Na podlagi 7. in 16. člena Statuta Občine Škofljica (Uradni list RS, št. 47/99) je Občinski svet občine Škofljica na 21. redni seji dne 28. 6. 2005 potrdil O D L O K o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto Š 9 Škofljica (uradno prečiščeno besedilo), ki vsebuje: – Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto V 9 Škofljica (Uradni list RS, št. 9/94), – Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto V 9 Škofljica (Uradni list RS, št. 77/98), – Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto V 9 Škofljica (Uradni list RS, št. 63/02), – Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto Š 9 Škofljica (Uradni list RS, št. 81/05). I. UVODNE DOLOČBE 1. člen Sprejmejo se spremembe in dopolnitve Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š 9 Škofljica (Uradni list RS, št. 9/94, 77/98, 63/02), dopolnjene junija 2005. 1.a člen V vseh oznakah se črka »V« (občina Vič) nadomesti s črko »Š« (občina Škofljica). 2. člen Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo v tekstualnem delu: – odlok, – priloge, v grafičnem delu: – prikaze prostorskih ureditev na obravnavanem območju iz prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Škofljica in prikaze meril in pogojev za posege v prostor na načrtih PKN v merilu 1:5000, prikaz vodovodnega in komunalnega omrežja na načrtih TTN 1:10000. 3. člen Meje planske celote in posameznih območij urejanja so določene v grafičnem delu sprememb prostorskih ureditvenih pogojev za območje Občine Škofljica, izdelanih leta 2005 in prikazanih v načrtih PKN v merilu 1:5000. 4. člen Prostorski ureditveni pogoji za plansko celoto Š9 Škofljica določajo merila in pogoje za posege v prostor v ureditvenih območjih naselij z oznakami območij urejanja: +-----------+-----------------------+---------------------------+-------------+ |Nova |Naziv območja |Ureditvene enote/oznake |Način | |oznaka | | |urejanja | +-----------+-----------------------+---------------------------+-------------+ |ŠSE 9/1 |Pleše |SE 1/1, SE 1/2, SE 4, |PUP-d | +-----------+-----------------------+---------------------------+-------------+ |ŠMS 9/1 – |Škofljica |MS |PUP-d | |1 | | | | +-----------+-----------------------+---------------------------+-------------+ |ŠMS 9/1 – |Škofljica |MS |ZN | |2 | | | | +-----------+-----------------------+---------------------------+-------------+ |ŠDZ 9/1 |Lekarna |DZ |ZN | +-----------+-----------------------+---------------------------+-------------+ |ŠDI 9/1 |Osnovna šola |DI |ZN | +-----------+-----------------------+---------------------------+-------------+ |ŠDC 9/1 |Cerkev |DC |PUP-d | +-----------+-----------------------+---------------------------+-------------+ |ŠZK 9/1 |Pokopališče |ZK |PUP-d | +-----------+-----------------------+---------------------------+-------------+ |ŠZS 9/1 |Zelene površine |ZS |PUP-d | +-----------+-----------------------+---------------------------+-------------+ |ŠPD 9/1 |Proizvodna cona |PD |ZN | | |Škofljica | | | +-----------+-----------------------+---------------------------+-------------+ |ŠIP 9/1 |Parkirišče za |IP |Obln | | |tovornjake | | | +-----------+-----------------------+---------------------------+-------------+ |ŠIZ 9/1 |Železniška postaja |IZ |PUP-d | +-----------+-----------------------+---------------------------+-------------+ |ŠLN 9/1 |Kamnolom Pleše |LN |Obln | +-----------+-----------------------+---------------------------+-------------+ |ŠSE 9/2 |Dole |SE 1, SE 4 |PUP-d | +-----------+-----------------------+---------------------------+-------------+ |ŠSP 9/2 |Dole |SP |PUP-d | +-----------+-----------------------+---------------------------+-------------+ |ŠPD 9/2 |Proizvodna cona Reber |PD |Obln | +-----------+-----------------------+---------------------------+-------------+ |ŠDV 9/2 |Mali dom Barje |DV |PUP-d | +-----------+-----------------------+---------------------------+-------------+ |ŠI 9/2 |Avtocesta | |PUP-d | +-----------+-----------------------+---------------------------+-------------+ |ŠSE 9/3 |Lanišče |SE 4, SE 1 |PUP-d | +-----------+-----------------------+---------------------------+-------------+ |ŠSE 9/4 – |Škofljica |SE 1/1, SE 1/2 |PUP-d | |1 | | | | +-----------+-----------------------+---------------------------+-------------+ |ŠSE 9/4 – |Škofljica |SE 1 |Obln | |2 | | | | +-----------+-----------------------+---------------------------+-------------+ |ŠSE 9/5 |Škofljica |SE 1 |PUP-d | +-----------+-----------------------+---------------------------+-------------+ |ŠSE 9/6 |Škofljica |SE 1/1, SE 1/2, SE 2, SE 3 |PUP-d | +-----------+-----------------------+---------------------------+-------------+ |ŠSE 9/7 |Škofljica |SE 1/1, |PUP-d | | | |SE 1/2 | | +-----------+-----------------------+---------------------------+-------------+ |ŠSE 9/8 |Škofljica |SE 1 |PUP-d | +-----------+-----------------------+---------------------------+-------------+ |ŠSE 9/9 |Škofljica |SE 1 |PUP-d | +-----------+-----------------------+---------------------------+-------------+ |ŠOC 9/9 |Čistilna naprava |OC |PUP-d | +-----------+-----------------------+---------------------------+-------------+ |ŠSE 9/10 |Škofljica |SE 1 |PUP-d | +-----------+-----------------------+---------------------------+-------------+ |ŠSV 9/10 |Škofljica |SV |ZN | +-----------+-----------------------+---------------------------+-------------+ |ŠSE 9/11 |Klanec |SE 1/1, SE 1/2, SE 1/3, SE |PUP-d | | | |1/4 | | +-----------+-----------------------+---------------------------+-------------+ |ŠSE 9/12 |Zalog |SE 1, SE 4 |PUP-d | +-----------+-----------------------+---------------------------+-------------+ |ŠSE 9/13 |Škofljica |SE 1 |PUP-d | +-----------+-----------------------+---------------------------+-------------+ |ŠMP 9/14 |Škofljica |MP |PUP-d | +-----------+-----------------------+---------------------------+-------------+ |ŠSE 9/15 |Lanišče |SE 1 |PUP-d | +-----------+-----------------------+---------------------------+-------------+ |ŠSE 9/16 |Boršt |SE 1 |PUP-d | +-----------+-----------------------+---------------------------+-------------+ |ŠSE 9/17 |Lisičje |SE 1 |PUP-d | +-----------+-----------------------+---------------------------+-------------+ Oznake pretežno gozdnih (G) in pretežno kmetijskih (K) območij so določene na grafičnih kartah PKN 5000, ki so sestavni del tega odloka. II. SKUPNA MERILA, POGOJI IN USMERITVE 5. člen 5.1 Veljavnost skupnih meril, pogojev in usmeritev Skupna merila, pogoji in usmeritve veljajo za vsa območja urejanja v vseh planskih celotah v Občini Škofljica (imajo oznako PUP-d v tabeli), kolikor ni s posebnimi merili in pogoji določeno drugače. 5.2 Območja osnovne namenske rabe prostora Poselitvena območja: S – območja stanovanj P – območja proizvodnih dejavnosti D – območja javne infrastrukture M – mešana območja Z – območja športno rekreacijskih in zelenih površin Območja gospodarske infrastrukture: I – območja prometne infrastrukture T – območja telekomunikacijske infrastrukture E – območja energetske infrastrukture O – območja komunalne in okoljske infrastrukture Območja krajine: L – območja mineralnih surovin K – območja kmetijskih zemljišč G – območja gozdov OB – območja za potrebe obrambe Območja varovanj in omejitev: I., II., III. – vodovarstvena območja, KP, 1A, 1,2...- 27 območja ohranjanja narave, DAS, LAS – območje varstva kulturne dediščine, varovalni in varstveni pasovi ter varstvena in ogrožena območja. 