržne cene.

(2)Metode za določanje primerljive tržne cene so določene z zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb.

(3)Povezana oseba po tem zakonu je družinski član ali katerakoli oseba, ki jo nadzira ali običajno nadzira zavezanec. Za družinskega člana se šteje zakonec zavezanca, prednik ali potomec zavezanca ali njegovega zakonca, zakonec prednika ali potomca zavezanca ali njegovega zakonca, bratje in sestre oziroma polbratje in polsestre ter posvojenci in posvojitelji. Za zakonca se šteje tudi oseba, ki živi z zavezancem v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo. Šteje se, da oseba nadzira drugo osebo, kadar ima lastniški delež ali pravico do lastniškega deleža v višini najmanj 25% v obliki vrednosti vseh deležev ali v obliki glasovalne pravice na podlagi lastniških deležev v konkretni osebi. Za namene določitve nadzora se šteje, da ima določena oseba v lasti vse lastniške deleže, ki jih ima neposredno ali posredno v lasti katerakoli oseba, ki je povezana s to določeno osebo.

(4)Če je pravica do dohodka prenesena na drugo osebo, se šteje, da je prejemnik tega dohodka oseba, ki je navedeno pravico prenesla, razen v primeru, če je hkrati opravljen tudi neomejen in nepreklicen prenos premoženja, ki je vir dohodka iz navedenega premoženja, na drugo osebo, če ni s tem zakonom drugače določeno.

(5)Dohodek iz premoženja vzdrževanega otroka do 18. leta starosti se prišteva k dohodku tistega od staršev, ki za navedenega otroka uveljavlja posebno olajšavo za vzdrževanega družinskega člana, ali tistemu od staršev, ki ima višje dohodke, če nobeden od staršev ne uveljavlja posebne olajšave za vzdrževanega otroka.

(6)Pridobljeni dohodek in nastali stroški v tuji valuti se preračunajo v tolarje po srednjem tečaju Banke Slovenije. Preračun se opravi na dan pridobitve dohodka oziroma nastanka stroškov, če ni s tem zakonom drugače določeno.

(7)Za družinskega člana iz

1. točke prvega odstavka
2. člena, iz
3. člena, iz šestega odstavka
4. člena ter iz tretjega odstavka
5. člena tega zakona se šteje zakonec zavezanca ali oseba, s katero zavezanec živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza, otrok, posvojenec in pastorek zavezanca ali otrok osebe, s katero zavezanec živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza ter starši in posvojitelji zavezanca.

(8)Dohodek, prejet v naravi, se poveča s koeficientom davčnega odtegljaja, če:

1. v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja davčni postopek, obstaja obveznost obračuna, odtegnitve in plačila davčnega odtegljaja od tega dohodka, in
2. ni drugega dohodka zavezanca prejetega v denarju pri izplačevalcu dohodka v naravi ali ta ni zadosten, da bi se od tega dohodka lahko odtegnil in plačal davčni odtegljaj od dohodka v naravi.
3. člen (dohodek) Dohodki po tem zakonu so:
4. dohodek iz zaposlitve, ki vključuje tudi dohodek iz opravljanja storitev, razen dohodka iz opravljanja storitev, ki se šteje za dohodek iz
5. točke tega člena,
6. dohodek iz dejavnosti,
7. dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti,
8. dohodek iz premoženja,
9. dobiček iz kapitala,
10. drugi dohodki.
11. člen (pravila določanja dohodka)

(1)Pri opredeljevanju ali je posamezni dohodek iz zaposlitve ali dohodek iz dejavnosti, se uporabljajo kriteriji, na podlagi katerih se določi, ali posamezna fizična oseba nastopa v odvisnem ali v neodvisnem razmerju pri opravljanju dela ali storitev. Pri opredeljevanju narave razmerja se izhaja iz naslednjih kriterijev:

1. nadzor in navodila v zvezi z opravljanjem dela ali storitev,
2. osebno opravljanje dela ali storitev,
3. zagotavljanje sredstev in pogojev za opravljanje dela ali storitev,
4. prevzemanje finančnih in drugih tveganj ter odgovornosti v zvezi z opravljanjem dela ali storitev,
5. način opravljanja dela ali storitev ter način plačila,
6. pravica do odstopa od pogodbe in prevzemanje odgovornosti v zvezi s tem,
7. neposredna udeležba na dobičku ali izgubi, izhajajoči iz opravljanja dela ali storitev, ki se uporabijo na podlagi dejstev in okoliščin posameznega primera.

(2)Če posamezni dohodek zavezanca izvira delno iz zaposlitve in delno iz prenosa premoženjske pravice, se šteje, da je v celoti dohodek iz zaposlitve.

(3)Če posamezni dohodek zavezanca izvira delno iz dejavnosti in delno iz prenosa premoženjske pravice, se šteje, da je v celoti dohodek iz dejavnosti.

1. člen (kaj se ne šteje za dohodke po tem zakonu) Ne glede na
2. člen tega zakona se za dohodke fizične osebe po tem zakonu ne štejejo:
3. dediščine in volila, razen tistih, ki jih fizična oseba prejme v zvezi z opravljanjem dejavnosti iz
4. člena tega zakona;
5. darila, prejeta od fizične osebe, ki ni delodajalec prejemnika (ali z delodajalcem povezana oseba) ali delodajalec osebe, ki je povezana s prejemnikom, razen daril, ki jih fizična oseba prejme v zvezi z opravljanjem dejavnosti iz
6. člena tega zakona;
7. dobitki od iger na srečo po zakonu, ki ureja igre na srečo;
8. izplačila, ki jih prejme fizična oseba na podlagi zavarovanja za primer bolezni, poškodbe ali invalidnosti, katerega zakon, ki ureja zavarovalništvo, ne določa kot obvezno zavarovanje, ali izplačila na podlagi zavarovanja za škodo, povzročeno na osebnem premoženju, in za škodo v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, kot je določena v
9. členu tega zakona;
10. sredstva ali dobički, ki jih pridobi fizična oseba na podlagi prenosov sredstev med svojim podjetjem, v katerem samostojno opravlja dejavnost, in svojim gospodinjstvom ali na podlagi prenehanja opravljanja dejavnosti; navedena določba ne vpliva na obveznosti te fizične osebe, ki opravlja dejavnost, po poglavju III.
12. člen (oprostitev plačila dohodnine) Dohodnine se ne plača od:
13. denarne pomoči, ki jo posameznik prejme zaradi naravne in druge nesreče v skladu s posebnimi predpisi, razen denarne pomoči, ki jo posameznik prejme v zvezi z opravljanjem dejavnosti, kot je določena v
14. členu tega zakona in v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, kot je določena v
15. členu tega zakona;
16. subvencije, ki se v skladu s posebnimi predpisi izplačujejo iz proračuna za določene namene, razen dohodkov, ki jih posameznik prejme v zvezi z opravljanjem dejavnosti, kot je določena v
17. členu tega zakona, in v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, kot je določena v
18. členu tega zakona;
19. dohodkov, ki jih v obliki povračil stroškov, storitev ali drugih ugodnosti v naravi prejmejo upravičenci na podlagi zakona o vojnih invalidih, zakona o žrtvah vojnega nasilja, zakona o posebnih pravicah žrtev vojne za Slovenijo, zakona o popravi krivic, zakona o vojnih veteranih in zakona o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb in zakona o republiških priznavalninah, razen prejemkov, ki predstavljajo redni dohodek;
20. doživljenjske mesečne rente, ki jo posameznik prejme po zakonu o žrtvah vojnega nasilja in zakonu o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo 1991;
21. dohodkov, ki jih v obliki povračil stroškov, storitev ali drugih ugodnosti v naravi prejmejo upravičenci na podlagi obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zdravstvenega zavarovanja ter na podlagi obveznega zavarovanja za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo, razen dohodkov, ki predstavljajo redni dohodek na podlagi navedenega zavarovanja;
22. vrnitve premoženja in odškodnine, prejete v skladu z zakonom, ki ureja denacionalizacijo;
23. odškodnine na podlagi sodbe sodišča zaradi osebnih poškodb (telesnih poškodb, bolezni ali smrti) ali poškodovanja osebnega premoženja, vključno z zamudnimi obrestmi, razen odškodnine, ki predstavlja nadomestilo za izgubljeni dohodek, vključno z zamudnimi obrestmi. Med navedene odškodnine je mogoče šteti tudi odškodnine zaradi osebnih poškodb ali poškodovanja osebnega premoženja, izplačane na podlagi sodne ali izven sodne poravnave, ki ni sklenjena zaradi prikritja pravega namena strank, in če odškodnina ne presega utemeljen in razumen znesek, ki je običajen za odškodnine, izplačane na podlagi sodb sodišča v podobnih primerih;
24. odškodnine neupravičeno obsojenim in priprtim v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek;
25. odškodnine upravičencem po zakonu, ki ureja povrnitev škode osebam, okuženim z virusom HIV zaradi transfuzije krvi ali krvnih pripravkov in odškodnine upravičencem po zakonu, ki ureja prepoved proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter zagotavljanje sredstev za prestrukturiranje azbestne proizvodnje v neazbestno;
26. odškodnine po zakonu, ki ureja plačilo odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja, vključno z dohodki, ki jih upravičenec doseže ob prvi prodaji obveznic, ki jih je izdala Republika Slovenija za poplačilo odškodnine, in podobne odškodnine, ki jih žrtve vojnega in povojnega nasilja prejmejo iz tujine;
27. starševskega dodatka in pomoči ob rojstvu otroka, ki jih upravičenci prejmejo na podlagi zakona, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke;
28. otroškega dodatka in dodatka za nego za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, ki ga upravičenci prejmejo na podlagi zakona, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke;
29. preživnine, ki jo prejme fizična oseba na podlagi sodne odločbe, sporazuma ali dogovora o preživljanju, sklenjenega po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih in od nadomestila preživnine, izplačanega na podlagi zakona, ki ureja jamstveni in preživninski sklad;
30. nagrade in povračila stroškov skrbniku v skladu z zakonom, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja;
31. rejnin, ki se izplačujejo iz proračuna v skladu z zakonom, ki ureja rejniško dejavnost;
32. denarnih pomoči za brezposelnost, ki se izplačujejo iz proračuna v skladu z zakonom, ki ureja zavarovanje za primer brezposelnosti;
33. pomoči in prejemkov, ki jih država in samoupravna lokalna skupnost zagotavlja socialno ogroženim v skladu z zakonom, ki ureja socialno varstvo, in zakonom, ki ureja lokalno samoupravo;
34. prejemkov od občasnega dela invalidov, ki so vključeni v institucionalno varstvo po zakonu, ki ureja socialno varstvo;
35. invalidnine, invalidskega dodatka in dodatka za posebno invalidnost po zakonu o vojnih invalidih in zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter nadomestilo za invalidnost po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb;
36. varstvenega dodatka k pokojnini po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju;
37. dodatka za pomoč in postrežbo po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zakonu o vojnih veteranih, zakonu o vojnih invalidih in zakonu, ki ureja socialno varstvo, ter dodatka za tujo nego in pomoč po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb;
38. štipendije in drugih prejemkov, izplačanih osebi, ki je vpisana kot učenec, dijak ali študent za polni učni ali študijski čas, v zvezi z izobraževanjem ali usposabljanjem na podlagi posebnih predpisov, in sicer iz proračuna ali sklada, ki je financiran iz proračuna (razen kadrovskih štipendij) in od navedenih prejemkov, ki jih financira tuja država ali mednarodna organizacija oziroma izobraževalna, kulturna ali znanstveno-raziskovalna ustanova, razen prejemkov, ki so prejeti kot nadomestilo za izgubljeni dohodek ali v zvezi z opravljanjem dela oziroma storitev; učenec, dijak ali študent za polni učni ali študijski čas je oseba, katere primarna dejavnost je študij;
39. prejemkov, izplačanih za kritje šolnine in stroškov prevoza ter bivanja osebi, ki je vpisana kot učenec, dijak ali študent za polni učni ali študijski čas, ki jih izplača ustanova, ustanovljena z namenom štipendiranja, ki ni povezana oseba ali sedanji, prejšnji ali bodoči delodajalec prejemnika ali osebe, ki je povezana s prejemnikom;
40. prejemkov v obliki regresiranja oziroma subvencioniranja študentske prehrane, mesečnih vozovnic za prevoze učencev, dijakov in študentov, ki se šolajo izven kraja bivanja, varstva in vzgoje v vrtcih in drugih podobnih pomoči, ki se v skladu z zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, zakona o visokem šolstvu ter zakona o vrtcih financirajo iz proračuna države ali občine;
41. prejemkov, ki jih osebam s statusom begunca v Sloveniji, osebam z začasnim zatočiščem v Sloveniji in tujcem, ki jim je dovoljeno začasno zadrževanje v Sloveniji, zagotavlja proračun ali mednarodna organizacija v skladu z zakonom o tujcih, zakonom o začasnem zatočišču in drugimi predpisi;
42. pomoči, ki jih socialno ali drugače ogrožene osebe prejmejo od organizacij, ki imajo v skladu z zakonom, ki ureja humanitarne organizacije, status humanitarne organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju socialnega ali zdravstvenega varstva, in od organizacij, ki imajo v skladu z zakonom, ki ureja invalidske organizacije, status invalidske organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju invalidskega varstva;
43. pomoči, ki jih pomoči potrebne osebe prejmejo od dobrodelnih ustanov, katerih ustanovitev in poslovanje je v skladu z zakonom, ki ureja ustanove;
44. nadomestila za uporabo sredstev, ki jih je zavezanec dal na razpolago za obrambne potrebe in za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, in od povračila škode navedeni osebi v skladu z zakonom o obrambi, zakonom o materialni dolžnosti in zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami;
45. enkratne denarne pomoči po zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, zakonu o obrambi in zakonu o notranjih zadevah;
46. izplačil stroškov in nagrad osebam za tajno policijsko delovanje in sodelovanje pri izvajanju ukrepov, ki so odobreni na podlagi zakona o policiji in zakona o kazenskem postopku ter za plačilo koristnih informacij v zvezi s kaznivimi dejanji ali njihovimi storilci ter od izplačil stroškov in nagrad v zvezi s tajnim pridobivanjem podatkov na podlagi zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji;
47. enkratne solidarnostne pomoči, ki jo izplača sindikat svojim članom z namenom nudenja materialne pomoči v primerih socialne ogroženosti ter v primerih reševanja izjemnih razmer (kot so smrt, elementarne in druge nezgode), če je izplačana pod pogoji, ki so določeni z aktom, ki ga sprejme reprezentativni sindikat na ravni države;
48. obveznih prispevkov za socialno varnost, ki jih za posamezne zavarovance v skladu s posebnimi predpisi plačuje Slovenija ali samoupravna lokalna skupnost, pod pogojem, da Slovenija oziroma samoupravna lokalna skupnost ne nastopa kot njihov delodajalec;
49. dobička iz kapitala od odsvojitve premičnin, ki niso določene v
50. členu tega zakona in od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov, razen dobička iz kapitala delojemalca, ki odsvoji pravico do nakupa delnic ali pridobitve drugega premoženja; navedena določba ne vpliva na davčno obveznost fizične osebe, ki opravlja dejavnost po poglavju III.2 tega zakona;
51. denarne nagrade za osvojeno medaljo na olimpijskih igrah ter svetovnih in evropskih prvenstvih, ki se izplača iz proračuna v skladu s pravilnikom, ki ureja merila za izvajanje letnega programa športa na državni ravni;
52. od dohodkov, prejetih na podlagi pogodbe o vojaški službi v rezervni sestavi, razen od nadomestil plače oziroma izgubljenega zaslužka ter razen od dohodkov za čas opravljanja vojaške službe (v miru ter v izrednem in vojnem stanju);
53. od dohodkov, vključno s povračili stroškov, prejetih na podlagi pogodbe o prostovoljnem služenju vojaškega roka;
54. prejemkov iz medsosedske pomoči med kmetijskimi gospodarstvi v okviru strojnih krožkov, ki jih pridobi gospodinjstvo iz šestega odstavka
55. člena tega zakona, ki se mu dohodek ugotavlja na podlagi
56. člena tega zakona, v višini in pod pogoji, ki jih določi minister, pristojen za finance v soglasju z ministrom, pristojnim za kmetijstvo;
57. plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike za okoljske programe.
58. člen (oprostitev plačila dohodnine za nerezidente)

(1)Ne glede na drugi odstavek

1. člena tega zakona, nerezident ne plačuje dohodnine od dobička iz kapitala, pod pogojem, da ima dobiček iz kapitala vir v Sloveniji samo po
2. členu tega zakona in če vrednostni papir ali lastniški delež, ki ga nerezident odsvoji, ni del pretežnega lastniškega deleža iz drugega odstavka
3. člena tega zakona.

