Pravila borze (uradno prečiščeno besedilo), stran 8791.

(1)Izrazi, uporabljeni v Pravilih Ljubljanske borze (v nadaljevanju: Pravila) in ostalih splošnih aktih borze v ustreznem sklonu in številu, imajo naslednji pomen:

1. Izraz borza pomeni Ljubljansko borzo vrednostnih papirjev, d. d., Ljubljana.
2. Izraz izdajatelj pomeni izdajatelja vrednostnih papirjev.
3. Izraz član borze pomeni pravno osebo, ki jo je borza sprejela v članstvo na borzo na podlagi izpolnjenih pogojev, ki jih predpisujejo ZTVP, podzakonski akti in borza.
4. Izraz borzni posrednik pomeni fizično osebo, ki jo član borze pooblasti za sklepanje borznih poslov, če izpolnjuje pogoje, ki jih predpisujejo ZTVP in podzakonski akti.
5. Izraz statut pomeni statut borze.
6. Izraz Navodila pomeni navodila, ki jih za izvajanje teh Pravil izda uprava borze.
7. Izraz BIS pomeni borzni informacijski sistem.
8. Izraz BTS pomeni borzni trgovalni sistem in je sestavni del BIS.
9. Izraz SEO pomeni sistem elektronskih objav in je sestavni del BIS.
10. Izraz SEOnet pomeni javno elektronsko storitev borze, ki je sestavni del SEO.
11. Izraz lot pomeni najmanjšo količino vrednostnega papirja, s katero se lahko sklepajo borzni posli.
12. Izraz uprava pomeni upravo borze.
13. Izraz odbor pomeni odbor za sprejem vrednostnih papirjev na borzo.
14. Izraz nadzorni svet pomeni nadzorni svet borze.
15. Izraz KDD pomeni KDD-Centralno klirinško depotno družbo, d. d., Ljubljana.
16. Izraz ZTVP pomeni Zakon o trgu vrednostnih papirjev.
17. Izraz ZUP pomeni Zakon o splošnem upravnem postopku.
18. Izraz ZISDU pomeni Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje.
19. Izraz ZPP pomeni Zakon o pravdnem postopku.
20. Izraz ZKP pomeni Zakon o kazenskem postopku.
21. Izraz ID pomeni investicijsko družbo, skladno z ZISDU.
22. Izraz PID pomeni posebno investicijsko družbo, skladno z ZISDU.
23. Izraz DZU pomeni družbo za upravljanje ID oziroma PID, skladno z ZISDU.
24. Izraz vrednostni papirji pomeni delnice, obveznice in druge serijske vrednostne papirje.
25. Izraz serijski vrednostni papirji pomeni vrednostne papirje istega izdajatelja, ki so izdani sočasno in iz katerih izhajajo enake pravice in obveznosti.
26. Izraz dolžniški vrednostni papirji pomeni obveznice in druge serijske vrednostne papirje, ki dajejo imetniku pravico do izplačila glavnice in morebitnih obresti oziroma drugih donosov.
27. Izraz tržni vrednostni papirji pomeni vrednostne papirje, s katerimi se trguje na organiziranem trgu.
28. Izraz Agencija pomeni Agencijo za trg vrednostnih papirjev.
29. Izraz organiziran trg pomeni trg vrednostnih papirjev, ki je posredno ali neposredno dostopen javnosti, na katerem trgovanje poteka redno, in ga urejajo in nadzorujejo pristojni organi. Organizirana trga vrednostnih papirjev sta borzni trg in prosti trg.
30. Izraz borzni trg (v nadaljevanju: borzna kotacija) pomeni organizirani trg vrednostnih papirjev, na katerem se trguje s tistimi vrednostnimi papirji, za katere je bila uspešno opravljena prva javna prodaja v skladu z ZTVP oziroma za katere je izdajatelj pridobil dovoljenje Agencije za organizirano trgovanje in so jih pristojni organi borze sprejeli v borzno kotacijo. V borzni kotaciji so delnice rednih delniških družb lahko premeščene v posebni segment.
31. Izraz prosti trg pomeni organizirani trg vrednostnih papirjev, na katerem se trguje s tistimi vrednostnimi papirji iz prejšnje točke tega člena, ki niso bili sprejeti v borzno kotacijo.
32. Izraz vzdrževalec likvidnosti pomeni osebo, ki zagotavlja likvidnost določenega vrednostnega papirja z obveznim dnevnim zagotavljanjem omejenih naročil za nakup in prodajo na trgu ter sklepanjem poslov na podlagi teh naročil v svojem imenu in za svoj račun.
33. Izraz VS pomeni vzajemni sklad, skladno z ZISDU.
34. Izraz borznoposredniška družba pomeni:
35. borznoposredniško družbo s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je pridobila dovoljenje Agencije za opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji po ZTVP,
36. borznoposredniško družbo države članice EU, ki je bodisi neposredno bodisi prek podružnice upravičena opravljati storitve v zvezi z vrednostnimi papirji na območju Republike Slovenije,
37. podružnico tuje borznoposredniške družbe, ki je pridobila dovoljenje Agencije za ustanovitev podružnice na območju Republike Slovenije.
38. Izraz banka pomeni:
39. banko oziroma hranilnico s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji po ZBan,
40. banko države članice EU, ki je bodisi neposredno bodisi prek podružnice upravičena opravljati storitve v zvezi z vrednostnimi papirji na območju Republike Slovenije,
41. podružnico tuje banke, ki je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za ustanovitev podružnice na območju Republike Slovenije in ki je po ZBan upravičena na območju Republike Slovenije opravljati tudi storitve v zvezi z vrednostnimi papirji.
42. Izraz Pravilnik pomeni pravilnik kot splošni akt borze, ki ga sprejme uprava borze ter z njim soglašata nadzorni svet borze ter Agencija.