5.3 Območja urejanja Območja osnovne namenske rabe se glede na podrobnejšo namensko rabo delijo na ureditvena območja oziroma območja urejanja: Poselitvena območja: SE – območja eno in dvostanovanjskih stavb SV – območja večstanovanjskih stavb SP – območja počitniških hiš PD – druga proizvodna območja DI – območja vzgoje in izobraževanja DZ – območja zdravstva DV – območja socialnega varstva DC – območja čaščenja in opravljanja verskih dejavnosti MS – območja urbanih središč MP – območja storitvenih, proizvodnih in trgovskih dejavnosti ZS – območja za šport in rekreacijo ZP – parki ZK – pokopališča Območja gospodarske infrastrukture: IP – območja prometnih površin izven vozišča IZ – območja železniških postaj EN – območja za preskrbo z nafto in naftnimi derivati OC – območja za čiščenja voda R – razpršena gradnja Območja krajine: KI – območja najboljših kmetijskih zemljišč K – ostala kmetijska zemljišča GP – gozd s posebnim pomenom G – ostali gozd LN – območja nadzemnega pridobivalnega prostora 5.4 Ureditvene enote Območja urejanja so glede na fizično oblikovanje prostora in objektov razčlenjena na ureditvene enote z naslednjimi oznakami: 1 – prostostoječa zazidava 2 – strnjena zazidava 3 – kompleksi s svojstveno zazidalno strukturo in svojstvenim oblikovanjem objektov 4 – vaška jedra 5 – hale in paviljoni 6 – tehnološki objekti 7 – dnevni kopi 5.5 Merila, pogoji in usmeritve za posege v prostor glede na – namensko rabo oziroma dejavnost v prostoru, – ukrepe za izboljšanje fizičnih struktur, – umestitev načrtovanih objektov v prostor, – namen, lego, funkcijo, velikost in oblikovanja objektov ter njihovo gradnjo, – usmeritve za urejanje odprtega prostora, – umestitev in oblikovanje kapacitet spremljajočih dejavnosti. 5.a člen Novogradnje, prizidave, nadzidave, rekonstrukcije v ureditvenih območjih naselij Novogradnje objektov so dopustne na podlagi splošnih in posebnih določil odloka. Prizidave, nadzidave, rekonstrukcije in adaptacije objektov so dopustne samo pod pogojem, da so objekti zgrajeni z gradbenim dovoljenjem oziroma da so bili zgrajeni pred letom 1967, če so le-te skladne z določili tega odloka. 5.b člen Nadomestna gradnja Nadomestna gradnja je dovoljena pod pogojem, da so objekti zgrajeni z gradbenim dovoljenjem oziroma da so bili zgrajeni pred letom 1967, če so le-te skladne z določili tega odloka. Za objekt, ki se ruši, je treba izdelati posnetek obstoječega stanja, ki se ga predloži občinski urbanistični službi. Posnetek stanja se izdela tako, da se ugotovi razmerja objekta (višina, širina, globina objekta) in namembnost objekta itd. Nadomestne gradnje objektov so dovoljene pod pogojem, da se novi objekt postavi na isti zazidalni površini, v obstoječih gabaritih in ni v nasprotju z določeno namensko rabo, kot izhaja iz veljavnih prostorskih sestavin planskih aktov občine, oziroma z podrobnejšo namensko rabo, ki jo določajo prostorski ureditveni pogoji. Dovoljena so 10% odstopanja od navedenih pogojev. Prvotni objekt je treba po izgradnji nadomestnega objekta obvezno v celoti ali delno porušiti. 5.c člen Delež pozidanosti Delež pozidanosti je maks. 30% stavbnega zemljišča. 5.d člen Etažnost Etažnost je navedena z naslednjimi oznakami: K – klet, P- pritličje, N – nadstropje in M – mansarda. 5.e člen Odmiki, višine Odmik najbližjega dela zidu oziroma njegova vertikalna projekcija do sosednje meje znaša najmanj 4,00 m pod pogojem, da noben del objekta (balkon, streha, napušč, strešni odtok in podobni elementi) ne segajo več kot 1,50 m iz linije zidu. Odmik objekta od parcelnih meja je lahko manjši (na osnovi pismenega dogovora med prizadetima mejašema). Odmiki enostavnih in pomožnih objektov so enaki kot za osnovne objekte, v kolikor ni posebnih pogojih določeno drugače. Odmik objekta od ceste oziroma utrjenega roba cestišča se določi na osnovi pogojev soglasjedajavcev. Odmik novozgrajenega objekta od občinske ceste mora biti vsaj 5 m od zunanjega roba hodnika za pešce ali vsaj 7 m od roba cestišča. Pri določitvi vplivnega območja se preveri osončenje in druge vplive na sosednje objekte, na osnovi česar se določi tudi odmik (razdaljo) med sosednjimi objekti. V kolikor ni v posebnih pogojih določeno drugače, veljajo naslednja določila za odmike ograj: – od utrjenega roba cestišča na osnovi pogojev soglasodajavcev – od zunanjega roba pločnika min. 0,5 m – od parcelne meje min. 0,5 m Pri živih mejah veljajo naslednja določila za odmike: – od utrjenega roba cestišča na osnovi pogojev soglasodajavcev – od zunanjega roba pločnika min. 0,5 m – od parcelne meje min. 0,5 m V kolikor ni v posebnih pogojih določeno drugače, veljajo naslednja določila za višino ograj in podpornih zidov: – medsosedska ograja je dovoljena do višine 1,8 m, – varovalna in igriščna ograja do višine 2,3 m oziroma 4,5, kadar je žična, – oporni zid višine 1,2 m. Kadar so odmiki ograj ali opornih zidov manjši, višine pa večje od navedenih je potrebno pridobiti soglasje sosedov. Kadar ograja ali oporni zid meji na križišče je potrebno pridobiti soglasje upravljavca ceste. 5.f člen Enostavni objekti Zahtevne, manj zahtevne in enostavne objekte določa Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljena in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03). Enostavni objekti morajo biti locirani tako, da ne ovirajo funkcionalno oviranih ljudi, da ne zastirajo značilnih pogledov ter da ne ovirajo prometa interventnih vozil in vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. Kolikor se pomožni kmetijsko gozdarski objekti (kozolec, kašča, skedenj idr.) gradijo v območju gradbene parcele v dimenzijah večjih, kot so navedene v zgoraj navedenem Pravilniku, oziroma se gradi izven gradbene parcele na kmetijskem zemljišču, je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje po predhodnem soglasju pristojne kmetijske svetovalne službe. Pomožne objekte je dopustno graditi, če v sklopu osnovnega objekta ni mogoče zadovoljiti manjkajočih funkcionalnih potreb. Oblikovalska merila osnovnega objekta veljajo tudi za pomožne objekte. Postavitev začasnih objektov za prireditve je dovoljena v območju urejanja, kjer prireditev poteka in v območjih urejanja, ki nanj neposredno mejijo. Postavitev mora biti skladna z programom prireditve. Skladnost s programom prireditve preverja pristojna občinska služba. Postavitev ograj je dovoljena na gradbenih parcelah v kolikor ni s posebnimi pogoji določeno drugače. Postavitev ograj je dovoljena v območjih naselij in v območjih za gospodarsko infrastrukturo (v skladu s pogoji upravljavcev). Postavitev ograj izven naselij je dovoljena le kot varovalna ograja (varovanje ljudi, zaščite objektov in površin) in s soglasjem pristojnega občinskega organa. Oporni zid je konstrukcija med dvema višinama zemljišča, namenjena za preprečevanje usipanja oziroma drsenja zemlje. Gradnja podpornih zidov je dovoljena le v primeru, ko višinske razlike ni mogoče premostiti z brežinami. Reklamni panoji niso dovoljeni v območjih, namenjenih bivanju (SE, SV in SP), razen s soglasjem pristojne občinske službe. Prostostoječih reklamnih objektov ni možno postaviti ali pritrditi: – na kmetijskih oziroma drugih zemljiščih, kjer bi postavitev ovirala kmetijsko obdelavo ali vzdrževanje, – na zemljiščih, kjer bi postavitev ovirala rabo in vzdrževanje javne infrastrukture, – na zemljiščih, ki so zavarovana kot naravno ali kulturno območje ali je na njem zgrajen zavarovan objekt, obeležje ali spomenik, – na zemljiščih, kjer bi objekt oviral pogled na značilno veduto mesta ali objekt, – na vodnih in priobalnih zemljiščih, – v varovalnem pasu kategoriziranih cest, razen če se pridobi soglasje upravljavca ceste, – na mestih, kjer bi postavitev zakrivala ostala javna obvestila, – na javnih mestih (pločnikih, zelenicah), kjer bi postavitev ovirala osnovno namembnost površine, – na površinah in objektih, kjer bi se zaradi tega zmanjšala prometna varnost, – v večjih križiščih, ob cestnih priključkih, – na površinah, ki služijo kot interventne poti. 5.g člen Območja predvidenih občinskih lokacijskih načrtov Na območjih, kjer je predviden občinski lokacijski načrt, so dovoljeni naslednji posegi: – izvajanje vseh vrst vzdrževalnih del (rednih, investicijskih in del v javno korist) na objekti, delih objektov, napeljavah, napravah in opremi; – postavitev pomožnih in začasnih objektov; – odstranitev objektov, delov objektov, napeljav, naprav in opreme. Sprememba namembnosti ni dovoljena. Pomožne in začasne objekte in ureditve mora lastnik na lastne stroške odstraniti pred začetkom izvajanja občinskega lokacijskega načrta, če so v nasprotju s predvidenimi posegi v občinskem lokacijskem načrtu. Skladnost s predvidenimi ureditvami ugotavlja pristojna občinska služba občine Škofljica na podlagi programske zasnove ali osnutka prostorskega izvedbenega načrta. 