(2)Ne glede na drugi odstavek 5. člena tega zakona, fizična oseba, ki je rezident v državi članici Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU), ki ni Slovenija, ne plačuje dohodnine od obresti od posojil, od obresti od dolžniških vrednostnih papirjev, od denarnih depozitov pri bankah in hranilnicah ter drugih podobnih finančnih terjatev do dolžnikov, ki imajo vir v Sloveniji, ter od dohodkov iz vzajemnih skladov in dobičkov iz kapitala, ki imajo vir v Sloveniji in se obravnavajo kot obresti, če je upravičeni lastnik navedenih obresti ali dohodka.

(3)Ne glede na drugi odstavek

1. člena tega zakona, se dohodnine ne plačuje od dohodka iz zaposlitve, prejetega za delo pri tujem diplomatskem predstavništvu ali konzulatu, (ali drugem predstavništvu tuje države), mednarodni organizaciji v Sloveniji ali instituciji EU v Sloveniji, če ga prejme oseba, ki se v skladu s
2. do
3. točko prvega odstavka
4. člena tega zakona šteje za nerezidenta.

(4)Ne glede na drugi odstavek

1. člena tega zakona, se dohodnine ne plačuje od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, razen od dohodka iz dejavnosti nastopajočega izvajalca ali športnika, ob izpolnjevanju naslednjih pogojev:
2. prejemnik dohodka je nerezident,
3. dejavnosti v Sloveniji ne opravlja v ali preko poslovne enote in je prisoten v Sloveniji manj kot 183 dni v katerem koli obdobju 12 mesecev in
4. ni obveznosti obračunavanja, odtegovanja in plačevanja davčnega odtegljaja v skladu s
5. členom tega zakona.
6. člen (oprostitev plačila dohodnine za rezidente, uslužbence v institucijah Evropskih skupnosti, Evropski centralni banki, Evropskem monetarnem institutu ali Evropski investicijski banki) Ne glede na prvi odstavek
7. člena tega zakona, se dohodnine ne plačuje od dohodka iz zaposlitve, ki ga prejme rezident kot uslužbenec v institucijah Evropskih skupnosti, Evropski centralni banki, Evropskem monetarnem institutu ali Evropski investicijski banki, pod pogojem, da se od tega dohodka plačuje dohodnina v institucijah Evropske skupnosti, Evropski centralni banki, Evropskem monetarnem institutu oziroma Evropski investicijski banki. Ta dohodek se ne upošteva pri izračunu višine dohodnine od preostalega obdavčljivega dohodka takega rezidenta.
8. Dohodek iz zaposlitve
9. člen (splošno o dohodku iz zaposlitve)

(1)Dohodek iz zaposlitve vključuje vse dohodke, ki jih prejme fizična oseba na podlagi zaposlitve (v nadaljnjem besedilu: delojemalec) od izplačevalca, ki je delodajalec ali druga oseba (v nadaljnjem besedilu: delodajalec), v zvezi s preteklo ali sedanjo zaposlitvijo.

(2)Kot zaposlitev se šteje vsako odvisno pogodbeno razmerje, na podlagi katerega ima fizična oseba pravico do plačila za opravljeno delo ali storitev, ne glede na to, ali gre za fizično ali intelektualno delo, vključno z ustvarjanjem ali izvedbo avtorskega dela in ne glede na čas trajanja zaposlitve.

(3)Za zaposlitev po tem zakonu se šteje tudi opravljanje dela oziroma storitev prokuristov in direktorjev ter opravljanje funkcije na podlagi imenovanja ali izvolitve v državni ali drug organ. 24. člen (dohodki, ki se štejejo za dohodek iz zaposlitve)

(1)Dohodek iz zaposlitve vključuje vsako izplačilo in boniteto, ki sta povezana z zaposlitvijo.

(2)Za dohodek iz zaposlitve se šteje dohodek iz delovnega razmerja in dohodek iz drugega pogodbenega razmerja ali razmerja na drugi podlagi, ki ima naravo odvisnega razmerja po tem zakonu (v nadaljnjem besedilu: dohodek iz drugega pogodbenega razmerja). 25. člen (dohodek iz delovnega razmerja)

(1)Dohodek iz delovnega razmerja vključuje zlasti:

1. plačo, nadomestilo plače in vsako drugo plačilo za opravljeno delo, ki vključuje tudi provizije,
2. regres za letni dopust, jubilejno nagrado, odpravnino, solidarnostno pomoč,
3. povračilo stroškov v zvezi z delom,
4. boniteto, ki jo delodajalec zagotovi v korist delojemalca ali njegovega družinskega člana,
5. nadomestilo, ki ga zagotovi delodajalec na podlagi dogovora z delojemalcem zaradi kateregakoli pogoja v zvezi z zaposlitvijo ali zaradi spremembe v pogojih v zvezi z zaposlitvijo,
6. vsako izplačilo delodajalca v zvezi s prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, vsako izplačilo zaradi prenehanja zaposlitve in podobni prejemki,
7. prejemki, prejeti zaradi začasnega neizplačila dohodka iz zaposlitve,
8. nadomestila in drugi prejemki, ki so prejeti od delodajalca ali druge osebe, skladno z drugimi predpisi, kot posledica zaposlitve oziroma obveznega zavarovanja za socialno varnost,
9. dohodek na podlagi udeležbe v dobičku.

(2)Za dohodek iz delovnega razmerja se štejejo tudi:

1. dohodki, prejeti za vodenje poslovnega subjekta, ki je pravna oseba, na podlagi poslovnega razmerja,
2. dohodki izvoljenih ali imenovanih nosilcev funkcij v organih zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti v Sloveniji ali v organih lokalne samouprave, če za to funkcijo prejemajo plačo,
3. dohodki, ki izhajajo iz avtorskega dela, ustvarjenega iz delovnega razmerja, iz izvedb avtorskih in folklornih del iz delovnega razmerja in dohodki, ki izhajajo iz inovacij, ustvarjenih v delovnem razmerju, ne glede na obliko pogodbe, ki je podlaga za izplačilo navedenih dohodkov,
4. nadomestila in drugi dohodki iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja in obveznega zavarovanja za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo, ki jih prejmejo fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, kmetje, družbeniki družb in druge osebe, ki niso v delovnem razmerju,
5. plačilo, ki se izplača fizični osebi, ki opravlja dejavnost, kmetu, družbeniku in drugi osebi, ki ni v delovnem razmerju, kot nadomestilo za izgubljeni zaslužek po posebnih predpisih, ki določajo sodelovanje določenih fizičnih oseb pri izvajanju dejavnosti državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, kot je to primeroma v primeru sodelovanja pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč,
6. pokojnine, nadomestila in drugi dohodki iz naslova (obveznega, obveznega dodatnega in prostovoljnega dodatnega) pokojninskega in invalidskega zavarovanja, razen izplačila odkupne vrednosti v skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in zakonom o prvem pokojninskem skladu Republike Slovenije in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb.
7. člen (dohodek iz drugega pogodbenega razmerja)

(1)Dohodek iz drugega pogodbenega razmerja vključuje vsak posamezni dohodek za opravljeno delo ali storitev.

(2)Za dohodek iz drugega pogodbenega razmerja se šteje tudi dohodek, prejet za stvaritev avtorskega dela in dohodek za izvedbo avtorskega ali folklornega dela, ne glede na vrsto pogodbe, ki je podlaga za izplačilo navedenih dohodkov.

(3)Za dohodek iz drugega pogodbenega razmerja se šteje tudi dohodek verskih delavcev iz naslova razmerja z versko skupnostjo, ki nima vseh elementov delovnega razmerja, v višini, ki ga določi Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada), pri čemer dohodek ne sme biti manjši od zneska, ki zagotavlja socialno varnost v Sloveniji in ne večji od zneska minimalne plače v skladu z zakonom, ki ureja minimalno plačo. 27. člen (boniteta)

(1)Boniteta je vsaka ugodnost v obliki proizvoda, storitve ali druge ugodnosti v naravi, ki jo delojemalcu ali njegovemu družinskemu članu zagotovi delodajalec ali druga oseba v zvezi z zaposlitvijo.

(2)Boniteta vključuje zlasti:

1. uporabo osebnega vozila za privatne namene,
2. nastanitev,
3. posojilo brez obresti ali z obrestno mero, ki je nižja od tržne,
4. popust pri prodaji blaga in storitev,
5. izobraževanje delojemalca ali njegovega družinskega člana,
6. zavarovalne premije in podobna plačila,
7. darila, ki jih zagotovi delodajalec na podlagi ali zaradi zaposlitve nekdanjemu, sedanjemu ali bodočemu delojemalcu ali njegovemu družinskemu članu,
8. pravico delojemalcev do nakupa delnic.

(3)Za boniteto po tem zakonu se ne štejejo ugodnosti manjših vrednosti, ki jih delodajalec zagotavlja vsem delojemalcem pod enakimi pogoji, kot je zlasti regresirana prehrana med delom, uporaba prostorov za oddih in rekreacijo, pogostitve ob praznovanjih in v drugih podobnih primerih zagotavljanja običajnih ugodnosti.

(4)Za boniteto se ne štejejo plačila delodajalca za dopolnilno izobraževanje in usposabljanje delojemalcev, ki je v zvezi s poslovanjem delodajalca.

(5)Za boniteto se ne štejejo plačila delodajalca za zdravstvene preglede delojemalcev, ki jih je delodajalec dolžan zagotoviti na podlagi zakona, ki ureja varnost in zdravje pri delu in bi opustitev zdravstvenega pregleda oziroma plačila pomenila kršitev zakona in s tem kazensko odgovornost delodajalca.

(6)Za boniteto se ne štejejo plačila delodajalca za zavarovanje delojemalcev za nesreče pri delu, ki ga je delodajalec dolžan zagotoviti na podlagi zakona in bi opustitev zavarovanja oziroma plačila pomenila kršitev zakona.

(7)Če delodajalec delojemalcu zagotovi parkirni prostor, se ta ne šteje za boniteto, če je parkirni prostor dovoljeno uporabljati vsem delojemalcem in če delodajalec ne plačuje najemnine za parkirni prostor.

(8)V primeru, če delodajalec podari otroku delojemalca darilo v mesecu decembru, se vrednost darila ne všteva v davčno osnovo delojemalca, če njegova vrednost ne presega 10.000 tolarjev. Navedeno velja za darilo otroku do starosti 15 let.

(9)Bonitete, ki jih delodajalec delojemalcu ne zagotavlja redno ali pogosto, se ne vključujejo v davčno osnovo delojemalca, če vrednost vseh bonitet v mesecu ne presega 3.000 tolarjev. Določba velja le za bonitete iz delovnega razmerja. 28. člen (pokojnina)

(1)Pokojnina je dohodek, prejet na podlagi obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, obveznega dodatnega pokojninskega in invalidskega zavarovanja in prostovoljnega dodatnega pokojninskega in invalidskega zavarovanja v skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in zakonom o prvem pokojninskem skladu Republike Slovenije in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb in vključuje tudi državno pokojnino, odpravnino in oskrbnino vdovi ali vdovcu, dodatek za rekreacijo in pokojnino v obliki mesečne pokojninske rente.

(2)Za pokojnino se štejejo tudi pokojnine, prejete na podlagi drugih posebnih predpisov, kot zlasti pokojnine po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju bivših vojaških zavarovancev, pokojnine po predpisih o starostnem zavarovanju kmetov, dodatki k tujim pokojninam in akontacije tujih pokojnin po predpisih o zagotavljanju socialne varnosti.

(3)Pri presoji, ali je dohodek iz prvega odstavka tega člena, ki je prejet iz tujine, pokojnina, se za namene tega zakona smiselno uporabljajo predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Sloveniji. 29. člen (davčna osnova)

(1)Osnova za dohodnino (v nadaljnjem besedilu: davčna osnova) od dohodka iz delovnega razmerja je dohodek iz 25. člena tega zakona, zmanjšan za obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih je na podlagi posebnih predpisov dolžan plačevati delojemalec.

(2)Obvezni prispevki za socialno varnost, ki so primerljivi z obveznimi prispevki za socialno varnost v Sloveniji in jih delojemalec plačuje v sklad, priznan za davčne namene v katerikoli drugi državi, se pri ugotavljanju davčne osnove od dohodka iz 25. člena tega zakona odštejejo pod pogojem, da fizična oseba ni bila rezident Slovenije neposredno pred začetkom opravljanja dela iz delovnega razmerja v Sloveniji in je v tem času že prispevala v navedeni sklad.

(3)Ne glede na prvi odstavek tega člena, se v davčno osnovo od pokojnin, nadomestil in drugih dohodkov iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja šteje dohodek, kot je odmerjen v skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in v skladu z drugimi predpisi, zmanjšan za obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih je na podlagi posebnih predpisov dolžan plačevati prejemnik teh dohodkov. Za določitev davčne osnove pri vdovski in družinski pokojnini se upošteva število družinskih članov, ki jo prejemajo. V davčno osnovo od navedenih dohodkov, prejetih iz tujine, se šteje dohodek, kot je odmerjen v skladu s predpisi.