(2)Določbe zakonov, na katere se sklicujejo Pravila, se uporabljajo v njihovem vsakokrat veljavnem besedilu. Opredelitev borze 2. člen

(1)Borza je delniška družba, ustanovljena za zagotavljanje pogojev, ki so potrebni za povezovanje ponudbe in povpraševanja po vrednostnih papirjih in za trgovanje z drugimi finančnimi instrumenti, oziroma za organizirano, pregledno, likvidno in učinkovito poslovanje z vrednostnimi papirji in drugimi finančnimi instrumenti v skladu z zakonom in drugimi predpisi.

(2)Za namen iz prejšnjega odstavka tega člena se določajo pravila borze, ki so potrebna za izvajanje nalog in obveznosti, ki jih borzi določa zakon, in pravila za varovanje interesov članov borze, investitorjev in javnega interesa.

(3)Z dnem sprejema v članstvo na borzi na podlagi ugodene zahteve iz 73. člena Pravil borzni člani in borzni posredniki, pooblaščeni udeleženci trga vrednostnih papirjev, sprejemajo vse določbe teh Pravil in splošnih aktov, izdanih na njihovi podlagi, ter spremembe in dopolnitve Pravil ali splošnih aktov, izdanih na njihovi podlagi, in se zavezujejo k njihovemu spoštovanju in izvajanju.

(4)Z dnem sprejema v borzno kotacijo na podlagi ugodene zahteve za sprejem vrednostnega papirja v borzno kotacijo iz 14. člena teh Pravil izdajatelji sprejemajo vse določbe teh Pravil in splošnih aktov, izdanih na njihovi podlagi, ter spremembe in dopolnitve Pravil ali splošnih aktov, izdanih na njihovi podlagi, in so jih dolžni spoštovati in izvajati.

(5)Z dnem sprejema vrednostnih papirjev na prosti trg na zahtevo izdajatelja, posameznega imetnika vrednostnega papirja ali po uradni dolžnosti v skladu z

1. in 58.c členom teh Pravil izdajatelji sprejemajo vse določbe teh Pravil in splošnih aktov, izdanih na njihovi podlagi, ter spremembe in dopolnitve Pravil ali splošnih aktov, izdanih na njihovi podlagi, ki predpisujejo pravice in dolžnosti izdajateljev na prostem trgu, ter so jih dolžni spoštovati in izvajati.
2. SPREJEM IN DRUGE SPLOŠNE DOLOČBE O VREDNOSTNIH PAPIRJIH 2.
3. Vrednostni papirji v borzni kotaciji 2.1.
4. Odbor za sprejem vrednostnih papirjev v borzno kotacijo Pristojnosti odbora za sprejem
5. člen

(1)Odbor za sprejem (v nadaljevanju: odbor) je poseben organ borze, ki je pristojen za odločanje o: – sprejemu vrednostnih papirjev v borzno kotacijo, – spremembah v kotaciji vrednostnih papirjev – razširitvi, zožitvi borzne kotacije ali spremembi lastnosti vrednostnih papirjev v borzni kotaciji, – nadaljnji zaustavitvi trgovanja z vrednostnimi papirji, ki so uvrščeni v borzno kotacijo, kadar začasna zaustavitev na podlagi odločbe uprave iz prvega odstavka 153. člena Pravil traja dlje kot 10 (deset) delovnih dni, – ukrepih, če izdajatelji, ki so sprejeti v borzno kotacijo, kršijo dolžnosti obveščanja in poročanja, kot so določene s Pravili ali Navodili; – izključitvi vrednostnih papirjev, ki so uvrščeni v borzno kotacijo.

(2)Odbor v zadevah iz prvega odstavka tega člena odloča na podlagi meril in po postopku, ki ga za odločanje borze določajo ZTVP in ta Pravila. Če Pravila posameznega vprašanja posebej ne urejajo, se za postopek odločanja odbora primerno uporabljajo določbe ZTVP za odločanje Agencije v posamičnih zadevah ter določbe ZUP. Sestava odbora 4. člen

(1)Odbor ima pet

(5)rednih članov in tri

(3)nadomestne člane. Sedem

(7)članov, ki izpolnjujejo pogoje, za dobo štirih

(4)let imenuje nadzorni svet z možnostjo ponovnih imenovanj, enega

(1)rednega člana, ki je uslužbenec borze, pa imenuje uprava.