5.h člen Predlog parcelacije V primeru gradnje na večjem nepozidanem stavbnem zemljišču se pred izdelavo projektne dokumentacije za načrtovani objekt v sodelovanju z občinsko urbanistično službo izdela predlog: – parcelacije, – prometne ureditve z dostopi do parcel in regulacijskimi pogoji, – komunalne opremljenosti ter – predlog za oblikovanje objektov. Občinska urbanistična služba lahko na osnovi idejnih zasnov za posamezno zaključeno območje znotraj ureditvenih enot odobri tudi rešitve, ki bistveno ne odstopajo od predpisanih meril in pogojev, ki veljajo za obravnavano ureditveno enoto. 6. člen 1. Usmeritve za prometno infrastrukturo – motorni promet 1.1 Splošni pogoji Gradnja, nadomestna gradnja, rekonstrukcija, vzdrževalna dela, odstranitev ter prestavitev objektov, delov objektov, napeljav, naprav in opreme za potrebe prometa je dovoljena v vseh planskih celotah v Občini Škofljica. Upravljavec ceste o morebitnih gradbenih posegih v območju prometne infrastrukture predhodno seznani občinski svet. Površine za tekoči motorni promet, površine za stoječi motorni promet, površine za kolesarje in površine za pešce morajo biti med seboj jasno ločene (priporočena je nivojska ločitev). Občini se predlaga izdelavo prometne študije za vsa prometno kritična območja v naseljih. 1.2 Usmeritve in pogoji za umestitev objektov in naprav v prostor Državne ceste Varovalni pasovi in rezervati Varovalni pas državnih cest, ki se meri na vsako stran od zunanjega roba cestnega sveta, znaša za: – avtoceste = 40 m – hitre ceste = 35 m – glavne ceste = 25 m – regionalne ceste = 15 m – državne kolesarske poti = 5 m Glavne državne ceste so: Lj. (Rudnik) – Škofljica, Škofljica–Rašica, Škofljica–Šmarje Sap in Škofljica–Ig. Gradnja in posegi v varovalni pas državnih cest ne smejo prizadeti interesov varovanja državne ceste in prometa na njej, njene širitve v bodoče in njenega videza. Gradnja in rekonstrukcija gradbenih objektov ter postavljanje kakršnih koli drugih objektov in naprav v varovalnem pasu državne ceste so dovoljeni le s soglasjem Direkcije za ceste. Rezervati posameznih cest so: – državne ceste (glavne in regionalne) 40 m, – glavne mestne ceste (LG) 40 m. Planiranim prometnicam in obstoječim prometnicam, ki so predvidene za rekonstrukcijo, je določen rezervat ceste. V rezervatih cest prostorske ureditve in gradnje niso dovoljene. Na obstoječih objektih in napravah so dovoljena le vzdrževalna dela ter možna prečkanja omrežij energetske, komunalne in telekomunikacijske infrastrukture. Avtobusna postajališča Avtobusna postajališča za kratkotrajno ustavljanje na glavnih in regionalnih cestah se uredijo s soglasjem upravljavca ceste izven voznih pasov. Občinske ceste Dovozi Vsaka stavbna parcela mora imeti zagotovljen dovoz za motorna vozila. V primeru, če dovoza na parcelo ni možno zagotoviti neposredno z javne prometne površine, je treba predvideti najprimernejši dostop preko sosednjega zemljišča (na osnovi služnostne pogodbe). Dovoz in manipulacijske površine morajo biti na funkcionalnem zemljišču objekta. Manipulacijske površine morajo biti dimenzionirane in urejene tako, da je omogočeno varno vključevanje na javno cesto. Priključki Priključki na javno cesto se izvedejo v nivoju z javno cesto in na način, ki omogoča varno vključevanje prometa (po možnosti pravokotno na javno cesto). V kolikor je mogoče se urejajo skupni priključki za več objektov. Urejanje novih individualnih priključkov ni dovoljeno. Varovalni pasovi in rezervati Varovalni pasovi občinskih cest, ki se merijo na vsako stran od zunanjega roba cestnega sveta, znašajo: – lokalna cesta = 8 m – javna pot = 6 m – javna pot za kolesarje = 3 m Gradnja in posegi v varovalnem pasu občinske ceste oziroma na parcelah, ki mejijo na občinske ceste, so dovoljeni le s soglasjem pristojnega občinskega upravnega organa za ceste. Dovoljena je, z soglasjem pristojne občinske službe, gradnja oziroma postavitev objektov in naprav za javno oziroma gospodarsko infrastrukturo. Brez soglasje je dovoljena postavitev ograj, ki pa morajo biti oddaljene od utrjenega cestnega roba najmanj 1,5 m. Rezervati posameznih cest so: – lokalne ceste (LC) 30 m, – zbirne mestne in krajevne ceste (LZ) 30 m, – mestne in krajevne ceste (LK) 20 m. Planiranim prometnicam in obstoječim prometnicam, ki so predvidene za rekonstrukcijo, je določen rezervat ceste. V rezervatih cest prostorske ureditve in gradnje niso dovoljene. Na obstoječih objektih in napravah so dovoljena le vzdrževalna dela ter možna prečkanja omrežij energetske, komunalne in telekomunikacijske infrastrukture. Avtobusna postajališča Avtobusna postajališča za kratkotrajno ustavljanje na občinskih cestah se uredijo s soglasjem upravljalca ceste izven voznega pasu; v kolikor ni razpoložljivega prostora lahko v sklopu voznega pasu. Ureditve za funkcionalno ovirane osebe Pri novogradnjah, rekonstrukcijah in nadomestnih gradnjah objektov, naprav in opreme javnega značaja je obvezna ureditev, ki omogoča neovirano gibanje za funkcionalno ovirane osebe. Kolesarske poti in steze naj bodo, kolikor je mogoče, nivojsko ali drugače fizično ločene od ostalih prometnih tokov. Hitrostne ovire V območjih velike frekvence peš prometa ter v območju križanja ceste z železniško progo so dovoljeni ukrepi za umirjanje prometa (fizične ovire v višini 3 – 5 cm). Parkirišča Parkirišča za osebni motorni promet in manipulacijske površine so locirane na funkcionalnem zemljišču objekta, skladno z normativi za posamezne dejavnosti. V kolikor je mogoče predvidimo 10 – 15% več parkirnih mest od potreb. PM za invalide so locirana najbližje cilju poti (dostopu oziroma vhodu). Parkiranje tovornih motornih vozil je dovoljeno le na območjih predvidenih za storitvene, proizvodne in trgovske dejavnosti – MP, drugih proizvodnih območjih – PD ter na območjih parkirišč IP. 1.3 Usmeritve in pogoji za oblikovanje objektov in naprav ter njihovo umestitev v prostor Ureditve, vezane na državne ceste Usmeritve in pogoji za oblikovanje objektov, naprav ter njihova umestitev v prostor, ki so vezane na državne ceste ali so v varovalnem pasu državne ceste, se urejajo z veljavnimi predpisi ter pod pogoji in v soglasju z pristojnim soglasjedajavcem – Direkcijo RS za ceste. Ureditve, vezane na občinske ceste Ceste Zasebni dovozi – širina min. 3 m – izvedba poljubna – v primeru garaže pod nivojem terena se klančina ne sme neposredno zaključiti na javni cesti. Pred priključkom na javno cesto je potrebna izravnava terena v min. dolžini 5 m. Dovozi do gospodarskih in kmetijskih objektov – širina min. 5 m Enopasovne ceste širina min. 2,5 m – izvedba makadam, asfaltna prevleka – pregledna izogibališča na razdalji 500 m Lokalne enosmerne ceste in javne dvosmerne poti oziroma ceste: – širina min. 3,0 m; z bankinami min. 4,0 m – izvedba asfaltna prevleka Lokalne dvopasovne ceste – širina min. 5,0 m (2 x 2,5 m); z bankinami 6 m – izvedba asfaltna prevleka Pri gradnji ali rekonstrukciji cest naj se, v kolikor je to mogoče, omogoči ureditev enega ali več naslednjih elementov: – enostranski hodnik za pešce min. širine 80 cm ali – dvostranski hodnik za pešce min. širine 2 x 80 cm – enosmerno stezo za kolesarje na vozišču min. širine 0,75 m ali – dvosmerno stezo za kolesarje na vozišču min. širine 2 x 1,5 m ali – nivojsko ločeno kolesarsko pot min. širine 1,2 m – enostransko bočno parkiranje za osebne avtomobile min. širine 2 m Slepe ceste praviloma niso dovoljene. Izjemoma je slepa cesta možna, v kolikor ima na zaključku ceste urejeno ustrezno obračališče. Križišča in krožišča – prometne oznake obvezno – semaforji dovoljeno – semaforji s stikali za funkcionalno ovirane osebe priporočeno – ureditev za funkcionalno ovirane osebe priporočeno – osvetlitev priporočena – prehodi za prečkanje pešcev obvezno – ločeni pasovi za levo zavijanje priporočeno – fizične ovire za umirjanje prometa priporočene Križišče se uredi na podlagi soglasij upravljavcev vseh cest vključenih v križišče. Prečkanja – za pešce dovoljena – za kolesarje dovoljena – prometne oznake obvezne – osvetlitev priporočena – semafor priporočen – semaforji s stikali za funkcionalno ovirane osebe priporočeno – ureditev za funkcionalno ovirane osebe priporočeno – fizične ovire za umirjanje prometa priporočena Avtobusna postajališča – dolžina postajališča min. 24,0 m – širina postajališča min. 3,0 m – nadstrešek za potnike priporočen Površine za pešce Hodniki za pešce – širina po veljavnih normativih – izvedba asfaltna prevleka, beton, pesek, tlaki – robniki betonski, kamniti Nivojski prehodi – stopnice min. širina 2 m – klančine se uredijo za rabo funkcionalno oviranih oseb – nadhodi dovoljeni – podhodi dovoljeni – držala ali ograje priporočene vsaj na eni strani Prehodi za pešce, kolesarje – širina min. 3,7 m – razsvetljava in signalizacija obvezna Zgornji ustroj poti za pešce v naseljih mora biti utrjen, izven naselij (v naravnem okolju) pa so poti lahko neutrjene. Pri novogradnjah, nadomestnih gradnjah, prestavitvah in rekonstrukcijah cestnega omrežja se višino cestišča in površin za pešce uskladi z višinami vhodov v objekte, tako da se pri tem dostopnost ne poslabša. Prečkanja vodotokov (most, brv ipd.) – širina min. 2 m – izvedba les, kovina, kamen, beton, kombinirano Ureditve za funkcionalno ovirane – širina poti min. 1,2 m – robniki betonski, kamniti – dolžina klančine po veljavnih normativih – vzdolžni naklon po veljavnih normativih – izvedba asfalt, beton, tlaki – signalizacija priporočena – višina stikal na napravah max. 1,2 m Površine za kolesarje Kolesarske steze v sklopu cestišča – širina min. 0,75 m – izvedba barvna označba na cestišču Nivojsko ločena kolesarska pot – širina min 1,5 m Parkirišča Izvedba zgornjega ustroja parkirnih prostorov je lahko asfalt, betonska prevleka, pesek ali tlak – robniki betonski, kamniti – ograja dovoljena – višina ograje max. 1,5 m Pri izračunu parkirnih mest je potrebno upoštevati, glede na namembnost oziroma dejavnost, naslednje minimalno število parkirnih mest (v nadaljevanju PM): – enostanovanjske stavbe 2 PM/objekt, – dvostanovanjske stavbe 4 PM/objekt, – večstanovanjske stavbe 2 PM/stanovanje + 2 PM/10 stanovanj za obiskovalce, – domovi za ostarele 1 PM/5 postelj, – vrtci, šole 2 PM/oddelek + 1 PM/2 zaposlena, – športna igrišča 1 PM/250 m2 površine igrišč, – zdravstveni domovi 1 PM/2 zaposlena + 1 PM na 30 m2 koristne površine, – prireditveni prostori 1 PM/5 sedežev, – cerkve 1 PM/20 sedežev, – trgovine 1 PM/30 m2 koristne prodajne površine oziroma min. 2 PM, + 1 PM/ 2 zaposlena, – gostilne 1 PM/4 sedeže + 1 PM/m točilnega pulta, – gostilne s prenočišči 1 PM/2 sobi + 1 PM/6 sedežev, – obrtni, industrijski obrati 1 PM/50 m2 neto površine + 1 PM/2 zaposlena, – skladišča 1 PM/100 m2 neto površine ali 1 PM/ 2 zaposlena, – poslovni prostori s strankami 1 PM/30 m2 neto površine, – poslovni prostori brez strank 1 PM/2 zaposlena, – pokopališča 1 PM/30 grobov, – število parkirnih mest za invalide 1 PM za invalide/10 PM. Za ostale dejavnosti se določi potrebno število parkirnih mest v idejni zasnovi skladno s predpisi. Parkirne prostore, ki presegajo površino 100 m2 je treba ločevati z zasaditvami, peš potmi, spremembami tlakov ali drugimi oblikovalskimi elementi. Parkiranje izven urejenih parkirišč je dovoljeno kot bočno parkiranje na vozišču širine najmanj 5 m za enopasovno cesto (3 m vozni pas, 2 m parkirni pas) in najmanj 7 m za dvopasovno cesto (2 x 2,5 m vozna pasova, 2 m za parkirni pas). Informiranje Postavitev informativnih, usmerjevalnih, turističnih ter reklamnih oznak, tabel ali druge opreme na površinah za prometno infrastrukturo je dovoljena pod naslednjimi pogoji: – da ne zmanjšujejo preglednosti in varnosti prometa, – da ne ovirajo vzdrževanja prometne infrastrukture, – da ne ovirajo gibanja funkcionalno oviranih oseb, – da ne zakrivajo značilnih pogledov, – je pridobljeno soglasje upravljalca prometne infrastrukture. Postavitev reklamnih panojev ni dovoljena v varovalnem pasu prometnic brez soglasja upravljalca prometnega omrežja. 2. Usmeritve za prometno infrastrukturo – železniški promet 2.1 Splošni pogoji Gradnja, nadomestna gradnja, rekonstrukcija, vzdrževalna dela, odstranitev ter prestavitev objektov, delov objektov, napeljav, naprav in opreme železniške infrastrukture je dovoljena v vseh planskih celotah v občini Škofljica. 2.2 Usmeritve in pogoji za umestitev načrtovanih objektov in naprav v prostor Železniško omrežje Železniška proga (os skrajnega tira) mora biti: – odmaknjena od roba cestišča min. 8 m – dvignjena nad cesto min. 1 m Varovalni pas Varovalni progovni pas meri 200 m na obeh straneh proge in sicer od osi skrajnih tirov. V območjih postaj se varovalni pas ustrezno razširi, glede na število tirov in območje ostalih železniških naprav in objektov. Prav tako se varovalni pas ustrezno razširi, če v skupnem varovalnem pasu potekata cesta in železnica. V varovalnem progovnem pasu se smejo na podlagi soglasja upravljavca graditi objekti in postavljati napeljave in naprave ali saditi drevje le ob določenih pogojih in na določeni oddaljenosti od proge, ob ukrepih, ki zagotavljajo varnost ljudi in prometa. 2.3 Merila, pogoji za oblikovanje in izvedbo novogradenj, dozidav, nadzidav, prestavitev in rekonstrukcij objektov in naprav Posamezni objekti in naprave železniške infrastrukture morajo biti postavljeni tako, da niso vidno izpostavljeni, praviloma v sklopu kakega drugega objekta ali neposredno poleg njega. Križanja Križanja javne železniške proge in javne cestne mreže določi Upravljavec javne železniške proge. V območju križanja je dovoljena postavitev fizičnih ovir za umirjanje prometa na cesti. 3. Usmeritve za energetsko-električno infrastrukturo 3.1 Splošne usmeritve Gradnja, nadomestna gradnja, rekonstrukcija, vzdrževalna dela, odstranitev ter prestavitev objektov, delov objektov, napeljav, naprav in opreme energetske infrastrukture – za električno omrežje je dovoljena v vseh planskih celotah v občini Škofljica. Obstoječe in predvidene objekte je treba obvezno priključiti na zgrajeno energetsko električno omrežje. Poteki energetskih vodov morajo biti medsebojno usklajeni z ostalimi omrežji gospodarske infrastrukture. 