(4)Davčna osnova od dohodka iz prvega in drugega odstavka

1. člena tega zakona je vsak posamezni dohodek, zmanjšan za normirane stroške v višini 10% dohodka. Dejanske stroške prevoza in nočitve v zvezi z opravljanjem dela in storitev je mogoče uveljavljati, in sicer se priznajo na podlagi dokazil (računov) največ do višine, ki jo na podlagi
2. člena tega zakona določi vlada.

(5)Davčna osnova od dohodka iz tretjega odstavka

1. člena tega zakona, je vsak posamezni dohodek, zmanjšan za obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih je na podlagi posebnih predpisov dolžan plačevati verski delavec.
2. člen (vrednotenje bonitet in vštevanje v davčno osnovo)

(1)Znesek bonitete se praviloma določa na podlagi primerljive tržne cene. Če primerljive tržne cene ni mogoče določiti, se znesek bonitete določi na podlagi stroška, ki je nastal pri delodajalcu v zvezi z zagotavljanjem bonitete, če ni s tem zakonom drugače določeno. Tako ugotovljena boniteta se zmanjša za plačila, ki jih delojemalec plača delodajalcu v zvezi z zagotavljanjem določene bonitete, če ni s tem zakonom drugače določeno.

(2)Če delodajalec zagotovi delojemalcu osebno motorno vozilo za privatne namene, se ne glede na dejansko uporabo vozila za privatne namene in ne glede na način, kako je delodajalec pridobil vozilo, v davčno osnovo delojemalca všteva 1,5% nabavne vrednosti vozila mesečno, za vsak začeti koledarski mesec uporabe vozila. Nabavna vrednost vozila, ki se upošteva pri izračunu davčne osnove, se v drugem letu zniža za 15% in v naslednjih letih do vključno četrtega leta še vsako leto za 15%, v petem letu se zniža še za 10% in v naslednjih letih do vključno osmega leta še vsako leto za 10%, v vseh naslednjih letih je enaka nič

(0). Če delojemalec mesečno prevozi manj kot 500 km v privatne namene, se nabavna vrednost, ugotovljena na način določen v prejšnjem stavku, zmanjša za 50%. Če delodajalec zagotovi gorivo za privatno uporabo vozila, se davčna osnova mesečno poveča za 25%. Boniteta se ne ugotavlja v primeru uporabe osebnega vozila zaradi izvajanja ukrepov varovanja, ki jih izvaja policija v skladu z zakonom o policiji.

(3)Če delodajalec delojemalcu zagotovi nastanitev s plačilom najemnine ali brez plačila najemnine in vrednosti bonitete za nastanitev delojemalca ni mogoče določiti v višini tržne vrednosti ali v višini stroškov delodajalca, se vrednost bonitete določi mesečno v višini 0,6% tržne vrednosti premoženja, s katerim se zagotavlja nastanitev delojemalca, na dan obračuna bonitete.

(4)Če delodajalec delojemalcu zagotovi pravico do nakupa oziroma pridobitve delnic po znižani vrednosti ali pravico do pridobitve drugega premoženja, se boniteta ugotavlja na dan, ko je pravica izvršena oziroma na dan, ko je delojemalec pridobil delnice ali kako drugo vrsto premoženja. Če delojemalec odsvoji pravico do nakupa delnic ali do pridobitve drugega premoženja, se boniteta ugotavlja na dan odsvojitve navedene pravice.

(5)Če delodajalec delojemalcu zagotovi mobilni telefon za privatne namene, se v davčno osnovo delojemalca všteva 3.000 tolarjev mesečno, za vsak začeti koledarski mesec uporabe mobilnega telefona. Plačila delojemalca v zvezi z zagotavljanjem mobilnega telefona za privatne namene ne znižujejo davčne osnove.

(6)Če delodajalec delojemalcu zagotovi posojilo brez obresti ali z obrestno mero, ki je nižja od tržne, se boniteta določi na podlagi priznane obrestne mere, ki jo določi minister, pristojen za finance, na podlagi zakona, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb za potrebe določanja obresti med povezanimi osebami. 31. člen (dohodek iz delovnega razmerja, ki se ne všteva v davčno osnovo)

(1)V davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja se ne vštevajo: 1. obvezni prispevki za socialno varnost, ki jih je na podlagi posebnih predpisov dolžan plačevati delodajalec; 2. premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki jih za račun delojemalca zavarovanca plačuje delodajalec izvajalcu pokojninskega načrta s sedežem v Sloveniji ali v državi članici EU, po pokojninskem načrtu, ki je odobren in vpisan v poseben register v skladu s predpisi, ki urejajo prostovoljno dodatno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, vendar največ do zneska, ki je enak 24% obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delojemalca – zavarovanca in ne več kot 549.400 tolarjev letno. Glede uskladitve premije, ki se ne všteva v davčno osnovo in načina objave usklajenih zneskov premije, se uporablja 113. člen tega zakona; 3. povračila stroškov v zvezi z delom, kot so prehrana med delom, stroški prevoza na delo in z dela, terenski dodatek in nadomestilo za ločeno življenje ter povračila stroškov v zvezi s službenim potovanjem, kot je:

1. a)dnevnica,
2. b)povračilo stroškov prevoza vključno s povračilom stroškov za uporabo delojemalčevega osebnega vozila za službene namene (kilometrina),
3. c)povračilo stroškov za prenočišče, do višine, ki jo določi vlada; 4. vrednost uniform in osebnih zaščitnih delovnih sredstev, vključno s stroški za njihovo vzdrževanje, pod pogojem, da so določene s posebnimi predpisi; 5. nadomestilo za uporabo lastnega orodja, naprav in predmetov (razen osebnih vozil), potrebnih za opravljanje dela na delovnem mestu, pod pogojem, da so določena s posebnimi predpisi ali na podlagi kolektivne pogodbe oziroma notranjega akta delodajalca, da gre za sredstva, ki so značilna, nujna in običajna za opravljanje določenega dela, in pod pogojem, da je delodajalec določil navedeno nadomestilo na podlagi izračuna realnih stroškov in zato le-ta predstavlja utemeljen in razumen znesek – do višine 2% mesečne plače delojemalca, vendar ne več kot do višine 2% povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji; 6. jubilejna nagrada za skupno delovno dobo ali za skupno delovno dobo pri zadnjem delodajalcu, odpravnina ob upokojitvi in enkratna solidarnostna pomoč do višine, ki jo določi vlada; 7. plačila vajencem, dijakom in študentom za obvezno praktično delo, do višine, ki jo določi vlada; 8. odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je določena kot pravica iz delovnega razmerja in izplačana pod pogoji, ki jih določa zakon o delovnih razmerjih, v višini odpravnine, ki jo je delodajalec dolžan izplačati na podlagi 109. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/04), vendar največ do višine desetih povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji. Za odpravnino iz prejšnjega stavka se ne šteje odpravnina, izplačana delojemalcu, ki sklene novo pogodbo o zaposlitvi pri istem delodajalcu ali pri osebi, ki je z delodajalcem povezana oseba in odpravnina, izplačana delojemalcu, ki je z delodajalcem povezana oseba; 9. nadomestilo za uporabo lastnih sredstev pri delu na domu v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja, pod pogojem, da je določeno s posebnimi predpisi ali na podlagi kolektivne pogodbe oziroma notranjega akta delodajalca, da gre za sredstva, ki so značilna, nujna in običajna za opravljanje določenega dela, in pod pogojem, da je delodajalec določil navedeno nadomestilo na podlagi izračuna realnih stroškov in zato le-ta predstavlja utemeljen in razumen znesek – do višine 5% mesečne plače delojemalca, vendar ne več kot do višine 5% povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. Dejanske stroške je mogoče uveljavljati na podlagi posebnih evidenc in dokazil.

(2)Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, se v davčno osnovo iz delovnega razmerja ne vštevajo premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki jih za račun poklicnega športnika, ki je vpisan v razvid poklicnih športnikov in nima sklenjenega delovnega razmerja, razen kot poklicni športnik, ter ne opravlja druge dejavnosti, plačuje delodajalec izvajalcu pokojninskega načrta s sedežem v Sloveniji ali v državi članici EU, po pokojninskem načrtu, ki je odobren in vpisan v poseben register v skladu s predpisi, ki urejajo prostovoljno dodatno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, vendar največ do zneska, ki je enak 100% obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delojemalca – zavarovanca in ne več kot 50% letnih bruto dohodkov športnika.

(3)Pri določanju višine povračil stroškov v zvezi z delom in dohodkov, ki jih v skladu s 3.,

1. in
2. točko prvega odstavka tega člena določi vlada, se kot podlago upošteva raven posameznih navedenih pravic delojemalcev, določena z zakoni in s kolektivnimi pogodbami na ravni države. Če delodajalec izplačuje navedena povračila stroškov v zvezi z delom in dohodke, ki so višji od zneskov, ki jih za navedena povračila in dohodke določi vlada, se znesek posameznega povračila oziroma dohodka v delu, ki presega znesek, določen s strani vlade, všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

(4)Pri določanju zneska povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji, navedenega v 5.,

1. in
2. točki prvega odstavka tega člena, se upošteva zadnji podatek Statističnega urada Republike Slovenije.

(5)Če delodajalec izplačuje dohodke iz 2., 5.,

1. in
2. točke prvega odstavka in drugega odstavka tega člena v višini, ki presega znesek naveden v navedenih točkah in odstavkih kot neobdavčen, se znesek posameznega dohodka v delu, ki presega znesek, ki je določen kot neobdavčen, všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.
3. Dohodek iz dejavnosti
4. člen (splošno o dohodku iz dejavnosti) Dohodek iz dejavnosti po tem poglavju zakona je:
5. dohodek, dosežen z opravljanjem dejavnosti,
6. dohodek, dosežen s posameznim poslom. 2.
7. Dohodek, dosežen z opravljanjem dejavnosti
8. člen (dohodek, dosežen z opravljanjem dejavnosti) Za dohodek, dosežen z opravljanjem dejavnosti, se šteje dohodek, dosežen z neodvisnim samostojnim opravljanjem dejavnosti, ne glede na namen in rezultat opravljanja dejavnosti. Opravljanje dejavnosti pomeni opravljanje vsake podjetniške, kmetijske ali gozdarske ter z njima povezane dejavnosti, poklicne dejavnosti ali druge neodvisne samostojne dejavnosti, vključno z izkoriščanjem premoženja in premoženjskih pravic.
9. člen (izključitev iz dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti)

(1)Ne glede na 33. člen tega zakona, se za dohodek, dosežen z opravljanjem dejavnosti, ne šteje dohodek iz opravljanja osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, določen v poglavju III.3 tega zakona, če zavezanec ne ugotavlja davčne osnove od dohodka, doseženega z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov.

(2)Ne glede na

1. člen tega zakona, se za dohodek, dosežen z opravljanjem dejavnosti, ne šteje dohodek iz oddajanja premoženja v najem in dohodek iz prenosa premoženjskih pravic, če:
2. za opravljanje dejavnosti ni potrebna registracija,
3. zavezanec v skladu s predpisi o davku na dodano vrednost ni dolžan obračunavati davka na dodano vrednost oziroma se ni prostovoljno odločil za obračunavanje davka na dodano vrednost, in
4. se oddajanje v najem ali prenos premoženjskih pravic ne opravlja poleg druge dejavnosti, razen poleg osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, katere dohodek se obdavčuje po poglavju III.3.

(3)Ne glede na drugi odstavek tega člena, se zavezanec lahko odloči, da se dohodek iz drugega odstavka tega člena šteje kot dohodek, dosežen z opravljanjem dejavnosti.

(4)Dohodek iz drugega odstavka tega člena, za katerega se zavezanec v skladu s tretjim odstavkom tega člena odloči, da se bo štel kot dohodek, dosežen z opravljanjem dejavnosti, se tako obravnava najmanj pet let. 35. člen (davčna osnova)

(1)Davčna osnova od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, je dobiček, ki se ugotovi kot razlika med prihodki in odhodki, doseženimi v zvezi z opravljanjem dejavnosti, če ni s tem zakonom drugače določeno.

(2)Za ugotavljanje prihodkov in odhodkov se uporabljajo predpisi o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb, če ni s tem zakonom drugače določeno.

(3)Zavezanec, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

1. zanj ne obstaja obveznost vodenja poslovnih knjig in evidenc po drugih predpisih,
2. njegovi prihodki iz dejavnosti v zadnjih zaporednih 12 mesecih, z vključno mesecem oktobrom tekočega leta, ne presegajo 3,9 milijonov tolarjev,
3. ne zaposluje delavcev,
4. v preteklem davčnem letu ni ugotavljal davčne osnove od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali je ugotavljal davčno osnovo od dohodkov, doseženih z opravljanjem dejavnosti, na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov v zadnjih zaporednih treh davčnih letih in je na koncu triletnega obdobja dvakrat zaporedoma izpolnjeval pogoj iz 1.,
5. in
6. točke tega odstavka, lahko pri ugotavljanju davčne osnove naslednjega davčnega leta zahteva upoštevanje normiranih odhodkov v višini, določeni v
7. členu tega zakona.

(4)Ne glede na tretji odstavek tega člena, lahko zavezanec, ki je na novo začel z opravljanjem dejavnosti in izpolnjuje pogoja iz

1. in
2. točke tretjega odstavka tega člena, pri ugotavljanju davčne osnove v prvem davčnem letu in drugem davčnem letu, če je začel z opravljanjem dejavnosti v zadnjih šestih mesecih prvega davčnega leta, zahteva upoštevanje normiranih odhodkov v višini, določeni v
3. členu tega zakona.

(5)Zavezanec lahko ugotavlja davčno osnovo od dohodka iz opravljanja osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov pod pogojem, da eden od zavezancev od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti v okviru gospodinjstva postane zavezanec kot nosilec za celotno osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost gospodinjstva ter pod pogojem, da takšen način ugotavljanja davčne osnove priglasi pri davčnemu organu. V tem primeru mora davčno osnovo od dohodka iz opravljanja osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti ugotavljati na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov najmanj pet davčnih let.

(6)Če zavezanec iz petega odstavka tega člena poleg osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti opravlja tudi dopolnilno dejavnost na kmetiji, se z vidika ugotavljanja davčne osnove obe dejavnosti obravnavata kot enotna dejavnost. Če je nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji drug član gospodinjstva iz šestega odstavka 60. člena tega zakona, se šteje, da je za davčne namene nosilec osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti tudi nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji. 36. člen (upoštevanje prihodkov in odhodkov)

(1)Pri ugotavljanju davčne osnove se upošteva prihodke in odhodke ob njihovem nastanku, če ni z zakonom drugače določeno.