(2)Za rednega in nadomestnega člana odbora je lahko imenovana oseba, ki ima univerzitetno izobrazbo in je priznan strokovnjak s področja financ ali gospodarskega prava.

(3)Člani odbora med seboj na prvi seji izberejo predsednika odbora.

(4)Nadomestni član v primeru, ko bi zaradi izločitve ali dalj časa trajajoče odsotnosti več posameznih članov prišlo do nesklepčnosti odbora, nadomesti rednega člana na posamezni seji.

(5)Člana odbora, ki je hkrati uslužbenec borze, v primeru izločitve ali odsotnosti na posamezni seji nadomesti njegov namestnik, ki ga določi uprava. Izločitev člana odbora 5. člen

(1)Član odbora ne sme sodelovati pri odločanju, če meni, da v zadevi, o kateri teče postopek, obstajajo izločitveni razlogi, ki mu onemogočajo nepristransko, strokovno odločanje.

(2)Član odbora, ki naj bi odločal v zadevi, mora takoj, ko izve za kakšen izločitveni razlog, to sporočiti predsedniku odbora.

(3)O izločitvi člana odbora odloča predsednik odbora, o izločitvi predsednika odbora pa odloča uprava. Odločanje odbora 6. člen

(1)Odbor v zadevah, za katere je pristojen, na podlagi pisnih zahtev izdajateljev oziroma na lastno pobudo sprejema odločbe in sklepe po posvetovanju z glasovanjem na seji, ki ni javna.

(2)Seje odbora sklicuje in vodi predsednik odbora.

(3)Predsednik odbora vodi posvetovanje in glasovanje o posamezni zadevi.

(4)Odbor veljavno odloča, če je na seji navzoča večina članov odbora, odločitev odbora pa je veljavno sprejeta, če zanjo glasuje večina članov odbora, ki so navzoči na seji. Če je izid glasovanja neodločen, je odločilen glas predsednika odbora.

(5)V nujnih primerih se lahko odločitve odbora sprejemajo tudi korespondenčno. Ugovor zoper odločitve odbora 7. člen

(1)Zoper odločbo, s katero je odbor odločil o: – sprejemu vrednostnih papirjev v borzno kotacijo, – izključitvi vrednostnih papirjev iz borzne kotacije, – spremembi v borzni kotaciji vrednostnih papirjev – razširitvi, zožitvi borzne kotacije ali spremembi lastnosti vrednostnih papirjev v borzni kotaciji, – nadaljnji zaustavitvi trgovanja z vrednostnimi papirji, ki so uvrščeni v borzno kotacijo, – ukrepih, če izdajatelji vrednostnih papirjev, ki so sprejeti v borzno kotacijo, kršijo dolžnosti obveščanja in poročanja, kot so določene s Pravili oziroma z Navodili, je dovoljen ugovor pri Agenciji. Ugovor je treba vložiti v roku osmih

(8)dni po prejemu odločbe. Ugovor se vloži pri borzi. Borza v roku treh delovnih dni po prejemu ugovora dostavi Agenciji spis o zadevi, o kateri je bil vložen ugovor.

(2)Ugovor zoper odločbo, s katero odbor začasno ali trajno izključi vrednostni papir iz borzne kotacije in ugovor zoper odločbo, s katero odbor podaljša začasno zaustavitev trgovanja z vrednostnimi papirji, ki so sprejeti v borzno kotacijo, ter ugovor zoper ugotovitveno odločbo, s katero odbor razširi, zoži ali spremeni kotacijo vrednostnih papirjev, ne zadrži izvršitve odločbe.

(3)Zoper sklepe, s katerimi je odbor odločil o vprašanjih, ki se tičejo postopka ali so se pojavila v zvezi s postopkom v zadevah iz pristojnosti odbora, poseben ugovor ni dovoljen. Zapisnik seje odbora 8. člen

(1)O poteku seje se vodi zapisnik, v katerem se navedejo: datum in ura seje, navzoči člani odbora, točke dnevnega reda, potek in izid glasovanja o zadevi ter obrazložitve k posameznim točkam dnevnega reda. Zapisniku se priložijo sprejete odločbe oziroma sklepi ter pripadajoča dokumentacija, ki je bila podlaga za odločanje odbora v posamezni zadevi.

(2)Osnutek zapisnika sestavi uslužbenec borze, ki je član odbora in je bil navzoč na seji odbora.

(3)Člani odbora prejmejo osnutek zapisnika pred naslednjo sejo odbora, na kateri lahko podajo pripombe k njegovi vsebini. Dokončno oblikovani zapisnik postane veljaven, ko ga podpišeta njegov sestavljavec in predsednik odbora.