3.2 Usmeritve in pogoji za umestitev in oblikovanje načrtovanih objektov in naprav v prostor Daljnovodi V varovalnih pasovih obstoječih in predvidenih energetskih ni dovoljena gradnja novih objektov in naprav, prizidav in nadzidav razen izjemoma ob soglasju upravljalca električnega omrežja. Na obstoječih objektih so dovoljena le tekoča vzdrževalna dela. Varovalni pas znaša na vsaki strani: – 25 m za prenosni elektroenergetski vod nazivne napetosti 400 kV, – 20 m za prenosni elektroenergetski vod nazivne napetosti 220 kV, – 15 m za prenosni elektroenergetski vod nazivne napetosti 110 kV, – 10 m prostozračnega distribucijskega elektroenergetskega voda nazivne napetosti 10/20 kV (merjeno od skrajnih osi vodov). Za novogradnje, nadzidave in dozidave objektov, namenjenih za občasno ali stalno bivanje, in za pomožne objekte, ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih ali predvidenih daljnovodov, je potrebno pridobiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti obremenitev z elektromagnetnim sevanjem, kot to določajo veljavni predpisi. Objekti elektroenergetskega omrežja Posamezni objekti in naprave električnega omrežja (transformatorske postaje ipd.), morajo biti postavljeni tako, da niso vidno izpostavljeni, praviloma v sklopu kakega drugega objekta ali neposredno poleg njega. Javna razsvetljava Z javno razsvetljavo naj se osvetlijo: hodniki za pešce v naseljih, prehodi za pešce in kolesarje, kolesarske poti v naseljih, parkirne površine (10 PM ali več), površine za funkcionalno ovirane, dostopi in dovozi do objektov javnega značaja ter površine javnega značaja. Javna razsvetljava ulične svetilke – višina min. 4,5 m nad cestiščem ali pohodno površino – oddaljenost med skladno z predpisi in gostoto svetilkami prometa Za nove posege, gradnjo objektov in naprav, ki zahtevajo priklop na električno omrežje je potrebno izdelati idejni projekt priključnih električnih vodov oziroma lokacij TP. 4. Usmeritve za energetsko-plinovodno infrastrukturo 4.1 Splošne usmeritve Gradnja, nadomestna gradnja, rekonstrukcija, vzdrževalna dela, odstranitev ter prestavitev objektov, delov objektov, napeljav, naprav in opreme energetske infrastrukture – za plinovodno omrežje je dovoljena na celotnem območju vseh planskih celot v občini Škofljica. Obstoječe in predvidene objekte je možno priključiti na zgrajeno plinovodno omrežje. Poteki energetskih vodov morajo biti medsebojno usklajeni z ostalimi omrežji gospodarske infrastrukture. 4.2 Usmeritve in pogoji za umestitev načrtovanih objektov in naprav v prostor Plinovod V območjih poselitve, kjer je predvidena gradnja srednjetlačnega 1-4 barskega plinovodnega omrežja, se plinovod prednostno načrtuje v sklopu javnih cestnih površin (pločniki ali cestni robovi). Pri načrtovanju objektov in drugih komunalnih naprav v območjih obstoječih ali predvidenih plinovodov je potrebno upoštevati veljavni Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do 16 barov. V zemljo položeni plinovodi ne smejo biti nadzidani in morajo pri prečkanju skozi jaške ali kanale potekati v zaščiteni cevi. Nad zemljo položeni plinovodi morajo biti ustrezno označeni in zaščiteni. Za območja v katerih plinovodno omrežje še ni zgrajeno, se lahko za sistem oskrbe z zemeljskim plinom (za potrebe ogrevanja, priprave tople sanitarne vode, kuhanja in tehnologije) postavijo samostojne ali skupne postaje uparjenega naftnega plina. Za izdelavo projektne dokumentacije za gradnjo oziroma prestavitve in priključitve objektov na plinovodni sistem, bo potrebno na osnovi idejne zasnove (idejnega projekta) ureditve območja predhodno pridobiti projektne pogoje s strani pristojne službe. Pred izdajo projektnih pogojev bo potrebno v primerih novih pozidav večjih razsežnosti naročiti izdelavo idejne zasnove (programske rešitve) plinovodnega omrežja. Varovalni pas Varnostni pas je pas zemljišča, na katerem ima upravljavec plinovodnega omrežja pravico nadzorovati dejavnosti in posege in v katerem ima pravico dostopa do plinovoda. Širina pasu na vsako stran plinovoda je določena glede na delovni tlak plina v plinovodu. Varnostni pas plinovodov je določen na podlagi največjega delovnega tlaka zemeljskega plina v plinovodu in znaša: – za največji delovni tlak do vključno 5 barov: 2 m na vsako stran plinovoda in – za največji delovni tlak nad 5 barov do 16 barov: 5 m na vsako stran plinovoda. 5. Usmeritve za telekomunikacijsko infrastrukturo 5.1 Splošne usmeritve Gradnja, nadomestna gradnja, rekonstrukcija, vzdrževalna dela, odstranitev ter prestavitev objektov, delov objektov, napeljav, naprav in opreme telekomunikacijske infrastrukture je dovoljena v vseh planskih celotah v občini Škofljica. Obstoječe in predvidene objekte je dovoljeno priključiti na zgrajeno telekomunikacijsko omrežje. Poteki energetskih vodov morajo biti medsebojno usklajeni z ostalimi omrežji gospodarske infrastrukture. 5.2 Usmeritve in pogoji za umestitev načrtovanih objektov in naprav v prostor Telekomunikacijski vodi Telekomunikacijsko omrežje ima varovalni pas 1,5 m na vsako stran, merjeno od osi voda. Za vse posege v območje varovalnega pasu je treba pridobiti soglasje upravljalca telekomunikacijskega omrežja. Pri novogradnjah in drugih posegih je potrebno obstoječe TK omrežje ustrezno zaščititi ali prestaviti na osnovi projektne rešitve. Telekomunikacijski objekti in naprave Posamezni objekti in naprave telekomunikacijskega omrežja morajo biti postavljeni tako, da niso vidno izpostavljeni, praviloma v sklopu kakega drugega objekta ali neposredno poleg njega. Bazne postaje, namenjene javnim telekomunikacijskim storitvam, ki so sestavljene iz antenskega droga, antenskega nosilca z antenami in telekomunikacijske opreme oziroma naprav v primernem prostoru ali zabojniku se ne smejo postavljati brez soglasja pristojne občinske službe: – v radiju 200 m od stanovanjskega objekta, objekta počitniške hiše, objekta vzgoje in izobraževanja ter objekta zdravstva in socialnega varstva, – znotraj poselitvenih območij – S, območij javne infrastrukture – D in mešanih območij – M. 6. Usmeritve za komunalno in okoljsko infrastrukturo 6.1 Splošne usmeritve Gradnja, nadomestna gradnja, rekonstrukcija, vzdrževalna dela, odstranitev ter prestavitev objektov, delov objektov, napeljav, naprav in opreme komunalne infrastrukture je dovoljena na celotnem območju vseh planskih celot v občini Škofljica. Obstoječe in predvidene objekte je treba obvezno priključiti na zgrajeno komunalno omrežje, kjer je le-to zgrajeno. Na območjih brez kanalizacijskega omrežja je dovoljen priklop na greznice na praznjenje, dokler omrežje ni zgrajeno. Poteki komunalnih vodov morajo biti medsebojno usklajeni z ostalimi omrežji gospodarske infrastrukture. Komunalno urejanje stavbnega zemljišča mora zagotoviti investitor. Usmeritve in pogoji za načrtovanje objektov, naprav ter njihova umestitev v prostor, ki so v pristojnosti javne gospodarske službe, se urejajo z veljavnimi predpisi ter pod pogoji in v soglasju z pristojnim soglasjedajavcem. 