(2)Ne glede na prvi odstavek tega člena, se pri ugotavljanju davčne osnove zavezanca iz tretjega in četrtega odstavka 35. člena tega zakona upoštevajo prihodki ob njihovem plačilu.

(3)Prihodki in odhodki se pri prehodih med načinoma upoštevanja prihodkov in odhodkov, določenima v prvem in drugem odstavku tega člena, upoštevajo na način, da ne pride do njihovega neupoštevanja ali dvakratnega upoštevanja. 37. člen (prenosi sredstev med podjetjem in gospodinjstvom)

(1)Za odtujitev oziroma pridobitev sredstev se štejejo tudi prenosi sredstev med podjetjem zavezanca in njegovim gospodinjstvom, razen prenosov denarnih sredstev.

(2)Stvarno premoženje, preneseno iz gospodinjstva v podjetje, se šteje za prihodek na način, kot je določeno v računovodskih standardih za brezplačno pridobljena sredstva. Stvarno premoženje, preneseno iz gospodinjstva v podjetje, se ne šteje za prihodek, če je bilo preneseno iz gospodinjstva v podjetje ob začetku opravljanja dejavnosti.

(3)Za prenos stvarnega premoženja med podjetjem zavezanca in njegovim gospodinjstvom se ne šteje pridobitev sredstva od tretje osebe oziroma odtujitev sredstva tretji osebi.

(4)Prenosi sredstev med podjetjem zavezanca in njegovim gospodinjstvom se štejejo za transakcije med povezanima osebama. 38. člen (prenehanje opravljanja dejavnosti)

(1)Kot odtujitev sredstev se pri ugotavljanju davčne osnove po tem poglavju zakona (poglavje 2.1.) šteje tudi prenehanje opravljanja dejavnosti.

(2)Kot pridobitev sredstev se pri ugotavljanju davčne osnove po tem poglavju zakona šteje tudi pridobitev sredstev ob prevzemu nadaljevanja opravljanja dejavnosti. Prihodki se upoštevajo v skladu z računovodskimi standardi.

(3)Odtujitve in pridobitve sredstev po prvem in drugem odstavku tega člena se štejejo za transakcije med povezanimi osebami.

(4)Ne glede na prejšnje odstavke tega člena, se lahko zahteva, da se za odtujitev oziroma pridobitev sredstev pri ugotavljanju davčne osnove ne šteje: 1. prenehanje opravljanja dejavnosti zavezanca, če dejavnost nadaljuje druga fizična oseba (v nadaljnjem besedilu: novi zasebnik) in so izpolnjeni naslednji pogoji:

1. a)zavezanec je prenehal z opravljanjem dejavnosti zaradi smrti, trajne nezmožnosti za delo ali upokojitve v skladu z veljavnimi predpisi,
2. b)novi zasebnik nadaljuje z opravljanjem dejavnosti v Sloveniji,
3. c)novi zasebnik prevzame vse zaposlene in se zaveže, da bo nadaljeval dejavnost najmanj pet let in v tem obdobju ne bo zmanjšal števila zaposlenih za več kot 50% glede na prevzeto število zaposlenih,
4. d)prevzeta sredstva morajo biti vključena v poslovne knjige novega zasebnika po knjigovodski vrednosti na dan prenehanja opravljanja dejavnosti zavezanca; prevzeta sredstva se amortizirajo tako, kot bi bila amortizirana pri zavezancu, ki je prenehal z opravljanjem dejavnosti, če do prenehanja ne bi prišlo. 2. prenehanje opravljanja dejavnosti zavezanca, če so sredstva vložena v pravno osebo in so izpolnjeni naslednji pogoji:
5. a)pravna oseba je rezident,
6. b)pravna oseba prevzame vse zaposlene in se zaveže, da v obdobju pet let od vložitve ne bo zmanjšala števila zaposlenih za več kot 50% glede na prevzeto število zaposlenih,
7. c)sredstva morajo biti vključena v poslovne knjige pravne osebe po knjigovodski vrednosti na dan preoblikovanja oziroma vložitve v pravno osebo; prevzeta sredstva se amortizirajo tako, kot bi jih amortiziral zavezanec, ki je preoblikoval oziroma vložil podjetje v pravno osebo, če do preoblikovanja ne bi prišlo,
8. d)fizična oseba se zaveže, da bo svoj delež v pravni osebi obdržala najmanj pet let in ga nominalno ne bo zmanjšala.

(5)Novemu zasebniku se davčna osnova, ugotovljena za davčno leto, v obdobju pet let po prevzemu nadaljevanja dejavnosti, v katerem pride do neizpolnjevanja pogojev iz 1. točke četrtega odstavka tega člena, poveča za prihodke, ki se v skladu s četrtim odstavkom tega člena niso šteli za prihodke.

(6)Če pride v obdobju petih let po prenehanju opravljanja dejavnosti do neizpolnjevanja pogojev iz

1. ali
2. točke četrtega odstavka tega člena, se prihodki, ki se v skladu s četrtim odstavkom tega člena niso šteli za prihodke zavezanca, ki je prenehal, obdavčijo kot drugi dohodki fizične osebe po poglavju III.
3. tega zakona, razen če je šlo za prenehanje dejavnosti zaradi smrti oziroma je zavezanec po prenehanju opravljanja dejavnosti umrl.

(7)Davčna obravnava iz četrtega odstavka tega člena se prizna, če je priglašena pri davčnem organu in so izpolnjeni pogoji po tem členu zakona.

1. člen (prihodki, ki niso neposredno povezani z opravljanjem dejavnosti) Med prihodke v zvezi z opravljanjem dejavnosti se štejejo tudi prihodki iz poslov, ki niso neposredno povezani z opravljanjem dejavnosti, v primeru, ko opravljanje dejavnosti omogoči nastanek teh poslov.
2. člen (prihodek, za katerega velja odtegljaj davka) Prihodek, od katerega se v skladu s
3. členom tega zakona obračunava in plačuje davčni odtegljaj, se všteva v davčno osnovo v višini pred davčnim odtegljajem.
4. člen (izključitev iz prihodkov)

(1)Kot prihodek se po tem poglavju zakona ne šteje:

1. dividenda, kot je določena v poglavju III.4.
2. tega zakona,
3. obresti, kot so določene v poglavju III.4.
4. tega zakona, in dosežene na podlagi dolžniških vrednostnih papirjev, izdanih v seriji, za katere so z zakonom, ki ureja trg vrednostnih papirjev določeni pogoji in način poslovanja z njimi,
5. dohodek iz vzajemnih skladov, kot je določen v poglavju III.4.
6. tega zakona,
7. prihodek, dosežen na podlagi odsvojitve lastniškega deleža, kot je določen v poglavju III.4.
8. tega zakona ali na podlagi odsvojitve dolžniških vrednostnih papirjev, kot so določeni v
9. točki tega odstavka.

(2)Prihodki iz prvega odstavka tega člena se štejejo kot dohodek iz premoženja, kot je določen v poglavju III.4. tega zakona oziroma kot dobiček iz kapitala, kot je določen v poglavju III.5 tega zakona. 42. člen (nepriznani odhodki) Kot odhodki se ne priznajo: 1. davki:

1. a)ki jih je plačal zavezanec kot fizična oseba (npr. davek od premoženja, davek na dediščine in darila),
2. b)dohodnina po tem zakonu,
3. c)davek na dodano vrednost, ki ga je zavezanec uveljavil kot odbitek davka v skladu z zakonom, ki ureja davek na dodano vrednost,
4. d)samoprispevek, uveden v skladu s predpisi o samoprispevku, in 2. odhodki, nastali v zvezi z doseganjem prihodkov iz prvega odstavka 41. člena tega zakona ter odhodki, doseženi na podlagi odsvojitve lastniškega deleža, kot je določen v poglavju III.4.4. tega zakona, ali na podlagi odsvojitve dolžniških vrednostnih papirjev in investicijskih kuponov ter izplačila vrednosti enot premoženja oziroma likvidacijske mase vzajemnega investicijskega sklada, kot so določeni v 2. in 3. točki prvega odstavka 41. člena tega zakona. 43. člen (obvezni prispevki za socialno varnost)

(1)Obvezni prispevki za socialno varnost, ki se nanašajo na socialno zavarovanje zavezanca po tem poglavju zakona in jih zavezanec plačuje v skladu s posebnimi predpisi, se priznajo kot odhodek.

(2)Obvezni prispevki za socialno varnost, ki so primerljivi z obveznimi prispevki za socialno varnost v Sloveniji in jih zavezanec plačuje v sklad, priznan za davčne namene v katerikoli drugi državi, se priznajo kot odhodek pod pogojem, da zavezanec ni bil rezident Slovenije neposredno pred začetkom opravljanja dejavnosti v Sloveniji in je v tem času že prispeval v navedeni sklad.

1. člen (delno priznani odhodki) Stroški, ki se nanašajo izključno na zavezanca po tem poglavju zakona, se priznajo največ do višine, ki jo na podlagi
2. člena tega zakona za delojemalce določi vlada, in sicer:
3. stroški v zvezi s službenimi potovanji,
4. stroški prehrane med delom,
5. stroški prevoza na delo in z dela,
6. stroški dela na terenu.
7. člen (normirani odhodki) Pri ugotavljanju davčne osnove zavezanca iz tretjega in četrtega odstavka
8. člena tega zakona, se upoštevajo normirani odhodki v višini 25% ustvarjenih prihodkov.
9. člen (izguba)

(1)Če je davčna osnova negativna, zavezanec izkaže izgubo.

(2)Izgubo lahko zavezanec pokriva z zmanjšanjem davčne osnove od dohodka iz dejavnosti v naslednjih zaporednih petih letih.

(3)Pokrivanje izgube po drugem odstavku tega člena se prizna največ do višine davčne osnove od dohodka iz dejavnosti.

(4)Pri zmanjšanju davčne osnove od dohodka iz dejavnosti na račun izgub iz preteklih let se davčna osnova od dohodka iz dejavnosti najprej zmanjša za izgubo starejšega datuma.

(5)Izgube ni mogoče prenesti na novega zasebnika oziroma pravno osebo, kadar zavezanec preneha z opravljanjem dejavnosti.

(6)Določbe tega člena se ne uporabljajo za zavezanca, kateremu se davčna osnova ugotavlja v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 35. člena tega zakona. 47. člen (olajšava za investiranje)

(1)Zavezanec lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 20% investiranega zneska v opredmetena osnovna sredstva, razen v osebna motorna vozila, pohištvo in pisarniško opremo (brez računalniške opreme), in v neopredmetena dolgoročna sredstva, če gre za investicije v opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena dolgoročna sredstva v Sloveniji.

(2)V primeru finančnega najema lahko znižanje davčne osnove po prvem odstavku tega člena uveljavlja zavezanec, ki opredmeteno osnovno sredstvo oziroma neopredmeteno dolgoročno sredstvo pridobi na podlagi finančnega najema.

(3)Če zavezanec, novi zasebnik oziroma pravna oseba, proda oziroma odtuji opredmeteno osnovno sredstvo oziroma neopredmeteno dolgoročno sredstvo, za katero je izkoristil davčno olajšavo po tem členu, prej kot v treh letih po letu, v katerem je izkoristil davčno olajšavo po tem členu, mora za znesek izkoriščene davčne olajšave povečati davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti oziroma od dohodkov pravnih oseb, in sicer v letu prodaje oziroma odtujitve opredmetenega osnovnega sredstva oziroma neopredmetenega dolgoročnega sredstva.

(4)Za odtujitev po tretjem odstavku tega člena se šteje tudi prenos sredstva izven Slovenije oziroma uporaba sredstva v poslovni enoti izven Slovenije, izguba pravice uporabe sredstva v primeru finančnega najema, prenos sredstva iz podjetja v gospodinjstvo ter tudi odtujitev sredstva, kot je določena s prvim odstavkom 38. člena tega zakona.

(5)Ne glede na določbo četrtega odstavka tega člena se za izvajanje tretjega odstavka tega člena za odtujitev ne šteje prenehanje opravljanja dejavnosti pod pogoji, določenimi s četrtim in sedmim odstavkom 38. člena tega zakona. Šteje se, da je olajšavo prevzel novi zasebnik oziroma pravna oseba, pod pogoji kot bi veljali, če do odtujitve ne bi prišlo.

(6)Zavezanec lahko v davčnem letu neizkoriščeni del davčne olajšave po tem členu prenaša v naslednjih zaporednih pet davčnih let. V tem primeru se za začetek teka roka iz tretjega odstavka tega člena šteje, da je olajšavo izkoristil v davčnem letu, v katerem je ni izkoristil ali jo je delno izkoristil, ker ni imel ali ni imel dovolj davčne osnove. Pri zmanjšanju davčne osnove na račun prenesenega neizkoriščenega dela davčne olajšave iz preteklih let se davčna osnova najprej zmanjša za neizkoriščen del davčne olajšave starejšega datuma. 48. člen (olajšava za zaposlovanje)

(1)Zavezanec, ki v davčnem letu za nedoločen čas in najmanj za dve leti zaposli delavca, ki prvič sklene delovno razmerje, ali delavca, ki je bil pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi najmanj 12 mesecev prijavljen pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 30% izplačane plače tega delavca.

(2)Zavezanec, ki v davčnem letu za nedoločen čas in najmanj za dve leti zaposli osebo, ki ima doktorat znanosti in pred tem ni bila zaposlena v drugi gospodarski družbi ali pri fizični osebi, ki opravlja dejavnost, lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 30% izplačane plače tega delavca. Olajšava po tem odstavku se izključuje z olajšavo po prvem odstavku tega člena.

(3)Davčna olajšava iz prvega in drugega odstavka tega člena se prizna za prvih 12 mesecev zaposlitve teh oseb.

(4)Če zavezanec odpove pogodbo o zaposlitvi osebi iz prvega odstavka tega člena, razen če ta oseba sama odpove pogodbo o zaposlitvi oziroma pride do sporazumne razveljavitve pogodbe o zaposlitvi, prej kot v dveh letih od zaposlitve te osebe, ali če se pogodba o zaposlitvi osebe iz drugega odstavka tega člena odpove ali preneha veljati s sporazumno razveljavitvijo prej kot v dveh letih od zaposlitve te osebe, mora zavezanec za znesek izkoriščene olajšave po prvem in drugem odstavku tega člena povečati davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti, in sicer za davčno leto, v katerem je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana oziroma sporazumno razveljavljena.

(5)Določba četrtega odstavka tega člena se ne uporablja pri prenehanju opravljanja dejavnosti, če se uveljavlja davčno obravnavo po četrtem odstavku 38. člena tega zakona, za osebe, ki jih prevzame novi zasebnik ali pravna oseba. Šteje se, da je olajšavo prevzel novi zasebnik oziroma pravna oseba, pod pogoji kot bi veljali, če do prenehanja opravljanja dejavnosti ne bi prišlo.