(4)Izvirnik zapisnika s prilogami se hrani v arhivu sektorja za sprejem vrednostnih papirjev. Prenehanje članstva in razrešitev članov odbora 9. člen

(1)Članu odbora članstvo preneha s potekom mandata, za katerega je bil imenovan.

(2)Član odbora se lahko razreši pred potekom mandata, za katerega je bil imenovan, v naslednjih primerih: – če sam zahteva razrešitev; – če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora za šest

(6)mesecev ali na hujšo kazen; – če se ugotovi, da je huje kršil člansko dolžnost ali ugled borze ali če je s svojim delom pokazal, da ni sposoben opravljati funkcije; – če zanemarja dolžnosti pri odboru.

(3)Uprava odloča o razrešitvi člana odbora, ki ga je imenovala, o razrešitvi ostalih članov pa odloča nadzorni svet. Prenos pooblastila

1. člen Posamezna dejanja, ki jih po določbah teh Pravil opravlja predsednik odbora, lahko opravlja tudi uslužbenec borze, če ga za opravilo teh dejanj pooblasti predsednik odbora. 2.1.
2. Sprejem vrednostnih papirjev v borzno kotacijo Pogoji za sprejem v borzno kotacijo
3. člen

(1)V borzno kotacijo so lahko sprejeti vrednostni papirji, ki glede na svoje lastnosti in glede na poslovanje njihovega izdajatelja izpolnjujejo naslednje pogoje: – da se z njimi lahko organizirano trguje, – da so v celoti vplačani, – da so neomejeno prenosljivi, – da so izdani v nematerializirani obliki, – da glede na poslovanje izdajatelja in lastnosti vrednostnih papirjev izpolnjujejo kriterije za uvrstitev v kotacijo, ki jih v tem poglavju določajo Pravila.

(2)O sprejemu vrednostnih papirjev v borzno kotacijo odloča odbor.

(3)Vrednostni papir je lahko sprejet v borzno kotacijo, četudi ne izpolnjuje enega od kriterijev, določenih v 12. členu Pravil, če pri tem ne gre za bistvena odstopanja ali če obstaja utemeljeno pričakovanje, da bo tudi ta pogoj izpolnjen v kratkem času po uvrstitvi v borzno kotacijo.

(4)Vrednostni papirji, ki nudijo pravico do zamenjave za druge vrednostne papirje ali pravico do nakupa drugih vrednostnih papirjev, so lahko sprejeti v borzno kotacijo, če so vrednostni papirji, za katere se zamenjajo, že sprejeti v borzno kotacijo.

(5)Obveznice izdajatelja, ki ni banka, so lahko v borzno kotacijo sprejete, če je izdajatelj z banko ali s KDD sklenil pogodbo o opravljanju storitev izplačevanja obveznosti vsakokratnemu imetniku teh obveznic.

(6)Odbor lahko v borzno kotacijo sprejme tudi vrednostne papirje novo ustanovljene družbe, ki je nastala z združitvijo več družb oziroma z razdelitvijo obstoječe družbe, pri čemer se šteje, da sta pogoja glede let poslovanja in realnosti ter objektivnosti računovodskih izkazov smiselno izpolnjena, če so bili vrednostni papirji vsaj ene od družb, ki so se združile, oziroma družbe, ki se je razdelila, do začetka postopka preoblikovanja sprejeti na organizirani trg. Kriteriji za sprejem v borzno kotacijo 12. člen

(1)V kotacijo na borzi se lahko sprejmejo samo tisti vrednostni papirji, ki ustrezajo naslednjim kriterijem: Kriteriji za uvrstitev delnic: +--------------------------------------+-------------------------------------+ |Leta poslovanja |3 | +--------------------------------------+-------------------------------------+ |Realnost in objektivnost |revidirana letna poročila za tri | |računovodskih izkazov |poslovna leta | +--------------------------------------+-------------------------------------+ |Velikost kapitala |500 mio SIT | +--------------------------------------+-------------------------------------+ |Minimalna velikost razreda delnic |250 mio SIT | +--------------------------------------+-------------------------------------+ |Odstotek razreda delnic v javnosti |vsaj 25% | +--------------------------------------+-------------------------------------+ |Število imetnikov razreda delnic |vsaj 150 | +--------------------------------------+-------------------------------------+ Kriteriji za uvrstitev obveznic: +--------------------------------------+-------------------------------------+ |Leta poslovanja |3 | +--------------------------------------+-------------------------------------+ |Realnost in objektivnost računovodskih|revidirani računovodski izkazi za | |izkazov |tri leta | +--------------------------------------+-------------------------------------+ |Skupna nominalna vrednost prodane |300 mio SIT | |serije obveznic | | +--------------------------------------+-------------------------------------+

(2)Velikost kapitala iz preglednice iz prvega odstavka tega člena se določi na podlagi knjigovodske vrednosti v primerih, ko je izdajatelj prvič sprejet na organiziran trg. Knjigovodsko vrednost kapitala predstavljajo: – vpoklicani kapital, – kapitalske rezerve, – rezerve iz dobička, – preneseni čisti dobiček iz prejšnjih let ali prenesena čista izguba iz prejšnjih let, – prevrednotovalni popravek kapitala in – prehodno še nerazdeljeni čisti dobiček ali še neporavnana čista izguba poslovnega leta. Če se z delnicami izdajatelja že trguje na organiziranem trgu več kot šest mesecev, se namesto knjigovodske vrednosti kapitala upošteva tržna kapitalizacija, in sicer z upoštevanjem povprečne tržne kapitalizacije delnic istega razreda za zadnjih šest mesecev trgovanja na organiziranem trgu, pri čemer se upošteva tržna kapitalizacija na vsak zadnji dan v mesecu.