6.2 Usmeritve in pogoji za umestitev načrtovanih objektov in naprav v prostor Vodovod Ob načrtovanju izrabe prostora je treba upoštevati vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi in pravilniki ter Odlok o oskrbi z vodo na območju ljubljanskih občin (Uradni list RS, št. 11/87). Komunalni vodi V občini Škofljica je delno zgrajeno kanalizacijsko omrežje ločenega sistema za odvod komunalne odpadne in padavinske vode v naselju Škofljica. Komunalne odpadne vode se vodijo preko kanalov, ki odvajajo komunalno odpadno na čistilno napravo Škofljica. Padavinske odpadne vode se odvajajo preko padavinskih kanalov v bližnje odvodnike oziroma drenažne jarke. Teren na obravnavanem območju ne omogoča ponikanja padavinske vode iz streh. Predvidena je dograditev javnega kanalizacijskega sistema, ki odvaja odpadno vodo na čistilno napravo Škofljica. Dolgoročno je predvidena izgradnja povezovalnega kanala Lavrica – Škofljica. Z izgradnjo povezovalnega kanala bo obstoječa ČN Škofljica ukinjena, vsa odpadna voda iz območja Škofljice se bo preko povezovalnega kanala Lavrica – Škofljica navezovala na centralno kanalizacijsko omrežje, ki odvaja odpadno vodo na CČNL v Zalogu. Za ureditev odvoda komunalne odpadne vode iz novo predvidenih objektov oziroma iz območij za katera še ni izdelana projektna dokumentacija za odvod komunalne odpadne vode, je potrebno ob izdelavi projektne dokumentacije za obravnavano območje izdelati projektne naloge. Komunalno omrežje ima varovalni pas 1,5 m na vsako stran, merjeno od osi voda. Za vse posege v območje varovalnega pasu je treba pridobiti soglasje upravljalca komunalnega omrežja. Na območjih vodovarstvenih pasov mora biti grajena vodotesna kanalizacija. Obvezna je ločitev odvajanja meteornih voda od odvajanja odpadnih voda. Priključevanje objektov na kanalizacijsko omrežje: – odtoki iz pritličja, nadstropja direktni priključek – odtoki iz kletnih etaž gravitacijsko oziroma s prečrpavanjem – odtoki iz proizvodnih, servisnih objektov preko lovilca olj V kolikor objekt leži nižje od kanalizacijskega omrežja se izvede priključek preko črpalne postaje. Zbiranje in odvajanje meteornih vod: – iz utrjenih površin, cestišč preko lovilca olj v kanalizacijsko omrežje ali v ponikovalnico – iz streh preko ponikovalnic v podtalje – iz neutrjenih površin preko obcestnih jarkov oziroma odprtih kanalov v ponikovalnico Kjer ponikanje ni možno, je možno neposredno odvajanje očiščenih padavinskih odpadnih voda v vodotoke, vendar na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki …). Komunalni objekti Posamezni objekti in naprave komunalnega omrežja morajo biti postavljeni tako, da niso vidno izpostavljeni, praviloma v sklopu kakega drugega objekta ali neposredno poleg njega. Zbiranje odpadkov Pri zbiranju in odstranjevanju odpadkov je treba upoštevati: – komunalni odpadki se zbirajo v smetnjakih (priporočljivo sortiranje), – da so odjemna in zbirna mesta, ki se določijo na osnovi veljavnih predpisov, dobro prometno dostopna in niso na prometni površini, – odjemno oziroma zbirno mesto mora biti praviloma na funkcionalnem zemljišču povzročitelja komunalnih odpadkov. V naseljih s pretežno individualno zazidavo je lahko odjemno mesto na javni površini, – zbirna mesta izvedejo na utrjeni površini. V kolikor se uredi skupno odjemno mesto za večjo skupino porabnikov (objekti zdravstva, šolstva, javne uprave in podobo) ali število porabnikov (večstanovanjski objekti) se lahko uredi nadkritje zbirnega mesta, ki se oblikuje nevpadljivo in skladno z najbližje stoječim objektom. 7. člen 1. Območja ohranjanja narave 1.1 Naravovarstvene smernice V strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za pripravo sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev za območje občine Škofljica« (Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Območna enota Ljubljana, maj 2005), ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu občine Škofljica, so podane usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot, zavarovanih območij ter ohranjanja biotske raznovrstnosti. 1.2 Usmeritve Naravne vrednote Z naravnimi vrednotami je treba ravnati tako, da se ne ogrozi njihov obstoj. Posegi in dejavnosti se izvajajo na naravni vrednoti, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti. Habitatni tipi Habitatni tipi se ohranjajo v ugodnem stanju tako, da se posegi in dejavnosti na območjih habitatnih tipov načrtujejo in izvajajo tako, da je njihov neugoden vpliv čim manjši. Ekološko pomembna območja Na ekološko pomembnih območjih, ki niso tudi posebna varstvena območja, so vsi posegi in dejavnosti možni na način, da se v čim večji možni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst, njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij. Posebna varstvena območja (območij NATURA 2000). Na Natura območjih se posege in dejavnosti načrtuje tako, da se v čim večji možni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst, ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst ter ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in omogoča ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena. Območja, predlagana za zavarovanje +-------+--------------+-----------------------------------------------+------+ |EVID. |IME |KRATKA OZNAKA |STATUS| |ŠT. | | | | +-------+--------------+-----------------------------------------------+------+ |1KP |Ljubljansko |Ljubljansko barje je eden največjih kompleksov |pKP | | |barje |mokrotnih travišč v Sloveniji, nahajališče | | | | |redkih habitatnih tipov, ogroženih močvirskih | | | | |in travniških živalskih vrst. | | +-------+--------------+-----------------------------------------------+------+ |7665 |Strajanov |Dolina zgornjega toka potoka Strajanov breg z |pSNR | | |breg |mokrišči pri Dreniku. | | +-------+--------------+-----------------------------------------------+------+ |7711 |Dragel – |Mokrotna dolina, rastišče navadne rezike |pNR | | |mokrotna |(Cladium mariscus) pri Gorenjem Blatu. | | | |dolina | | | +-------+--------------+-----------------------------------------------+------+ Naravne vrednote +-------+----------------+-------------------------------+--------+-----------+ |EVID. |IME |KRATKA OZNAKA |ZVRST |STATUS | |ŠT. | | | | | +-------+----------------+-------------------------------+--------+-----------+ |4050 |Želimeljščica |Vodotok na Ljubljanskem barju, |hidr, |NVLP | | | |desni pritok Ižice. |ekos | | +-------+----------------+-------------------------------+--------+-----------+ |4051 |Močile – |Močvirna dolina levega pritoka |bot, |NVLP | | |močvirna dolina |Strojanovega brega, zahodno od |ekos | | | | |Drenika. | | | +-------+----------------+-------------------------------+--------+-----------+ |4054 |Reber – mokrotni|Mokrotni travniki, trstičje in |zool, |NVLP | | |travniki ob |jelševje ob Reberskem potoku, |bot, | | | |Reberskem potoku|vzhodno od Škofljice. |ekos | | +-------+----------------+-------------------------------+--------+-----------+ |4289 |Klen pri Orlah –|Nahajališče triasnih |geol |NVDP | | |nahajališče |(karnijskih) školjk v cestnem | | | | |fosilov in |useku, opuščen premogovnik | | | | |premoga |antracita pri Klenu pri Orlah. | | | +-------+----------------+-------------------------------+--------+-----------+ |4314 |Pleše pri |Ohranjen vhod v rudnik barita, |geol |NVLP | | |Škofljici – |galenita in sfalerita | | | | |rudnik barita |jugozahodno od vasi Pleše pri | | | | | |Škofljici. | | | +-------+----------------+-------------------------------+--------+-----------+ |4332 |Lanišče pri |Nahajališče kamenih jeder |geol |NVLP | | |Škofljici – |triasnih megalodontidnih | | | | |nahajališče |školjk v opuščenem kamnolomu | | | | |fosilov |dolomita v Lanišču pri | | | | | |Škofljici. | | | +-------+----------------+-------------------------------+--------+-----------+ |7663 |Grmez |Osamelec na Ljubljanskem barju |geomorf,|NVLP | | | |zahodno od Škofljice, |geol | | | | |nahajališče kremenove mivke. | | | +-------+----------------+-------------------------------+--------+-----------+ |7664 |Babna Gorica |Osamelec na Ljubljanskem |geomorf |NVLP | | | |barju, zahodno od Škofljice. | | | +-------+----------------+-------------------------------+--------+-----------+ |7665 |Strajanov breg |Dolina zgornjega toka potoka |hidr, |NVDP | | | |Strajanov breg z mokrišči pri |bot, | | | | |Dreniku, rastišča Loeselove |zool | | | | |grezovke (Liparis loeselii). | | | +-------+----------------+-------------------------------+--------+-----------+ |7676 |Podreber – izvir|Kraški izvir ob cesti Pijava |hidr |NVLP | | | |Gorica – Želimlje severno od | | | | | |Podrebri. | | | +-------+----------------+-------------------------------+--------+-----------+ |7686 |Jelšje |Gozd črne jelše ob robu |ekos |NVDP | | | |Ljubljanskega barja, južno od | | | | | |Škofljice. | | | +-------+----------------+-------------------------------+--------+-----------+ |7711 |Dragel – |Mokrotna dolina, rastišče |bot, |NVLP | | |mokrotna dolina |navadne rezike (Cladium |ekos | | | | |mariscus) pri Gorenjem Blatu. | | | +-------+----------------+-------------------------------+--------+-----------+ |7761 |Marindol |Dolina potoka Marindol z |hidr, |NVLP | | | |vlagoljubnim gozdom in |ekos | | | | |travniki južno od Škofljice. | | | +-------+----------------+-------------------------------+--------+-----------+ Območja pričakovanih naravnih vrednot +-----+--------------+--------------------------------------------------------+ |ZAP. |IME |KRATKA OZNAKA | |ŠT. | | | +-----+--------------+--------------------------------------------------------+ |20 |Litija – širše|Nahajališče karbonskih fosilov, polimetalno orudenje | | |območje | | +-----+--------------+--------------------------------------------------------+ |0 |Karbonatne |Območje pričakovanih geomorfoloških podzemnih naravnih | | |kamnine |vrednot | +-----+--------------+--------------------------------------------------------+ Ekološko pomembna območja +------+--------------+-----------------------------------------------+-------+ |KODA |IME |KRATKA OZNAKA |STATUS | +------+--------------+-----------------------------------------------+-------+ |31200 |Krimsko |Gozdnat, sklenjen hribovit svet razčlenjen z |EPO | | |hribovje – |globoko vrezanimi dolinami, vključuje soteski | | | |Menišija |Iške in Zale ter Borovniški Pekel s pestro in | | | | |endemično floro. | | +------+--------------+-----------------------------------------------+-------+ |31400 |Ljubljansko |Ljubljansko barje je eden največjih kompleksov |EPO | | |barje |mokrotnih travišč v Sloveniji, nahajališče | | | | |redkih habitatnih tipov in ogroženih močvirskih| | | | |in travniških živalskih vrst. | | +------+--------------+-----------------------------------------------+-------+ |80000 |Osrednje |Gozdnat, sklenjen hribovit svet razčlenjen z |EPO | | |območje |globoko vrezanimi dolinami. Osrednje območje | | | |življenjskega |življenjskega prostora velikih zveri rjavega | | | |prostora |medveda (Ursus arctos), volka (Cannis lupus) in| | | |velikih zveri |risa (Lynx lynx). Največje sklenjeno območje | | | | |gozda pri nas. | | +------+--------------+-----------------------------------------------+-------+ Posebna varstvena območja (območja NATURA 2000) +---------+------------+--------------------------------------------+---------+ |KODA |IME |KRATKA OZNAKA |STATUS | +---------+------------+--------------------------------------------+---------+ |SI5000014|Ljubljansko |Območje Ljubljanskega barja je eno |PosVO | | |barje |najpomembnejših območij za ptice v |(SPA) | | | |Sloveniji. | | +---------+------------+--------------------------------------------+---------+ |SI3000271|Ljubljansko |Najpomembnejši življenjski prostor na |pPosVO | | |barje |Ljubljanskem barju so travniški habitatni |(pSCI) | | | |tipi. Manjši del habitatnih tipov na | | | | |Ljubljanskem barju predstavljajo gozdovi in | | | | |habitat vodotokov v nižinskem in montanskem | | | | |pasu z vodno vegetacijo. | | +---------+------------+--------------------------------------------+---------+ 2. Območja kulturne dediščine 2.1 Splošna določila Posegi na območjih, posamičnih parcelah in objektih, ki so prikazani v grafičnem delu odloka in so uvrščeni med kulturno dediščino, se smejo izvajati le v sodelovanju s pristojno službo za varstvo kulturne dediščine. Na objektih in območjih kulturne dediščine, ki so razglašeni oziroma so v fazi razglasitve, so posegi dovoljeni v skladu z zakonskimi določili oziroma z določili razglasitvenega dokumenta. Za posege na območjih, ki so v kulturnovarstvenih smernicah opredeljena kot kulturna dediščina in ožja in širša zavarovana območja je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje pristojne službe. Občinska služba za urbanizem lahko zahteva, da se pred posegom v prostor pridobijo pogoji pristojne službe za varstvo kulturne dediščine tudi na objektih in območjih, ki z odlokom niso posebej zavarovana. Na objektih in območjih kulturne dediščine se morajo razvijati dejavnosti in izvajati posegi na način, da ohranjajo njihovo izvirnost, obliko in lastnosti ter omogočajo redno vzdrževanje. Nove dejavnosti se lahko izvajajo le pod pogojem, da ne potrebujejo dodatne opreme, infrastrukture oziroma je ta takšna, da ne spreminja lastnosti, ki opredeljujejo kulturno dediščino. 2.2 Območja in spomeniki kulturne dediščine Kulturni spomeniki so posamezni objekti ali območja KD, ki so posebnega kulturnega pomena in se to odraža tudi v višji stopnji javnega interesa in s tem v zahtevnejših prostorskih omejitvah. Status spomenika je: – spomenik državnega pomena (DAS), kadar predstavlja vrhunski dosežek ustvarjalnosti oziroma ključno ali redko ohranjeno dokazilo določenega obdobja zgodovinske preteklosti; – spomenik lokalnega pomena (LAS), kadar je po strokovnih merilih posebnega pomena za ožje oziroma širše lokalno območje. Območje državnega pomena (DAS) je Arheološko območje Ljubljansko barje. Predlogi za razglasitev območja ali spomenika lokalnega pomena (LAS): – Želimlje – Graščina Namršelj, – Škofljica – Domačija pri Špančku, – Orle – Domačija Orle 11, – Srednje vas pri Lavrici – Domačija Srednjevaška 85, – Škofljica – Domačija Šmarska 28, – Glinek – Domačija Glinek 7, – Pijava Gorica – Hiša Pijava Gorica 11, – Vrh nad Želimljami – Gospodarsko poslopje severno od hiše Vrh 9. Varstvene skupine: A – arheološki spomenik Z – zgodovinski spomenik U – umetnostnozgodovinski in arhitekturni spomenik UR – naselbinski spomenik E – etnološki spomenik T – tehniški spomenik KK – kulturna krajina, krajinsko območje 2.3 Varstvene usmeritve glede zvrsti kulturne dediščine Režimi varovanja arheološke dediščine z oznako A: A1 – S prvo stopnjo varstvenega režima se ohranja dediščino oziroma spomeniško območje nespremenjeno ali raziskano, se jo prezentira na prostem ali v primerno oblikovanem okolju, lahko tudi v sklopu stavb. Za prezentacijo in prostorske rešitve okolice je potreben poseben konservatorski program, ki ga izdela pooblaščena organizacija za varstvo dediščine ob pomoči širše strokovne komisije. Na terenu, varovanem s to stopnjo varstvenega režima, mora raba prostora ostati nespremenjena. Radikalni melioracijski posegi so dovoljeni le ob zadostitvi spomeniško-varstvenih pogojev. A2 – Z drugo stopnjo varstvenega režima se zahteva pred vsakim posegom v prostor sistematična arheološka raziskovanja, ki določijo nadaljnji postopek. Dediščina se lahko prezentira, lahko pa se ob ustrezni dokumentaciji rešijo le najdbe, teren pa sprosti v druge namene. O tem postopku odloča pooblaščena organizacija za varstvo dediščine, lahko tudi s pomočjo posebne strokovne komisije. Raba prostora na takem terenu naj bi ostala nespremenjena, morebitna nova namembnost (urbanizacija itd.) je možna le po zadostitvi spomeniško-varstvenih pogojev. A3 – S tretjo stopnjo varstvenega režima se zahteva le strokovni arheološki nadzor nad posegi v prostor oziroma natančneje v zemeljske plasti zaradi