(6)Zavezanec, ki zaposluje invalidno osebo po zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 50% izplačane plače te osebe, zavezanec, ki zaposluje invalidno osebo s 100% telesno okvaro ali gluho osebo, pa v višini 70% izplačane plače te osebe. Olajšava po tem odstavku se izključuje z olajšavo po prvem in drugem odstavku tega člena.

(7)Zavezanec, ki zaposluje invalidne osebe iz šestega odstavka tega člena nad predpisano kvoto in katerih invalidnost ni posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pri istem delodajalcu po zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 70% izplačanih plač za te osebe. Za namene tega odstavka se osebe iz tega odstavka vštevajo v kvoto po datumu sklenitve pogodbe o zaposlitvi, in sicer se najprej vštevajo tiste osebe s starejšim datumom sklenitve pogodbe o zaposlitvi. Olajšava po tem odstavku se izključuje z olajšavo po prvem, drugem in šestem odstavku tega člena.

1. člen (olajšava za zavezanca invalida) Zavezanec, ki je invalidna oseba po zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, in ne zaposluje delavcev, lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 30% povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji, zavezanec invalid s 100% telesno okvaro ali zavezanec – gluha oseba pa v višini 60% povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji za vsak mesec opravljanja dejavnosti.
2. člen (olajšava za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju) Zavezanec, ki sprejme vajenca, dijaka ali študenta po učni pogodbi za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju, lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v višini plačila tej osebi, vendar največ v višini 20% povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji za vsak mesec izvajanja praktičnega dela posamezne osebe v strokovnem izobraževanju.
3. člen (olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje) Zavezanec – delodajalec, ki financira pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja in izpolnjuje pogoje iz
4. do
5. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 20/04 – uradno prečiščeno besedilo), lahko za premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki jih delno ali v celoti plača v korist delojemalcev – zavarovancev izvajalcu pokojninskega načrta s sedežem v Sloveniji ali v državi članici EU po pokojninskem načrtu, ki je odobren in vpisan v poseben register v skladu s predpisi, ki urejajo prostovoljno dodatno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, uveljavlja davčno olajšavo za leto, v katerem so bile premije plačane, vendar največ do zneska, ki je enak 24% obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delojemalca – zavarovanca in ne več kot 549.400 tolarjev letno. Glede uskladitve premije in načina objave usklajenih zneskov premije, se uporablja
6. člen tega zakona.
7. člen (olajšava za donacije)

(1)Zavezanec lahko uveljavlja znižanje davčne osnove za znesek izplačil v denarju ali v naravi za humanitarne, dobrodelne, kulturne, znanstvene, vzgojnoizobraževalne, športne, ekološke in religiozne namene, in sicer le za takšna izplačila rezidentom Slovenije, ki so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje navedenih dejavnosti, do zneska, ki je enak 0,3% obdavčenega prihodka zavezanca v davčnem letu.

(2)Zavezanec lahko uveljavlja tudi znižanje davčne osnove za znesek izplačil v denarju ali naravi političnim strankam in reprezentativnim sindikatom, vendar največ do zneska, ki je enak trikratni povprečni mesečni plači na zaposlenega pri zavezancu v davčnem letu.

(3)Za znesek, ki je enak 0,3% obdavčenega prihodka zavezanca v davčnem letu iz prvega odstavka tega člena, in za znesek, ki je enak trikratni povprečni mesečni plači na zaposlenega pri zavezancu iz drugega odstavka tega člena, se šteje znesek vseh izplačil v celotnem davčnem letu.

(4)Za zneske izplačil po prvem in drugem odstavku tega člena zavezanec ne more uveljavljati tudi zmanjšanja letne davčne osnove po

1. in
2. točki prvega odstavka
3. člena tega zakona.
4. člen (omejitve v zvezi z olajšavami)

(1)Določbe

1. do
2. člena tega zakona se ne uporabljajo za zavezanca, kateremu se davčna osnova ugotavlja v skladu s tretjim in četrtim odstavkom
3. člena tega zakona.

(2)Davčne olajšave iz

1. do
2. člena tega zakona, vključno z prenosom neizkoriščenega dela olajšave za investiranje, se priznajo skupaj največ do višine davčne osnove, zmanjšane za kritje izgub iz preteklih let.

(3)Davčne olajšave iz

1. do
2. člena tega zakona se ne priznajo za davčno leto, za katero je bila davčna osnova ugotovljena s cenitvijo.
3. člen (davčni odtegljaj)

(1)Od dohodkov, od katerih se v skladu z zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb, izračunava, odteguje in plačuje davčni odtegljaj, se izračunava, odteguje in plačuje davčni odtegljaj, če jih v okviru opravljanja dejavnosti dosega zavezanec po tem zakonu. Davčni odtegljaj se izračunava, odteguje in plačuje od osnove in po stopnji, določeni z zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb.

(2)Ne glede na prvi odstavek tega člena, se davčni odtegljaj izračunava, odteguje in plačuje tudi od plačil, ki jih zavezanec po tem poglavju zakona dosega v okviru opravljanja dejavnosti nastopajočega izvajalca ali športnika. Davčni odtegljaj se izračunava, odteguje in plačuje od osnove in po stopnji, določeni z zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb.

(3)Davčni odtegljaj se ne izračunava, odteguje in plačuje, če zavezanec izplačevalcu dohodka predloži svojo davčno številko.

(4)Davčni odtegljaj se odšteje od akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, odmerjene za davčno leto v skladu s prvim odstavkom 122. člena tega zakona.

(5)Ta člen se ne uporablja za zavezanca, kateremu se davčna osnova ugotavlja v skladu s tretjim in četrtim odstavkom

1. člena tega zakona. 2.
2. Dohodek, dosežen s posameznim poslom
3. člen (dohodek, dosežen s posameznim poslom)

(1)Za dohodek, dosežen s posameznim poslom se šteje vsak posamezen dohodek, dosežen z neodvisnim samostojnim poslom, ki ni:

1. del neodvisnega samostojnega opravljanja dejavnosti,
2. posel iz
3. člena tega zakona, ali
4. del skupine povezanih poslov, ki se bi, glede na način, obseg in trajanje, v skladu z veljavno zakonodajo, morali šteti za dejavnost.

(2)Za posel po tem poglavju zakona se šteje neodvisna samostojna izvršitev storitve oziroma dela za drugo osebo oziroma za račun druge osebe, kot je zlasti izdelava ali popravilo kakšne stvari, kakšno fizično ali umsko delo ali izvršitev določenega posla.

1. člen (davčna osnova) Davčna osnova od dohodka iz
2. člena tega zakona je vsak posamezen dohodek, zmanjšan za normirane stroške v višini 10% posameznega dohodka.
3. Dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti
4. člen (splošno o dohodku iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti)

(1)Za dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti se štejejo vsi dohodki v zvezi z osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnostjo, pripisani osebi, ki ima pravico uporabljati kmetijsko in gozdno zemljišče.

(2)Kot osnovna kmetijska dejavnost se šteje kmetijska pridelava, ki je v celoti ali pretežno vezana na uporabo kmetijskih zemljišč, vodenih v zemljiškem katastru in katastru dejanske rabe kmetijskih zemljišč, in vključuje:

1. pridelavo žit in drugih poljščin, vključno s pridelavo vrtnin v njivskem kolobarju,
2. pridelavo hmelja,
3. pridelavo grozdja in proizvodnjo vina iz lastnega pridelka, razen proizvodnje vina za prodajo,
4. pridelavo sadja,
5. pridelavo oljk in proizvodnjo oljčnega olja iz lastnega pridelka, razen proizvodnje oljčnega olja za prodajo,
6. rejo govedi, ovac, koz, konj, oslov, mul in mezgov,
7. prirejo mleka,
8. rejo prašičev, perutnine, nojev in jelenjadi na pretežno lastni krmi.

(3)Kot osnovna gozdarska dejavnost se šteje gozdarstvo, vezano na uporabo gozdnih zemljišč, vodenih v zemljiškem katastru, in vključuje: 1. gojenje, obnovo, nego in varstvo gozda, 2. sečnjo in pridobivanje gozdnih sortimentov.

(4)Šteje se, da ima pravico uporabljati kmetijsko ali gozdno zemljišče (v nadaljnjem besedilu tega poglavja: zemljišča) fizična oseba, ki je na dan 30. junija leta, za katero se dohodek ugotavlja, vpisana v zemljiški knjigi oziroma v zemljiškem katastru kot lastnik, zakupnik ali imetnik pravice uporabe na podlagi drugega pravnega naslova.

(5)Če zemljišče dejansko uporablja oseba, ki nima pravice do uporabe zemljišča na podlagi pravnega naslova v zemljiški knjigi oziroma zemljiškem katastru, se lahko za namene tega zakona ta pravica pripiše dejanskemu uporabniku. 58. člen (dohodki, ki se vštevajo v dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti)

(1)Za dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti se štejejo potencialni tržni dohodki od pridelave na zemljiščih.

(2)Za dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti se štejejo tudi drugi dohodki v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, ki so zlasti plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike, dotacije, donacije, denarne pomoči zaradi naravne ali druge nesreče na podlagi posebnih predpisov in druga plačila iz naslova državnih pomoči, izplačana v povezavi z osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnostjo. 59. člen (davčna osnova)

(1)Davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov iz prvega odstavka 58. člena tega zakona je katastrski dohodek, ugotovljen po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka.

(2)Davčna osnova od drugih dohodkov iz drugega odstavka

1. člena tega zakona je vsak posamezni dohodek.
2. člen (pripisovanje davčne osnove posameznemu zavezancu)

(1)Katastrski dohodek se posameznemu zavezancu pripiše za zemljišča, ki jih ima pravico uporabljati.

(2)Katastrski dohodek zemljišč, s katerimi razpolaga agrarna skupnost, se posameznemu zavezancu, članu agrarne skupnosti, pripiše glede na njegov pripadajoči solastniški ali sorazmerni delež v agrarni skupnosti.

(3)Drugi dohodki iz drugega odstavka 58. člena tega zakona, ki so vezani na posamezno zemljišče in so izplačani kateremu koli članu gospodinjstva, se pripišejo zavezancu, članu gospodinjstva, ki ima pravico to zemljišče uporabljati.

(4)Drugi dohodki iz drugega odstavka 58. člena tega zakona, ki niso vezani na posamezno zemljišče in so v povezavi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti izplačani kateremukoli članu gospodinjstva, se pripišejo posameznemu zavezancu, članu gospodinjstva, ki ima pravico uporabljati zemljišča, v sorazmernem deležu glede na skupno število zavezancev v gospodinjstvu.

(5)Drugi dohodki iz drugega odstavka 58. člena tega zakona, ki pripadajo agrarni skupnosti, se posameznemu zavezancu, članu agrarne skupnosti, pripišejo glede na njegov pripadajoči solastniški ali sorazmerni delež v agrarni skupnosti.

(6)Kot gospodinjstvo se po tem poglavju zakona šteje skupnost oseb, ki imajo skupno stalno oziroma začasno prebivališče.

1. člen (oprostitve) Ne glede na prvi odstavek
2. člena tega zakona se v davčno osnovo od katastrskega dohodka na zahtevo zavezanca ne všteva katastrski dohodek zemljišč:
3. ki jih je na podlagi zakona trajno ali začasno prepovedano izkoriščati za kmetijsko pridelavo,
4. na katerih so nasipi, kanali, prekopi, jezovi in druge naprave za potrebe obrambe pred poplavami ali za osuševanje in namakanje,
5. ki ležijo znotraj visokovodnih nasipov,
6. na katerih so vrbni in drugi zaščitni nasadi ter varovalni gozdovi, kot obramba pred erozijo,
7. ki so v zemljiškem katastru označena kot zemljišča pod neodmerjenimi gozdnimi cestami,
8. na katerih so objekti za potrebe zaščite in reševanja pred naravnimi in drugimi nesrečami,
9. ki ležijo v obmejnem pasu in nad ali pod visokonapetostnimi daljnovodi in drugimi vodi, če je izkoriščanje v kmetijske namene onemogočeno,
10. na katerih so evidentirana vojna grobišča,
11. ki jih zavezanec odda skladno s predpisi o preživninskem varstvu kmetov,
12. ki jih na podlagi odločbe državnega organa o razlastitvi ali pogodbe, ki nadomešča razlastitev, ni mogoče uporabljati,
13. ki jih je zavezanec z odločbo o denacionalizaciji dobil v last, ne pa tudi v posest,
14. za katera je bilo skladno s predpisi izdano dovoljenje za gradnjo,
15. ki so dana v zakup, za dobo, navedeno v zakupni pogodbi,
16. ki se uporabljajo za doseganje dohodka, kot je določen v poglavju III.2.
17. tega zakona,
18. ki so bila neuporabna, pa so z vlaganji postala uporabna, za obdobje treh let, z uveljavitvijo v prvem letu po usposobitvi,
19. na katerih se zasadijo novi vinogradi, hmeljišča, sadovnjaki ali drugi trajni nasadi, za obdobje treh let in za oljčne nasade za obdobje osmih let, z uveljavitvijo v prvem letu po zasaditvi,
20. ki se pogozdijo, za obdobje 30 let, z uveljavitvijo v prvem letu po pogozditvi.
21. člen (znižanja katastrskega dohodka)

(1)Če je bila pridelava na posameznem zemljišču manjša zaradi naravnih nesreč, požara ali drugih izrednih dogodkov, ki jih ni bilo mogoče preprečiti, se lahko v letu nastanka škode katastrski dohodek za vsako tako zemljišče zmanjša za toliko odstotkov, za kolikor se je po oceni škode s posebno metodologijo zmanjšal pridelek. Zmanjšanje katastrskega dohodka se za gozd prizna za dobo petih let.

(2)Za ocenjevanje škode se upošteva metodologija, sprejeta na podlagi zakona, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Podrobnejša pravila za priznavanje škode po prvem odstavku tega člena predpiše minister, pristojen za finance, v soglasju z ministrom, pristojnim za kmetijstvo in gozdarstvo. 63. člen (olajšava za investiranje)

(1)Kadar je mogoče z računi dokazati vlaganja v osnovno kmetijsko ali osnovno gozdarsko dejavnost v okviru gospodinjstva ali agrarne skupnosti, se v letu vlaganja prizna olajšava v višini 20% vloženih sredstev.

(2)Za vlaganja iz prvega odstavka tega člena se štejejo vlaganja v:

1. nakup zemljišč,
2. nakup živali za osnovno čredo,
3. nakup, izgradnjo ali posodobitev kmetijskih gospodarskih objektov, ki služijo za opravljanje osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, vključno z vlaganji v trajne nasade,
4. nakup kmetijske in gozdarske mehanizacije,
5. nakup druge opreme za opravljanje osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, razen nakupa osebnega motornega vozila.