(3)Minimalna velikost razreda delnic iz preglednice iz prvega odstavka tega člena se določi tako, da se upošteva knjigovodska vrednost delnice oziroma tržna kapitalizacija, določena skladno s prejšnjim odstavkom tega člena, če je delnica že bila sprejeta v katerikoli segment organiziranega trga.

(4)Odstotek razreda delnic v javnosti iz preglednice iz prvega odstavka tega člena se določi tako, da se od števila vseh delnic, ki so uvrščene v borzno kotacijo, odštejejo:

1. vse delnice, ki so v lasti posameznih imetnikov, če njihov delež presega 15% celotne izdaje,
2. vse delnice, ki so v lasti: – članov uprave, če seštevek njihovih deležev presega 5% celotne izdaje, – članov nadzornega sveta, če seštevek njihovih deležev presega 5% celotne izdaje, – posamezne povezane osebe, če ta delež presega 5% celotne izdaje, – družbe – izdajatelja, če ta delež presega 5% celotne izdaje, – države in občin, če ta delež presega 5% celotne izdaje.

(5)Ne glede na določbo četrtega odstavka tega člena se pri izračunu odstotka razreda delnic v javnosti ne odštejejo delnice, ki so v lasti: – vzajemnih skladov, – investicijskih družb, – pokojninskih vzajemnih skladov. Obveznice Republike Slovenije

1. člen Obveznice, katerih izdajatelj je Republika Slovenija ali pa je zanje izdala jamstvo, določeno z zakonom, se uvrstijo v borzno kotacijo ne glede na izpolnjevanje kriterijev iz
2. člena Pravil. Zahteva za sprejem vrednostnega papirja
3. člen

(1)Postopek za sprejem vrednostnega papirja v kotacijo na borzi se začne na podlagi izpolnjenega predpisanega obrazca zahteve, ki ga izdajatelj ali oseba, ki jo pooblasti izdajatelj, vloži neposredno pri borzi ali pošlje priporočeno po pošti. Vsebino obrazca zahteve predpiše uprava z Navodili.

(2)Predpisanemu obrazcu zahteve iz prejšnjega odstavka je treba priložiti: – pet

(5)izvodov osnutka prospekta za kotacijo na borzi; – dovoljenje Agencije za javno ponudbo oziroma dovoljenje Agencije za organizirano trgovanje; – prečiščeno besedilo statuta izdajatelja; – izpis iz sodnega registra; – kopije revizijskih poročil za zadnja tri

(3)poslovna leta; – odločbo Agencije o uspešnosti javne prodaje vrednostnih papirjev, ki so predmet zahteve; – izjavo o polni vplačanosti vrednostnih papirjev, ki so predmet zahteve; – odločbo o vknjižbi vrednostnega papirja v register nematerializiranih vrednostnih papirjev pri KDD; – navedbo desetih

(10)največjih imetnikov vrednostnih papirjev in njihovega deleža ter skupno število vseh imetnikov vrednostnih papirjev; – navedbo deleža vrednostnih papirjev izdajatelja, ki jih ima v lasti uprava izdajatelja; – navedbo oseb, ki opravljajo storitve v zvezi z uvedbo vrednostnih papirjev v javno trgovanje; – dokazilo o plačilu pristojbine za odločanje o sprejemu.

(3)Zahteva se mora nanašati na celoten razred izdanega vrednostnega papirja.

(4)Če je izdajatelj od Agencije pridobil dovoljenje za organizirano trgovanje, je treba dokumentaciji iz drugega odstavka tega člena priložiti tudi izjavo izdajatelja o morebitnem postopku javne ponudbe zaradi nadaljnje javne prodaje. Prospekt za borzno kotacijo 15. člen

(1)Prospekt za borzno kotacijo je pisni dokument izdajatelja, ki vsebuje podatke, ki omogočajo kupcu vrednostnih papirjev vpogled v izdajateljev pravni in finančni položaj, poslovne možnosti in pravice, ki izhajajo iz vrednostnega papirja (v nadaljnjem besedilu: prospekt).

(2)Izvleček prospekta je pisni dokument, ki vsebuje povzetek pomembnejših podatkov iz prospekta.