morebitnih arheoloških najdb ali zaradi izpopolnitve dokumentacije. Nadzor določi pooblaščena organizacija za varstvo dediščine. Raba prostora se lahko spremeni, dovoljeno je tudi popolno prestrukturiranje tkiva, ob zadostitvi spomeniško varstvenih pogojev. Z modificirano tretjo stopnjo varstvenega režima se zahteva pred vsakim posegom v zemeljske plasti vrtanja za ugotavljanje prisotnosti P2O5, kot važnega indikatorja človekove prisotnosti skozi daljše časovno obdobje in tudi v t.im. arheoloških obdobjih. Na podlagi rezultatov teh raziskav bo odločeno, ali se prizadeti teren razišče, ali pa sprosti za nadaljnje posege. Režimi varovanja umetnostnozgodovinske in arhitekturne dediščine z oznako U: Varstveni režim I. stopnje: – varovanje objekta v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti, – dovoljena dejavnost mora služiti potrebam varstva in po potrebi konserviranju in restavriranju objekta, – varovanje neposredne okolice in vplivnega območja objekta, – kakršnikoli posegi so dovoljeni le ob upoštevanju strokovnega mnenja in pogojev, ki jih predpiše pristojna služba za varstvo naravne in kulturne dediščine. Varstveni režim II. stopnje: – varovanje objekta v avtentični pričevalnosti, – dejavnost v okviru objekta mora biti v skladu z njegovim značajem, – varovanje neposredne okolice objekta, – varovanje stavbne gmote, strešnega naklona, rastra in barve strešne kritine, – varovanje tlorisne zasnove objekta, – varovanje strukture fasad, fasadne členitve ter posameznih arhitekturnih detajlov, – za vsak poseg je potrebno predhodno kulturnovarstveno soglasje pristojne organizacije za varstvo kulturne dediščine. Varstveni režim III. stopnje: – varovanje lokacije objekta, – varovanje stavbne gmote, višinskega gabarita, strešnega naklona ter rastra kritine, – varovanje pomembnejših arhitekturnih detajlov, – dovoljene so rekonstrukcije objekta, vendar v skladu s pogoji, ki jih predpiše pristojna organizacija za varstvo kulturne dediščine. Režimi varovanja etnoloških dediščine z oznako E1: Varstveni režim I. stopnje, ki je najstrožji, varuje ter ohranja neokrnjene in izvirne vse spomeniške lastnosti dediščine, njene kulturne vrednosti, pa tudi vso snov, ki je z njimi povezana. Objekti, pomembni za slovensko zgodovino, ker so povezani s pomembnimi dogodki in osebami naše preteklosti, morajo ohranjati arhitekturne značilnosti, gabaritne oblike, zunanjščino in tlorisno zasnovo ter prezentacijo avtentičnega interierja najpomembnejše faze svojega razvoja. Izjemni posegi, zlasti vzdrževanje in morebitne izboljšave izvirnega stanja, so dovoljeni samo po predhodnem strokovnem mnenju in ob neposrednem nadzoru pristojne organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine. Varovati je potrebno tudi neposredno okolico dediščine ter v kar največji možni meri ohranjati njeno avtohtono vizualno podobo. Poznejše moteče dozidave in prezidave objektov morajo biti odstranjene. Ta varstveni režim velja tudi za grobove in grobišča, ki so sicer varovana s posebnim zakonom. Pokopališča, grobišča in posamični grobovi ter njihova izvirna ureditev morajo ohraniti vse svoje značilnosti prvotne zasnove in ostati na avtentični lokaciji. Varstveni režim II. stopnje predvideva ohranjanje osnovnih in najpomembnejših prvin izvirnega stanja zgodovinskih objektov oziroma dediščine (pri objektih je potrebno ohraniti stavbne gmote in druge gabaritne značilnosti, ki so tipične za kraj in njegovo okolico), njenih spomeniških lastnosti, kulturnih in zgodovinskih vrednosti, pa tudi tiste snovi, ki je z njimi povezana. Varstveni režim III. stopnje omogoča preoblikovanje izvirnega stanja zgodovinskih objektov oziroma dediščine, ohranja pa neokrnjene in izvirne le njene posamezne bistvene spomeniške lastnosti, ki niso nujno vezane niti na izvirno snov. Vsi morebitni posegi morajo biti usklajeni z zahtevami pristojne službe za varstvo kulturne dediščine. 3. Merila in pogoji za varovanje okolja 3.1 Usmeritve za varstvo okolja Izravnava ter zasipavanje vrtač sta dovoljeni le v območjih poselitve, kadar vrtača onemogoča ali znatno poveča stroške novogradnje. Izven teh območij je izravnava ter zasipavanje vrtač prepovedano. Izrecno je prepovedano zasipavanje z gradbenim materialom ter odlaganje odpadkov. 3.2 Usmeritve za varstvo zraka Vsi viri onesnaženja morajo biti grajeni, opremljeni in vzdrževani tako, da ne izpuščajo v zrak večjih koncentracij škodljivih snovi, kot je dovoljeno z veljavnimi predpisi, ki urejajo to področje. 3.3 Usmeritve za varstvo okolja pred hrupom Za varstvo pred hrupom je potrebno ustrezno locirati novogradnje in nove dejavnosti, tako da ravni hrupa ne presegajo stopenj določenih z veljavnim predpisom o maksimalnih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja. Na podlagi Uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju ločimo območja za katera so predpisane stopnje dovoljenih obremenitev s hrupom: – I. območje: območja ohranjanja narave in območja naravnih parkov; – II. območje: območja za stanovanja (S), javno infrastrukturo (D), športne, rekreacijske in zelene površine (Z), parkovne površine (ZP) in pokopališča (ZK); – III. območje: območja za mešano rabo (M); – IV. območje: območja za proizvodnjo (P), prometno (I), telekomunikacijsko (T), energetsko (E) in komunalno (O) infrastrukturo Hrup je potrebno prvenstveno zmanjšati aktivno, če to ni možno pa pasivno. Protihrupna zaščita mora upoštevati naslednje pogoje: 1) ograje: – se morajo prilagoditi krajinski podobi prostora, – kadar so locirane na nagnjen teren, se morajo višinske razlike med posameznimi odseki povezovati postopno in vezno; 2) nasipi: – nasipi morajo biti zatravljeni in praviloma zasajeni z avtohtono vegetacijo. 3.4 Usmeritve za upravljanje z vodami Posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja. Vsa vodna zemljišča, poplavna območja (inundacijska območja poplavne vode 100 l. pogostnosti) ter priobalna zemljišča (5 m od meje vodnega zemljišča vodotokov II. reda in 15 m od meje vodnega zemljišča vodotokov I. reda) predstavljajo območja varovalnega režima. Za vse posege v ta prostor je potrebno pridobiti posebne pogoje in soglasje službe, pristojne za upravljanje z vodami. Posegi v vodotoke se morajo izvajati na način da, omogočajo redno vzdrževanje in ohranitev vodotokov ter varujejo vodni režim, dinamiko vodotoka in naravno ravnovesje vodnih in obvodnih ekosistemov. Renaturacije vodotokov so dovoljene. Potrebno je zagotoviti varnost stanovanjskih in drugih objektov pred 100 letnimi visokimi vodami in preprečiti erozijsko delovanje voda. Zbrane očiščene odpadne padavinske in zaledne vode je treba prioritetno ponikati, če pa to ni možno, pa speljati do naravnega recipienta, ki jih je sposoben sprejeti brez škode za dolvodna območja. Odvajanje padavinskih voda in zalednih voda iz večjih ureditvenih območij je treba predvideti na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki …). Na območjih visokih voda je za posamične objekte ali naprave potrebno načrtovati zaščitne ukrepe, da ob preplavitvi območja ne bi prišlo do havarije oziroma negativnih vplivov na vodni režim in stanje voda. Na vodotokih je dovoljeno graditi objekte, vezane na vodotok (ribogojnica, mlin, žaga, mala hidrocentrala ipd.) le na podlagi predhodne pridobitve vodne pravice in vodnega soglasja. 3.5 Usmeritve za varovanje pred požari Za varovanje pred požari v naseljih se ureja ceste in javne poti, dovozne poti in dostope do objektov v smislu intervencijskih poti pod naslednjimi pogoji: – zasnova krožna, – oddaljenost od objektov min. 5 m – širina 5 m (min. 4,0
Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.