(3)Olajšava se prizna posameznemu zavezancu, članu gospodinjstva ali agrarne skupnosti, ki ima pravico uporabljati zemljišča, v sorazmernem deležu glede na skupno število zavezancev v gospodinjstvu oziroma glede na njegov pripadajoči solastniški ali sorazmerni delež v agrarni skupnosti.

(4)Olajšava se lahko uveljavi v letu vlaganja in naslednjih štirih letih.

1. Dohodek iz premoženja
2. člen (dohodek iz premoženja)

(1)Dohodek iz premoženja po tem poglavju zakona vključuje:

1. dohodek iz oddajanja premoženja v najem,
2. dohodek iz prenosa premoženjske pravice,
3. obresti,
4. dividende, in
5. dohodek iz vzajemnih skladov.

(2)Določbe tega poglavja zakona ne vplivajo na davčno obveznost zavezanca po poglavju III.2.

1. tega zakona, če ni s tem zakonom drugače določeno. 4.
2. Dohodek iz oddajanja premoženja v najem
3. člen (dohodek iz oddajanja premoženja v najem)

(1)Dohodek iz oddajanja premoženja v najem po tem poglavju zakona je dohodek, dosežen z oddajanjem nepremičnin in premičnin (v nadaljnjem besedilu: premoženja) v najem.

(2)Za oddajanje premoženja v najem po prvem odstavku tega člena se šteje:

1. vsako oddajanje premoženja na podlagi pogodbe ali na drugi pravni podlagi, s katerim najemodajalec prepusti najemniku določeno premoženje v uporabo ali mu prepusti pravico do uporabe premoženja, najemnik pa mu je zato dolžan plačati ustrezno najemnino ali drugo nadomestilo;
2. drugi primeri uporabe premoženja, kadar tisti, katerega premoženje uporablja nekdo drug ali ima pravico do uporabe premoženja nekdo drug, prejme ustrezno nadomestilo, če ni s tem zakonom drugače določeno.

(3)Kot dohodek iz oddajanja premoženja v najem se obdavčuje najemnina in druga nadomestila v zvezi z oddajanjem premoženja v najem, ki vključujejo zlasti:

1. obveznosti in storitve, za katere se je zavezal ali jih je opravil najemnik, razen obratovalnih stroškov, ki jih za najeto premoženje plačuje najemnik;
2. premije, nadomestila, odškodnine in podobne dohodke, ki ne predstavljajo dohodka iz
3. točke tega odstavka.
4. člen (oprostitev) Dohodnine se ne plačuje od:
5. dohodka iz oddajanja premičnin v najem, razen od dohodka iz oddajanja opreme, bivalnika in prevoznega sredstva v najem,
6. materialnih vlaganj najemnika, ki ohranjajo uporabno vrednost kmetijskega ali gozdnega zemljišča,
7. dohodka preživljanca po pogodbi o dosmrtnem preživljanju,
8. dohodka za odstop prostora za izvedbo volitev ali referenduma na državni ali lokalni ravni, izvedenih v skladu z zakonom, če dohodek ne presega 10.000 tolarjev.
9. člen (davčna osnova)

(1)Davčna osnova je dohodek iz oddajanja premoženja v najem, zmanjšan za stroške vzdrževanja premoženja, ki ohranja uporabno vrednost premoženja, če jih v času oddajanja premoženja v najem za navedeno premoženje plačuje najemodajalec. Davčna osnova se ne zmanjša za stroške vzdrževanja, ki ohranja uporabno vrednost kmetijskega ali gozdnega zemljišča.

(2)Kadar zavezanec, ki dosega dohodek z oddajanjem premoženja v najem, ne uveljavlja stroškov po prvem odstavku tega člena, lahko uveljavlja normirane stroške v višini 20% od dohodka, doseženega z oddajanjem premoženja v najem.

(3)Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena je davčna osnova od dohodka, ki ga najemnik doseže z oddajanjem premoženja v podnajem, dohodek, dosežen na podlagi podnajema, zmanjšan za najemnino in drugo nadomestilo, ki ga navedeni najemnik plačuje za najem tega premoženja.

(4)Davčna osnova se pri vzajemnem oddajanju premoženja v najem določi za vsako stran posebej, in sicer glede na primerljivo tržno ceno najemnine od premoženja, ki ga fizična oseba odda v najem, upoštevaje stroške po prvem in drugem odstavku tega člena. 4.2. Dohodek iz prenosa premoženjske pravice 68. člen (dohodek iz prenosa premoženjske pravice)

(1)Dohodek iz prenosa premoženjske pravice po tem poglavju zakona vključuje dohodek, dosežen z odstopom uporabe oziroma izkoriščanja ali odstopom pravice do uporabe oziroma pravice do izkoriščanja:

1. materialne avtorske pravice in materialne pravice izvajalca,
2. izuma, videza izdelka, znaka razlikovanja, tehnične izboljšave, načrta, formule, postopka, podobne pravice oziroma podobnega premoženja in informacij glede industrijskih, komercialnih ali znanstvenih izkušenj, ne glede na to, ali so zavarovani po zakonu,
3. osebnega imena, psevdonima ali podobe, na podlagi pogodbe ali drugi pravni podlagi, po kateri imetnik premoženjske pravice za prenos le-te prejme določeno nadomestilo.

(2)Kot dohodek iz prenosa premoženjske pravice se po tem poglavju zakona obdavčuje vsak dohodek, prejet kot nadomestilo za prenos premoženjske pravice, ki vključuje zlasti nadomestilo za uporabo, izkoriščanje ali odstop pravice do uporabe oziroma pravice do izkoriščanja premoženjske pravice. 69. člen (davčna osnova)

(1)Davčna osnova je dohodek iz prenosa premoženjske pravice, zmanjšan za normirane stroške v višini 10% od dohodka, doseženega s prenosom premoženjske pravice.

(2)Stroški iz prvega odstavka tega člena se ne priznajo:

1. imetniku premoženjske pravice, ki ni avtor, izvajalec, izumitelj ali druga oseba, ki ustvari predmet premoženjske pravice,
2. v primeru odstopa uporabe oziroma izkoriščanja ali odstopa pravice do uporabe oziroma pravice do izkoriščanja osebnega imena, psevdonima ali podobe. 4.
3. Obresti
4. člen (obresti)

(1)Obresti po tem poglavju zakona so obresti od posojil, obresti od dolžniških vrednostnih papirjev, obresti od denarnih depozitov pri bankah in hranilnicah ter drugih podobnih finančnih terjatev do dolžnikov, dohodek iz oddajanja v finančni najem in dohodek iz življenjskega zavarovanja.

(2)Kot obresti se po tem poglavju zakona obdavčuje vsako nadomestilo, ki ne predstavlja vračila glavnice iz finančno dolžniškega razmerja, vključno z nadomestili za tveganje ali za zmanjšanje vrednosti glavnice iz finančno dolžniškega razmerja zaradi inflacije, če ni s tem zakonom drugače določeno. Kot obresti se obdavčujejo tudi diskonti, bonusi, premije in podobni dohodki iz finančno dolžniškega razmerja ali dogovora, ki se nanaša na finančno dolžniško razmerje.

1. člen (oprostitev) Dohodnine se ne plačuje od:
2. obresti, ki se zavezancu izplačajo iz naslova neupravičeno ali preveč odmerjenih in plačanih davkov in prispevkov;
3. obresti na pozitivno stanje na transakcijskem računu pri izvajalcu plačilnega prometa, in sicer največ v višini, ki jo izvajalec plačilnega prometa plačuje za depozite na vpogled;
4. dohodka iz življenjskega zavarovanja, ki je sklenjeno za primer smrti in se dohodek izplača zaradi smrti osebe;
5. dohodka iz življenjskega zavarovanja, pri katerem: – nastane pravica zahtevati izplačilo zavarovalne vsote po preteku desetih let od dneva sklenitve pogodbe o življenjskem zavarovanju, – sta sklenitelj zavarovanja in upravičenec do zavarovalne vsote ena in ista oseba, in – ni podana zahteva za izplačilo odkupne vrednosti police življenjskega zavarovanja pred potekom roka iz prve alinee te točke;
6. obresti iz varčevalne pogodbe po nacionalni stanovanjski varčevalni shemi, ki je sklenjena za obdobje deset let, razen obresti pri odstopu od te varčevalne pogodbe.
7. člen (splošno o davčni osnovi) Davčna osnova so dosežene obresti, če ni s tem zakonom drugače določeno.
8. člen (davčna osnova v primeru dolgoročno vezanih denarnih sredstev in dolgoročnega varčevanja pri bankah in hranilnicah) Ne glede na določbo
9. člena tega zakona, je davčna osnova od obresti, doseženih v primeru vezanih denarnih sredstev in varčevanja na računu pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Sloveniji, in pri bankah drugih držav članic EU, z ročnostjo daljšo od enega leta, pri katerem zavezanec ne more razpolagati s privarčevanimi sredstvi pred potekom datuma vezave oziroma poteka varčevanja brez bistvenega zmanjšanja obresti, enaka obrestim, obračunanim za obdobje davčnega leta, če se zavezanec rezident tako odloči in o tem v roku in na predpisan način obvesti banko ali hranilnico in davčni organ.
10. člen (davčna osnova od dohodka iz finančnega najema) Davčna osnova od dohodka iz finančnega najema je del plačila finančnega najemojemalca finančnemu najemodajalcu, ki ne predstavlja vračila glavnice.
11. člen (davčna osnova od dohodka iz življenjskega zavarovanja)

(1)Davčna osnova od dohodka iz življenjskega zavarovanja je razlika med prejetim izplačilom in vplačilom.

(2)Vrednost vplačila iz prvega odstavka tega člena se v primeru obročnih vplačil določi kot seštevek vseh obročnih vplačil. V primeru, ko izplačilo iz prvega odstavka tega člena ni prejeto v enkratnem znesku, temveč obročno, se vplačilo oziroma seštevek vseh obročnih vplačil porazdeli enakomerno med obdobja izplačevanja obročnih izplačil. Če celotno obdobje izplačevanja obročnih izplačil v pogodbi o življenjskem zavarovanju ni določeno, se kot celotno obdobje izplačevanja obročnih izplačil upošteva razlika med zavezančevo starostjo v času, ko prvič prejme obročno izplačilo, in pričakovano življenjsko dobo zavezanca, ki se določi glede na podatek Statističnega urada Republike Slovenije o pričakovani življenjski dobi moškega ali ženske v Sloveniji. 76. člen (davčna osnova od obresti, doseženih ob odsvojitvi ali vnovčitvi kupona za izplačilo obresti)

(1)Davčna osnova od obresti, doseženih z vnovčitvijo kupona za izplačilo obresti, so dosežene obresti.

(2)Davčna osnova od obresti, doseženih ob odsvojitvi kupona za izplačilo obresti pred dospelostjo, so obračunane (natečene) nedospele obresti do datuma odsvojitve ­kupona.

(3)Zavezanec lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove iz prvega in drugega odstavka tega člena za znesek obračunanih (natečenih) nedospelih obresti do dneva pridobitve kupona, ki jih je plačal ob pridobitvi kupona. 77. člen (davčna osnova od obresti, doseženih ob odsvojitvi ali odkupu diskontiranega dolžniškega vrednostnega papirja)

(1)Davčna osnova od obresti, doseženih ob odsvojitvi diskontiranega dolžniškega vrednostnega papirja pred dospelostjo papirja ali pri odkupu diskontiranega dolžniškega vrednostnega papirja pred ali ob dospelosti papirja, so obresti, obračunane za obdobje od dneva pridobitve do dneva odsvojitve ali odkupa diskontiranega dolžniškega vrednostnega papirja.

(2)Za diskontirani dolžniški vrednostni papir iz prvega odstavka tega člena se šteje tudi brezkuponski dolžniški vrednostni papir.

(3)Za diskontirani dolžniški vrednostni papir iz prvega odstavka tega člena se ne šteje dolžniški vrednostni papir z diskontom v višini, ki ne presega 2% nominalne vrednosti papirja.

(4)Višina obresti iz prvega odstavka tega člena se določi po metodi enakomernega (konstantnega) donosa.

(5)Za odkup diskontiranega dolžniškega vrednostnega papirja iz prvega odstavka tega člena se šteje tudi vnovčitev diskontiranega dolžniškega vrednostnega papirja.

(6)Obresti, dosežene ob odsvojitvi diskontiranega dolžniškega vrednostnega papirja iz tretjega odstavka tega člena, se obdavčujejo po poglavju III.5 tega zakona.

1. člen (razmejitev med glavnico in obrestmi) Če ni vnaprej natančno določeno, kolikšen del posameznega plačila predstavlja vračilo glavnice in kolikšen del plačilo obresti, se za namene tega zakona šteje, da se najprej plačujejo obresti, izračunane po priznani obresti meri, kot je določena v zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb, za namene ugotavljanja prihodkov oziroma odhodkov zavezancev, povezanih oseb. 4.
2. Dividende
3. člen (dividende)

(1)Dividende po tem poglavju zakona so dividende in drugi dohodki, doseženi na podlagi lastniškega deleža.

(2)Za lastniški delež po prvem odstavku tega člena se šteje vsak delež, ki ga ima fizična oseba (v nadaljnjem besedilu: imetnik deleža) na podlagi vloženih sredstev v gospodarski družbi, zadrugi in drugih oblikah organiziranja, vključno s premoženjskim vložkom tihega družbenika v podjetje nosilca tihe družbe in premoženjskim vložkom fizične osebe v katerokoli drugo obliko organiziranja, ki ima pretežno naravo lastniškega kapitala (v nadaljnjem besedilu: plačnik). Investicijski kupon se ne šteje za lastniški delež.

(3)Kot dividenda se po tem poglavju zakona obdavčuje vsaka razdelitev dohodka imetniku deleža iz premoženja plačnika oziroma povezane osebe (po tem zakonu ali zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb) plačnika na podlagi njegovega lastniškega deleža v plačniku, ki ne predstavlja zmanjšanja njegovega lastniškega deleža, vključno z razdelitvijo v obliki delnic ali zamenljivih obveznic ali v drugačni obliki, s katero se dobiček ali rezerve v delu, oblikovanem iz dobička ali prevrednotovalni popravek tega dobička ali rezerv, preoblikujejo v osnovni kapital oziroma povečajo lastniški delež zavezanca.

(4)Kot dividende se po tem poglavju zakona obdavčujejo tudi:

1. dividendam podobni dohodki, ki jih prejme imetnik deleža na podlagi lastniškega deleža v plačniku;
2. vsako nadomestilo, ki ga imetnik deleža prejme na podlagi lastniškega deleža v plačniku, ki ne predstavlja zmanjšanja njegovega lastniškega deleža; za nadomestilo se šteje vsak proizvod, storitev ali druga ugodnost, ki jo imetniku deleža ali njegovemu družinskemu članu, na podlagi lastniškega deleža, zagotovi plačnik ali povezana oseba (po tem zakonu ali zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb) plačnika.