(3)Podrobna vsebina prospekta in vsebina izvlečka prospekta sta določeni z veljavnim sklepom Agencije, ki določa podrobnejšo vsebino prospekta, izvlečka prospekta in javnega poziva za vpis in vplačilo vrednostnih papirjev.

(4)Člani odbora in borza ne odgovarjajo za resničnost in popolnost podatkov, ki so navedeni v prospektu in izvlečku prospekta za borzno kotacijo. Predhodni preizkus zahteve 16. člen

(1)V postopku predhodnega preizkusa zahteve predsednik odbora najpozneje v sedmih

(7)dneh od prejema zahteve preizkusi, ali so izpolnjene predpostavke za odločanje o zahtevi: – ali jo je vložila upravičena oseba; – ali obrazec zahteve obsega predpisane podatke ter – ali so obrazcu zahteve priložene priloge iz drugega odstavka 14. člena Pravil.

(2)Če predsednik odbora ugotovi, da predpostavke za odločanje o zahtevi niso izpolnjene, gre pa za pomanjkljivosti, ki jih ni mogoče odpraviti, z odločbo zavrže zahtevo.

(3)Če predsednik odbora ugotovi, da predpostavke za odločanje o zahtevi niso izpolnjene in je pomanjkljivosti mogoče odpraviti, naloži vložniku zahteve za sprejem sklep, da pomanjkljivosti odpravi. V sklepu določi rok za odpravo pomanjkljivosti, ki ne sme biti krajši od osmih

(8)dni in ne daljši kot petnajst

(15)dni.

(4)Če izdajatelj v roku iz tretjega odstavka tega člena v sklepu navedenih pomanjkljivosti ne odpravi, zahtevo predsednik odbora z odločbo zavrže. Obravnava zahteve in sprejem v borzno kotacijo 17. člen

(1)Če predsednik odbora zahteve za sprejem vrednostnega papirja v borzno kotacijo ne zavrže, jo uvrsti na dnevni red sej odbora. Odbor odloči o zahtevi najpozneje v tridesetih

(30)dneh od prejema zahteve.

(2)Odbor z odločbo odloči, da vrednostni papir sprejme v borzno kotacijo, če ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za borzno kotacijo in da je prospekt za borzno kotacijo sestavljen v skladu s predpisi. Zavrnitev zahteve 18. člen

(1)Če izdajatelj oziroma vrednostni papir ne izpolnjujeta pogojev za sprejem v kotacijo ali če prospekt za kotacijo ne vsebuje vseh podatkov iz 15. člena teh Pravil, odbor zahtevo z odločbo zavrne.

(2)Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko Odbor izdajatelja pozove, da v roku petnajstih

(15)dni dopolni zahtevo. Če izdajatelj oziroma vrednostni papir tudi po dopolnitvi vloge ne izpolnjujeta pogojev za sprejem v borzno kotacijo ali če prospekt ne vsebuje vseh podatkov iz 15. člena teh Pravil, odbor zahtevo z odločbo zavrne.

(3)Odbor zavrne zahtevo za sprejem v borzno kotacijo tudi, če bi glede na položaj izdajatelja trgovanje s tem vrednostnim papirjem na borzi ogrozilo interese vlagateljev. Posredovanje odločitve o sprejemu 19. člen

(1)Odbor v osmih

(8)dneh po sprejemu odločitve o sprejemu ali zavrnitvi sprejema vrednostnega papirja v borzno kotacijo vroči odločbo vložniku zahteve. Odločba vsebuje uvod, izrek, obrazložitev in pouk o pravnem sredstvu.

(2)Če je vrednostni papir sprejet v borzno kotacijo, se obvestilo o sprejemu v kotacijo objavi na SEOnet in v dnevno-informativnem časopisju oziroma na drug predpisan način, najpozneje osem

(8)dni po odločitvi. Dolžnosti izdajatelja do začetka trgovanja z vrednostnim papirjem 20. člen

(1)Po ugoditvi zahtevi mora izdajatelj najpozneje v roku osmih

(8)dni od objave odločitve o sprejemu v kotacijo zagotoviti objavo izvlečka prospekta.

(2)Izdajatelj je dolžan najpozneje osem

(8)dni od objave odločitve o sprejemu vred­nostnega papirja v borzno kotacijo dostaviti borzi šest

(6)izvodov dokončnega prospekta, po en

(1)izvod pa tudi vsem članom borze, Agenciji in KDD.

(3)Poleg obveznosti iz prvega in drugega odstavka tega člena mora izdajatelj v roku, ki se mu določi v izreku odločbe o sprejemu vrednostnega papirja v borzno kotacijo, vplačati pristojbino za borzno kotacijo. Začetek trgovanja 21. člen

(1)Datum začetka trgovanja po izpolnitvi dolžnosti iz 20. člena določi uprava. O tem najmanj tri

(3)dni pred začetkom trgovanja obvesti člane borze, javnost in izdajatelja.

(2)Če izdajatelj ne izpolni svojih obveznosti skladno z 20. členom Pravil in se zato trgovanje s tem vrednostnim papirjem ne začne v roku petnajstih

(15)dni od vročitve odločbe o sprejemu vrednostnega papirja v borzno kotacijo, lahko odbor odločbo o sprejemu v kotacijo razveljavi. Razveljavitev odločbe o sprejemu se posreduje in objavi na enak način, kot je bila objavljena odločitev o sprejemu. 2.1.3. Premestitev delnic v posebni segment borzne kotacije ter premestitev delnic iz posebnega segmenta borzne kotacije Premestitev delnic v posebni segment borzne kotacije 21.a člen

(1)Uprava na podlagi pisne zahteve izdajatelja ter izpolnjenih pogojev iz drugega odstavka tega člena z odločbo premesti delnice izdajatelja v posebni segment borzne kotacije v roku petnajst

(15)dni od prejema zahteve. Vsebino obrazca zahteve predpiše uprava z Navodili.

(2)Kriteriji, ki jih mora izdajatelj izpolnjevati, da so delnice, ki so predmet zahteve, premeščene v posebni segment borzne kotacije, so naslednji: (

1. a)kvantitativni kriteriji: – minimalna knjigovodska vrednost kapitala 12 mlrd SIT; kadar pa se z delnicami istega razreda že organizirano trguje vsaj šest mesecev – minimalna povprečna tržna kapitalizacija delnic istega razreda v zadnjih šestih mesecih, pri čemer se upošteva tržna kapitalizacija na vsak zadnji dan v mesecu, 12 mlrd SIT; – izpolnjeni kvantitativni kriterij glede velikosti razreda delnic, odstotka razreda delnic v javnosti ter števila imetnikov razreda delnic iz 12. člena Pravil; (
2. b)kriteriji likvidnosti: – minimalno povprečno dnevno število sklenjenih poslov z delnicami posameznega razreda; – minimalni povprečni dnevni vrednostni obseg sklenjenih poslov z delnicami posameznega razreda ter – globina trga ali – sklenjena ter borzi posredovana veljavna pogodba izdajatelja z vzdrževalcem likvidnosti za razred delnic, ki je predmet zahteve; (
3. c)kriterij obveščanja: – izjava izdajatelja, da obvešča in poroča tudi v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP); – izjava izdajatelja, da zagotavlja javno objavo povzetkov svojih javnih objav tudi v angleškem jeziku.

(3)Podrobnejše kriterije iz točke (b) drugega odstavka tega člena z Navodili določi uprava. Navodila ter njihove morebitne spremembe se objavijo vsaj tri mesece pred začetkom preverjanja izpolnjevanja kriterijev likvidnosti.

(4)Izdajatelj mora zahtevi iz prvega odstavka tega člena Pravil priložiti: – dokazila, iz katerih izhaja izpolnjevanje kriterijev iz (a) točke drugega odstavka tega člena, ter – kopijo veljavne pogodbe z vzdrževalcem likvidnosti za razred delnic, ki je predmet zahteve, če takšna pogodba obstaja.

(5)Zoper odločbo, s katero je uprava odločila o premestitvi ali zavrnitvi premestitve delnic v posebni segment borzne kotacije, je dovoljen ugovor pri Agenciji. Ugovor je treba vložiti v roku osmih

(8)dni po prejemu odločbe. Ugovor se vloži pri borzi. Borza v roku treh delovnih dni po prejemu ugovora dostavi Agenciji spis o zadevi, o kateri je bil vložen ugovor.

(6)Ugovor proti odločbi iz petega odstavka tega člena ne zadrži izvršitve.

(7)Če so bile delnice izdajatelja, za katere je vložil zahtevo za premestitev v posebni segment borzne kotacije, predhodno že premeščene iz posebnega segmenta, lahko izdajatelj vloži zahtevo iz prvega odstavka tega člena šele po poteku šestih

(6)mesecev od premestitve. Uprava lahko ponovno premesti navedene delnice v posebni segment borzne kotacije v roku petnajstih

(15)dni od prejema zahteve, če izdajatelj izpolnjuje kriterije iz drugega odstavka tega člena ter če uprava presodi, da je ponovna premestitev teh delnic v posebni segment borzne kotacije ustrezna. Poročanje o statusu pogodb z vzdrževalci likvidnosti

1. b člen Izdajatelj delnic, ki so premeščene v posebni segment borzne kotacije, je dolžan borzo tekoče obveščati o podpisih pogodb z vzdrževalci likvidnosti oziroma o prenehanju njihove veljavnosti. Premestitev delnic iz posebnega segmenta borzne kotacije
2. c člen

(1)Uprava borze vsakih šest mesecev, v skladu z Navodili iz tretjega odstavka 21. a člena, preveri: – izpolnjenost kvantitativnih kriterijev iz točke (

1. a)drugega odstavka 21. a člena Pravil ter – izpolnjenost kriterijev likvidnosti iz točke (
2. b)drugega odstavka 21. a člena Pravil.