(5)Za dividendam podobne dohodke po

1. točki četrtega odstavka tega člena se štejejo:
2. dobiček ali rezerve plačnika, ki se delijo v zvezi z udeležbo v plačniku ob prenehanju plačnika ali ob izključitvi ali izstopu imetnika lastniškega deleža iz plačnika;
3. zmanjšanje lastniškega deleža v okviru zmanjšanja osnovnega kapitala plačnika, če ima plačnik dobiček ali presežek, ki ni bil razdeljen;
4. dobiček, ki se razdeli v zvezi z dolžniškimi vrednostnimi papirji, ki zagotavljajo udeležbo v dobičku plačnika;
5. obresti, plačane v zvezi z zamenljivimi obveznicami;
6. denarno doplačilo v primeru zamenjave deleža v okviru zamenjave kapitalskih deležev, združitev in delitev, kot so opredeljene v zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb za namene obdavčitve pri zamenjavi kapitalskih deležev in obdavčitve pri združitvah in delitvah;
7. izplačana vrednost delnic ali deležev v primeru odsvojitve delnic ali deležev v okviru pridobivanja lastnih delnic oziroma deležev družbe, razen v primeru, ko družba pridobiva lastne delnice preko borze.

(6)Nadomestila iz

1. točke četrtega odstavka tega člena vključujejo zlasti:
2. zagotavljanje proizvodov in storitev imetniku deleža, po ceni, nižji od primerljive tržne cene;
3. odpis dolga imetniku deleža ali njegovemu družinskemu članu; šteje se, da je dolg ali preostali del dolga odpisan, če imetnik deleža ali njegov družinski član vsako leto od nastanka dolga ne odplača dogovorjene obveznosti in v vsakem primeru vsaj 20% vrednosti celotnega dolga;
4. druge dohodke, ki imajo naravo bonitet v skladu z
5. členom tega zakona, ki jih prejme imetnik deleža ali njegov družinski član na podlagi lastniškega deleža.
6. člen (davčna osnova)

(1)Davčna osnova je dosežena dividenda, če ni s tem zakonom drugače določeno.

(2)Davčna osnova od dividend, doseženih v obliki izplačane vrednosti delnic ali deležev v primeru odsvojitve delnic ali deležev v okviru pridobivanja lastnih delnic oziroma deležev družbe iz

1. točke petega odstavka
2. člena tega zakona je izplačana vrednost, zmanjšana za nominalno vrednost delnic oziroma za (vplačani) znesek vložka.

(3)Davčna osnova od dividend, doseženih v obliki nadomestil iz

1. in
2. točke šestega odstavka
3. člena tega zakona, se ugotavlja na način, kot je določen v
4. členu tega zakona.

(4)Davčna osnova od dividende, dosežene v obliki nadomestila iz

1. točke šestega odstavka
2. člena tega zakona, je višina neodplačanega dolga. 4.
3. Dohodek iz vzajemnih skladov
4. člen (dohodek iz vzajemnih skladov)

(1)Dohodek iz vzajemnih skladov je dohodek, dosežen na podlagi naložbe v vzajemni sklad.

(2)Za obdavčljivi dohodek po tem poglavju zakona se šteje: 1. dohodek, ki ga zavezanec doseže na podlagi delitve čistega dobička vzajemnega sklada; 2. dohodek, ki ga zavezanec doseže na podlagi delitve prihodkov vzajemnega sklada v obliki:

1. a)obresti,
2. b)dividend,
3. c)iztrženih dobičkov pri naložbah, ali
4. d)drugih prihodkov; 3. dohodek, ki ga imetnik investicijskega kupona doseže z:
5. a)odsvojitvijo investicijskega kupona vzajemnega sklada;
6. b)vnovčitvijo investicijskega kupona vzajemnega sklada;
7. c)izplačilom sorazmernega dela likvidacijske mase v primeru likvidacije vzajemnega sklada.

(3)Dohodek iz

1. točke drugega odstavka tega člena, ki ga zavezanec doseže pri kvalificiranem vzajemnem skladu iz prvega odstavka
2. člena tega zakona, se razdeli na:
3. del dohodka v obliki obresti,
4. del dohodka v obliki dividend,
5. del dohodka v obliki iztrženih dobičkov pri naložbah vzajemnega sklada, ter
6. del dohodka v obliki drugih prihodkov.

(4)Del dohodka v obliki neiztrženih dobičkov pri naložbah vzajemnega sklada se za namene tega poglavja obravnava kot dohodek iz

1. točke tretjega odstavka tega člena. Minister, pristojen za finance, predpiše način upoštevanja neiztrženih dobičkov sklada pri izračunavanju deležev rasti vrednosti premoženja vzajemnega sklada iz šestega odstavka
2. člena tega zakona.
3. člen (davčna osnova)

(1)Davčna osnova od dohodka iz

1. in
2. točke drugega odstavka
3. člena tega zakona je dosežen dohodek.

(2)Davčna osnova od dohodka iz

1. točke drugega odstavka
2. člena tega zakona, ki ga zavezanec doseže pri drugem vzajemnem skladu iz drugega odstavka
3. člena tega zakona, je presežek izplačane vrednosti oziroma prodajne cene investicijskega kupona oziroma izplačanega sorazmernega dela likvidacijske mase nad vplačano vrednostjo oziroma nabavno ceno investicijskega kupona. Pri ugotavljanju davčne osnove se upoštevajo normirani stroški provizij, tako da se izplačana vrednost ali prodajna cena investicijskega kupona oziroma izplačan sorazmerni del likvidacijske mase, zmanjša za 2%.

(3)Davčna osnova od dela dohodka iz tretjega odstavka 81. člena tega zakona je presežek zmnožka izplačane vrednosti oziroma prodajne cene investicijskega kupona oziroma izplačanega sorazmernega dela likvidacijske mase in deleža rasti vrednosti premoženja vzajemnega sklada po posameznem viru iz šestega odstavka tega člena (ki velja za obdobje imetništva investicijskega kupona vzajemnega sklada), nad zmnožkom vplačane vrednosti oziroma nabavne cene investicijskega kupona in navedenega deleža rasti.

(4)Pri ugotavljanju davčne osnove iz tretjega odstavka tega člena se upoštevajo normirani stroški provizij tako, da se izplačana vrednost ali prodajna cena investicijskega kupona oziroma izplačan sorazmerni del likvidacijske mase, zmanjša za 2%.

(5)Pri določitvi deležev rasti iz tretjega odstavka tega člena se upošteva število dni posedovanja investicijskega kupona v mesecu pridobitve in v mesecu odsvojitve, vnovčitve oziroma izplačila likvidacijske mase, odvisno od tega, ali je zavezanec investicijski kupon posedoval manj kot 15 dni oziroma več kot 15 dni v mesecu.

(6)Deleže rasti vrednosti premoženja vzajemnega sklada v obdobju imetništva investicijskega kupona po viru rasti premoženja iz:

1. prihodkov vzajemnega sklada v obliki obresti,
2. prihodkov vzajemnega sklada v obliki dividend,
3. prihodkov vzajemnega sklada v obliki iztrženih dobičkov pri naložbah, in
4. prihodkov vzajemnega sklada v obliki drugih prihodkov, mesečno izračuna in objavi družba za upravljanje, ki upravlja kvalificiran vzajemni sklad in sicer v rokih in na način, ki je določen z zakonom, ki ureja davčni postopek. Delež rasti vrednosti premoženja vzajemnega sklada po posameznem viru iz
5. do
6. točke tega odstavka se izračuna tako, da se rast vrednosti posameznega vira premoženja vzajemnega sklada iz
7. do
8. točke tega odstavka v obdobju imetništva investicijskega kupona deli s celotno rastjo vrednosti virov premoženja vzajemnega sklada iz
9. do
10. točke tega odstavka v obdobju imetništva investicijskega kupona.

(7)Zavezanec je dolžan voditi evidenco zalog investicijskih kuponov vzajemnega sklada. Družba za upravljanje, ki upravlja kvalificiran vzajemni sklad, je dolžna voditi evidenco zalog investicijskih kuponov vzajemnega sklada, ki niso prenosljivi, za posameznega imetnika investicijskih kuponov. Zaloge se vodijo po metodi zaporednih cen (FIFO). 83. člen (oprostitve)

(1)Davka se ne plača od dohodka iz

1. točke tretjega odstavka
2. člena tega zakona, če ima imetnik investicijski kupon v lasti več kot tri leta.

(2)Davka se ne plača od dohodka iz

1. točke tretjega odstavka
2. člena tega zakona, če je imetnik investicijski kupon pridobil v postopku obveznega preoblikovanja pooblaščene investicijske družbe ali investicijske družbe, ki je nastala iz pooblaščene investicijske družbe, v vzajemni sklad oziroma v postopku obvezne oddelitve dela sredstev pooblaščene investicijske družbe v vzajemni sklad, in sicer z zamenjavo delnic pooblaščene investicijske družbe ali delnic investicijske družbe, ki je nastala iz pooblaščene investicijske družbe, pridobljenih v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij v skladu s predpisi, ki urejajo lastninsko preoblikovanje podjetij.
3. člen (kvalificirani in drugi vzajemni sklad)

(1)Kvalificirani vzajemni sklad po tem poglavju zakona je:

1. vzajemni sklad, ki ga upravlja družba za upravljanje s sedežem v Republiki Sloveniji na podlagi dovoljenja Agencije Republike Slovenije za trg vrednostnih papirjev za upravljanje vzajemnega sklada;
2. vzajemni sklad, ki ga upravlja družba za upravljanje druge države članice EU in katerega poslovanje je usklajeno z Direktivo o investicijskih skladih, pod pogojem, da se v roku in na način, ki je določen z zakonom, ki ureja davčni postopek, opredeli kot kvalificirani vzajemni sklad in izpolnjuje vse pogoje, predvsem glede poročanja imetnikom investicijskih kuponov o vrsti razdeljenega ali doseženega dohodka ter poročanja davčni upravi, kot je predpisano z zakonom, ki ureja davčni postopek.

(2)Drugi vzajemni sklad je vzajemni sklad, ki ni sklad iz prvega odstavka tega člena. 5. Dobiček iz kapitala 85. člen (dobiček iz kapitala)

(1)Dobiček iz kapitala je dobiček, dosežen z odsvojitvijo kapitala.

(2)Določbe tega poglavja zakona ne vplivajo na davčno obveznost zavezanca po poglavju III.

1. tega zakona, če ni s tem zakonom drugače določeno.
2. člen (kapital)

(1)Za kapital po tem poglavju zakona se šteje:

1. nepremičnina, ne glede na to, ali je bila odsvojena v spremenjenem ali nespremenjenem stanju, če je bila odsvojitev izvršena pred potekom desetih let od dneva, ko je bila nepremičnina pridobljena;
2. pretežni lastniški delež ali njegov del;
3. vrednostni papirji in deleži v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja, ki niso del pretežnega lastniškega deleža iz
4. točke tega odstavka, če je bila odsvojitev izvršena pred potekom treh let od dneva, ko je bil vrednostni papir ali delež pridobljen.

(2)Pretežni lastniški delež iz 2. točke prvega odstavka tega člena je lastniški delež v osnovnem kapitalu, ki vrednostno s sorazmernim upoštevanjem drugega kapitala gospodarske družbe dosega najmanj 60 milijonov tolarjev, ki ga ima zavezanec neposredno ali posredno preko povezanih oseb, če kapital gospodarske družbe po pridobitvi lastniškega deleža presega 200 milijonov tolarjev. Delež v osnovnem kapitalu in sorazmerni del drugega kapitala gospodarske družbe se ugotavlja kot povprečje njegove vrednosti po poslovnih poročilih gospodarske družbe za zadnje petletno obdobje pred odsvojitvijo lastniškega deleža zavezanca. Kapital gospodarske družbe po pridobitvi se ugotavlja kot povprečje njegove vrednosti po zadnjem poslovnem poročilu po pridobitvi.

(3)Za kapital po tem členu se ne šteje investicijski kupon.

1. člen (obdavčljiva odsvojitev kapitala) Za obdavčljivo odsvojitev kapitala po tem poglavju zakona se šteje vsaka odsvojitev kapitala, kot je zlasti prodaja kapitala, dajanje kapitala v dar, zamenjava kapitala, izplačilo lastniškega deleža v primeru prenehanja gospodarske družbe, zadruge ali druge oblike organiziranja, zmanjšanje deleža v okviru zmanjšanja lastniškega kapitala gospodarske družbe, zadruge ali druge oblike organiziranja ter drugi primeri izplačila lastniškega deleža, izplačanega v denarju ali v naravi, če ni s tem zakonom drugače določeno.
2. člen (neobdavčljiva odsvojitev kapitala) Za obdavčljivo odsvojitev kapitala po tem poglavju zakona se ne šteje:
3. prenos kapitala preminule osebe na dediča, volilojemnika ali osebo, ki ju nadomesti po predpisih o dedovanju, ali na drugo osebo, ki uveljavlja kakšno pravico iz zapuščine, zaradi smrti fizične osebe;
4. odsvojitev nepremičnine po pogodbi o dosmrtnem preživljanju;
5. prenos nepremičnin iz naslova razlastitev, po predpisih, ki urejajo to področje;
6. prenos kapitala posojilojemalcu ali zastavnemu upniku v primeru ustanovitve zastavne pravice na kapitalu, in prenos nazaj posojilodajalcu oziroma zastavitelju;
7. zamenjava vrednostnih papirjev z istovrstnimi papirji istega izdajatelja, pri kateri se ne spreminjajo razmerja med družbeniki in kapital izdajatelja ter ni denarnega toka;
8. zamenjava prednostnih delnic z navadnimi delnicami istega izdajatelja, če ni denarnega doplačila;
9. zamenjava zamenljivih obveznic z delnicami istega izdajatelja, če ni denarnega doplačila;
10. vnovčitev dolžniških vrednostnih papirjev, razen v primeru dolžniških vrednostnih papirjev iz tretjega odstavka
11. člena tega zakona;
12. zmanjšanje deleža v okviru zmanjšanja osnovnega kapitala, ki je namenjeno kritju prenesene izgube oziroma čiste izgube poslovnega leta ali prenosu zneskov v kapitalske rezerve oziroma zmanjšanje kapitalskega deleža v osebni družbi zaradi izračunanega deleža družbenika pri izgubi osebne družbe, ki se odpiše od njegovega kapitalskega deleža oziroma zmanjšanje vrednosti deleža, ki ga je vpisal član zadruge, ki je namenjeno kritju neporavnane izgube zadruge;
13. izplačilo deleža v dobičku družbeniku osebne družbe, ki se odpiše od njegovega kapitalskega deleža;
14. zamenjava delnic investicijske družbe, ki je nastala iz pooblaščene investicijske družbe, z investicijskimi kuponi vzajemnega sklada v postopku obveznega preoblikovanja investicijske družbe, nastale iz pooblaščene investicijske družbe, v vzajemni sklad, po predpisih, ki urejajo to področje;
15. prenos kapitala v postopkih prisilne izterjave obveznih dajatev v skladu z zakoni.
16. člen (oprostitev)

(1)Dohodnine se ne plača od dobička iz kapitala, doseženega pri:

1. prvi odsvojitvi delnic ali deleža v kapitalu, pridobljenega v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij v skladu s predpisi, ki urejajo lastninsko preoblikovanje podjetij;
2. odsvojitvi stanovanja ali stanovanjske hiše – ki ima največ dve stanovanji, s pripadajočim zemljiščem – v katerem je imel zavezanec prijavljeno stalno prebivališče in je tam dejansko bival vsaj zadnja tri leta pred odsvojitvijo; v primeru, ko je zavezanec stanovanje ali stanovanjsko hišo uporabljal v zvezi z opravljanjem dejavnosti ali ga je oddajal v najem, se za odsvojitev kapitala po tej točki ne šteje odsvojitev tistega dela stanovanja ali stanovanjske hiše, ki ga je zavezanec uporabljal v zvezi z opravljanjem dejavnosti (pod pogojem, da je stanovanje ali stanovanjska hiša oziroma njun del v poslovnih knjigah prikazano kot sredstvo za potrebe dejavnosti) ali ga je oddajal v najem.

(2)Izguba, ki jo zavezanec doseže pri odsvojitvi kapitala iz prvega odstavka tega člena, ne zmanjšuje davčne osnove od dobička iz kapitala. 90. člen (davčna osnova)

(1)Davčna osnova od dobička iz kapitala je razlika med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi.

(2)Kadar je razlika med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala v času pridobitve negativna (izguba), se lahko v letu, za katero se odmerja dohodnina, za navedeno izgubo zmanjšuje pozitivna davčna osnova za dobiček iz kapitala, vendar ne več, kot znaša pozitivna davčna osnova za dobiček iz kapitala.

(3)Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena, negativna razlika (izguba), ki je dosežena z odsvojitvijo kapitala iz

1. in
2. točke prvega odstavka
3. člena tega zakona, ne zmanjšuje pozitivne davčne osnove po tem poglavju:
4. če zavezanec v roku 30 dni pred ali po odsvojitvi kapitala pridobi vsebinsko istovrstni nadomestni kapital, ali pridobi pravico do nakupa ali obveznost nakupa istovrstnega kapitala, ali
5. če zavezanec odsvoji kapital in zavezančev družinski član ali pravna oseba, v kateri ima pretežni lastniški delež, neposredno ali posredno pridobi istovrstni kapital.

(4)Pozitivna razlika med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi, ki ga ima zavezanec v gospodarjenju pri borznoposredniški družbi na podlagi pogodbe o gospodarjenju z vrednostnimi papirji, se zmanjša za dejanske stroške zavezanca v obliki provizije po pogodbi, vendar skupaj ne več kot 1,5% pozitivne razlike.

(5)Davčna osnova od dobička iz kapitala, ki je dosežen z odsvojitvijo kapitala iz

1. točke prvega odstavka
2. člena tega zakona, se v primeru, če je od pridobitve do odsvojitve kapitala ali njegovega dela preteklo najmanj tri leta, zmanjša za 60%.
3. člen (vrednost kapitala ob pridobitvi)

(1)V vrednost kapitala ob pridobitvi se všteva nabavna vrednost kapitala in stroški, ki so določeni s tem členom.

(2)Za nabavno vrednost kapitala iz prvega odstavka tega člena se šteje v prodajni ali drugi pogodbi navedena vrednost kapitala v času pridobitve. Če kapital ni pridobljen na podlagi pogodbe, ali če vrednost kapitala v času pridobitve ni razvidna iz pogodbe, se za nabavno vrednost kapitala šteje vrednost kapitala v času pridobitve, ki jo zavezanec dokazuje z ustreznimi dokazili.

(3)Kadar zavezanec pridobi delnice ali drug kapital na način, določen v četrtem odstavku 30. člena tega zakona, se za nabavno vrednost delnice ali drugega kapitala šteje primerljiva tržna cena delnice ali drugega kapitala na dan, ko je bila pravica izvršena oziroma na dan, ko je zavezanec pridobil delnice ali drug kapital.

(4)Kadar zavezanec pridobi delnico oziroma delež ob preoblikovanju dobička ali rezerv v delu, oblikovanem iz dobička, oziroma prevrednotovalnega popravka tega dobička ali rezerv plačnika v osnovni kapital, oziroma ko se zaradi takega preoblikovanja poveča lastniški delež zavezanca, se za nabavno vrednost tako pridobljenih delnic ali pridobljenega oziroma povečanega deleža šteje znesek, od katerega je bil obračunan davek po poglavju III.4.4. tega zakona.

(5)Stroški iz prvega odstavka tega člena so:

1. vrednost na nepremičnini opravljenih investicij in stroškov vzdrževanja, ki povečuje uporabno vrednost nepremičnine, če jih je plačal zavezanec;
2. znesek davka na dediščine in darila, ki ga je plačal zavezanec ob pridobitvi kapitala,
3. provizija, ki jo je zavezanec plačal borzno posredniški hiši ali nepremičninskemu posredniku za posredovanje pri pridobitvi kapitala ter provizija, ki jo je zavezanec plačal priznani borzi vrednostnih papirjev in klirinško depotni družbi v zvezi s pridobitvijo kapitala;
4. stroški, ki jih je plačal zavezanec v zvezi s cenitvijo pridobljene nepremičnine, ki jo je opravil pooblaščeni cenilec v skladu z obstoječo metodologijo, kadar je cenitev potrebna, ker se vrednost nepremičnine ne da ugotoviti na drug način.

(6)Provizije iz 3. točke petega odstavka tega člena se priznavajo v višini dejanskih stroškov, vendar skupaj ne več kot 1% od nabavne vrednosti kapitala ob pridobitvi.

(7)Stroški cenitve iz 4. točke petega odstavka tega člena se priznajo v višini dejanskih stroškov, vendar ne več kot 45.000 tolarjev.

(8)Nabavna vrednost in stroški v tuji valuti iz prvega odstavka tega člena se preračunajo v tolarje po srednjem tečaju Banke Slovenije. Preračun se opravi na dan pridobitve kapitala oziroma na dan nastanka stroškov.

(9)Priznana borza vrednostnih papirjev iz

1. točke petega odstavka tega člena, iz
2. točke drugega odstavka
3. člena tega zakona in iz 1.c točke tretjega odstavka
4. člena tega zakona je borza, katere organizator je polnopravni član svetovnega združenja borz (World Federation of Exchanges – WFE oziroma Federation Internationale des Bourses de Valeurs – FIBV).
5. člen (vrednost kapitala ob odsvojitvi)

(1)Za vrednost kapitala ob odsvojitvi se šteje v prodajni ali drugi pogodbi navedena vrednost kapitala ob odsvojitvi. Če kapital ni odsvojen na podlagi pogodbe, ali če vrednost kapitala ob odsvojitvi ni razvidna iz pogodbe, ali če iz pogodbe ali drugih dokazil razvidna vrednost kapitala ne ustreza vrednosti kapitala, ki bi se dala doseči v prostem prometu v času odsvojitve, se za vrednost kapitala ob odsvojitvi šteje primerljiva tržna cena kapitala ob odsvojitvi.

(2)Vrednost kapitala ob odsvojitvi se zmanjša za naslednje stroške zavezanca:

1. znesek davka na promet nepremičnin, ki ga je plačal zavezanec ob odsvojitvi nepremičnine,
2. provizijo, ki jo je zavezanec plačal borzno posredniški hiši ali nepremičninskemu posredniku za posredovanje pri odsvojitvi kapitala, ter provizija, ki jo je zavezanec plačal priznani borzi vrednostnih papirjev in klirinško depotni družbi v zvezi z odsvojitvijo kapitala;
3. stroške, ki jih plačal zavezanec v zvezi s cenitvijo odsvojene nepremičnine, ki jo je opravil pooblaščeni cenilec v skladu z obstoječo metodologijo, kadar je cenitev potrebna, ker se vrednost nepremičnine ne da ugotoviti na drug način.

(3)Provizije iz 2. točke drugega odstavka tega člena, se priznavajo v višini dejanskih stroškov, vendar skupaj ne več kot 1% od vrednosti kapitala ob odsvojitvi, brez upoštevanja stroškov iz drugega odstavka tega člena.

(4)Stroški cenitve nepremičnine iz 3. točke drugega odstavka tega člena se priznajo v višini dejanskih stroškov, vendar ne več kot 45.000 tolarjev.

(5)Vrednost kapitala ob odsvojitvi in stroški iz drugega odstavka tega člena v tuji valuti se preračunajo v tolarje po srednjem tečaju Banke Slovenije. Preračun se opravi na dan odsvojitve kapitala oziroma na dan nastanka stroškov. 93. člen (odlog ugotavljanja davčne obveznosti)

(1)Kadar zavezanec odsvoji kapital pred potekom roka iz prvega odstavka 86. člena tega zakona, ki velja za tak kapital, na način, določen v drugem odstavku tega člena, se davčna obveznost zavezanca v trenutku odsvojitve ne ugotavlja.

(2)Ugotavljanje davčne obveznosti se lahko odloži pri naslednjih odsvojitvah kapitala:

1. podaritvi kapitala zavezančevemu zakoncu ali ­otroku;
2. zamenjavi deleža v okviru zamenjave kapitalskih deležev, združitev in delitev, kot so opredeljene v zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb za namene obdavčitve pri zamenjavi kapitalskih deležev in obdavčitve pri združitvah in delitvah.

(3)O tem ali gre za odsvojitev kapitala iz drugega odstavka tega člena, odloči davčni organ na podlagi priglasitve odsvojitve kapitala pri davčnem organu.

(4)Ugotavljanje davčne obveznosti se odloži do naslednje obdavčljive odsvojitve podarjenega kapitala, ki jo opravi zavezančev zakonec ali otrok, oziroma do naslednje obdavčljive odsvojitve kapitala, pridobljenega z zamenjavo iz 2. točke drugega odstavka tega člena.

(5)Rok iz prvega odstavka 86. člena tega zakona začne imetniku kapitala, ki pridobi kapital na način iz drugega odstavka tega člena, teči z dnem pridobitve podarjenega ali zamenjanega kapitala.

(6)Kadar se ugotavljanje davčne osnove odloži, se kot nabavna vrednost s podaritvijo ali zamenjavo pridobljenega kapitala šteje:

1. v primeru ko zakonec ali otrok zavezanca pridobi kapital z obdaritvijo – nabavna vrednost kapitala v času, ko je kapital pridobil darovalec;
2. v primeru zamenjave deleža v okviru zamenjave kapitalskih deležev, združitev in delitev, kot so opredeljene v zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb za namene obdavčitve pri zamenjavi kapitalskih deležev in obdavčitve pri združitvah in delitvah – nabavna vrednost zamenjanih deležev v času njihove pridobitve, zmanjšana za denarno doplačilo iz
3. točke petega odstavka
4. člena tega zakona.

(7)Za otroka po tem členu se šteje lasten otrok, posvojenec in pastorek. 94. člen (čas pridobitve kapitala)

(1)Za čas pridobitve kapitala se šteje datum sklenitve pogodbe oziroma datum pravnomočnosti sodne odločbe ali dokončnosti odločbe upravnega organa, na podlagi katere je fizična oseba pridobila kapital. V drugih primerih pridobitve se za čas pridobitve kapitala šteje datum, ki je razviden iz drugih dokazil.

(2)Kadar se nepremičnina pridobi z graditvijo, ki jo izvaja zavezanec sam, se za čas pridobitve šteje datum izdaje gradbenega dovoljenja. V primeru pridobitve nepremičnine z graditvijo, ki jo po pogodbi za zavezanca izvaja druga oseba, se za čas pridobitve šteje datum sklenitve pogodbe med zavezancem in izvajalcem. Če zavezanec v času dveh let od podpisa pogodbe ne prevzame zgrajene nepremičnine, se za čas pridobitve šteje datum dejanskega prevzema zgrajene nepremičnine.

(3)Kadar se odsvoji objekt, ki stoji na zemljišču, katerega čas pridobitve ni enak času pridobitve objekta, se kot čas pridobitve objekta in zemljišča šteje čas pridobitve objekta.

1. člen (čas odsvojitve kapitala) Za čas odsvojitve kapitala se šteje datum sklenitve pogodbe oziroma datum pravnomočnosti sodne odločbe ali dokončnosti odločbe upravnega organa, na podlagi katere je fizična oseba odsvojila kapital. V drugih primerih odsvojitve se za čas odsvojitve kapitala šteje datum, ki je razviden iz drugih dokazil.
2. člen (vodenje evidenc zalog kapitala)

(1)Zavezanec je dolžan voditi evidenco zalog istovrstnega kapitala iz

1. in
2. točke prvega odstavka
3. člena tega zakona. Zaloge tovrstnega kapitala se vodijo po metodi zaporednih cen (FIFO).

(2)Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, lahko zavezanec vodi ločeno evidenco zalog istovrstnih vrednostnih papirjev, ki jih ima v gospodarjenju pri borznoposredniški družbi na podlagi pogodbe o gospodarjenju z vrednostnimi papirji.

1. člen (pravilo vštevanja v dohodke davčnega leta) V dohodek, dosežen kot dobiček iz kapitala, se vštevajo v davčnem letu doseženi dobički iz kapitala ali realizirane izgube iz kapitala. Šteje se, da je dobiček dosežen ali izguba realizirana v času odsvojitve kapitala.
2. Drugi dohodki
3. člen (opredelitev drugih dohodkov)

(1)Drugi dohodki so vsi dohodki, ki se v skladu s tem zakonom ne štejejo za dohodke fizične osebe iz 1. do 5. točke 17. člena tega zakona.

(2)Za druge dohodke po tem zakonu se ne štejejo dohodki iz

1. in iz
2. člena tega zakona ter dohodki, ki so v skladu s tem zakonom oproščeni plačila dohodnine ali se ne vštevajo v davčno osnovo.

(3)Drugi dohodki vključujejo:

1. nagrade;
2. darila;
3. dobitke v nagradnih igrah;
4. priznavalnine po zakonu o republiških priznavalninah in zakonu o uresničevanju javnega interesa na področju kulture;
5. kadrovske in druge štipendije;
6. nadomestila, prejeta v zvezi z ustanovitvijo ali obremenitvijo pravice in drugi dohodki, doseženi s prenosom oziroma odstopom pravice na premoženju, ki je prenosljiva in katere vrednost je mogoče izraziti v denarju;
7. izplačila odkupne vrednosti v skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in zakonom o prvem pokojninskem skladu Republike Slovenije in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb;
8. dohodek,