(2)Na podlagi rezultatov preveritve iz prvega odstavka tega člena uprava z odločbo iz posebnega segmenta s prvim trgovalnim dnem naslednjega meseca po preveritvi premesti delnice, pri katerih niso izpolnjeni kriteriji iz točke (

1. a)drugega odstavka 21. a člena Pravil ali pri katerih niso izpolnjeni kriteriji iz točke (
2. b)drugega odstavka 21. a člena Pravil. O neizpolnjevanju kriterijev uprava predhodno pisno obvesti izdajatelja.

(3)Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena uprava delnic izdajatelja ne premesti iz posebnega segmenta, če izdajatelj borzi pred iztekom petnajst

(15)-dnevnega roka od dne ugotovitve neizpolnjevanja kriterijev iz prvega odstavka tega člena predloži dokazilo o podpisu pogodbe o opravljanju storitev z vsaj enim vzdrževalcem likvidnosti.

(4)Ne glede na določbe prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena uprava premesti delnice iz posebnega segmenta borzne kotacije tudi na zahtevo izdajatelja, najpozneje v roku tridesetih

(30)dni od prejema zahteve izdajatelja.

(5)Zoper odločbo, s katero je uprava odločila o premestitvi delnic iz posebnega segmenta, je dovoljen ugovor pri Agenciji. Ugovor je treba vložiti v roku osmih

(8)dni po prejemu odločbe. Ugovor se vloži pri borzi. Borza v roku treh delovnih dni po prejemu ugovora dostavi Agenciji spis o zadevi, o kateri je bil vložen ugovor.

(6)Ugovor proti odločbi iz petega odstavka tega člena ne zadrži izvršitve. 2.1.

1. Postopek v primeru sprememb v kotaciji posameznega vrednostnega papirja 2.1.4.
2. Razširitev kotacije delnic Zahteva za razširitev kotacije delnic
3. člen

(1)V primerih povečanja osnovnega kapitala izdajatelja, čigar delnice istega razreda so že uvrščene v borzno kotacijo, na podlagi: – nadaljnje izdaje teh delnic, za katere izdajatelj skladno z ZTVP izvede javno ponudbo ali pridobi dovoljenje za organizirano trgovanje; v primeru izdaje nadomestnih delnic za prevzem pa dovoljenje za ponudbo za odkup ter – izdaje delnic istega razreda, za katere skladno z ZTVP ni treba pridobiti dovoljenja Agencije za javno ponudbo ali dovoljenja za organizirano trgovanje, je izdajatelj dolžan predložiti zahtevo za razširitev kotacije delnic na borzi še pred vpisom sprememb v sodni register in pred izdajo delnic. Izpolnjenemu obrazcu zahteve je izdajatelj dolžan priložiti glede na vrsto sprememb v kapitalu družbe dokumentacijo, iz katere izhaja, da je razširitev kotacije utemeljena.

(2)Izdajatelj je dolžan zagotoviti pogoje za razširitev kotacije vrednostnega papirja iz prvega odstavka tega člena pred izdajo vrednostnih papirjev, sicer lahko odbor iz kotacije izključi že uvrščene izdajateljeve vrednostne papirje istega razreda. Razširitev kotacije 23. člen

(1)Borzna kotacija delnic izdajatelja se lahko razširi z nadaljnjo izdajo delnic enakega razreda, za katero izdajatelj skladno z ZTVP opravi javno ponudbo ali pridobi dovoljenje Agencije za organizirano trgovanje. Izdajatelj je dolžan odboru predložiti naslednjo dokumentacijo: – dovoljenje Agencije za javno ponudbo vrednostnih papirjev ali dovoljenje Agencije za organizirano trgovanje; – prijavo sklepa o povečanju osnovnega kapitala v sodni register; – dokazila o uspešnosti javne ponudbe; – izjavo o polni vplačanosti delnic; – prospekt za borzno kotacijo; – zadnji razpoložljivi podatek o desetih

(10)največjih delničarjih družbe s številom glasovalnih pravic in podatek o desetih

(10)največjih kupcih novo izdanih delnic, če je ta dostopen.

(2)V primeru razširitve borzne kotacije delnic z delnicami enakega razreda, ki jih izdajatelj izda kot nadomestne delnice v postopku prevzema po Zakonu o prevzemih, mora izdajatelj obrazcu zahteve priložiti smiselno enaka dokazila (dovoljenje Agencije za ponudbo za odkup, odločbo Agencije o uspešnosti ponudbe za odkup ...).

1. člen (se črta)
2. člen Kadar izdajatelj zahteva razširitev kotacije delnic, ki so že uvrščene v borzno kotacijo, na podlagi pogojnega povečanja osnovnega kapitala v primeru: – izdaje zamenljivih obveznic, ki nosijo pravico do zamenjave za delnice istega razreda, – izdaje delnic za izvedbo pripojitve druge družbe ter – izdaje delnic zaradi uresničitve pravic delavcev družbe do prejema novih delnic v zameno za vložek denarnih terjatev, ki delavcem pripadajo iz udeležbe v dobičku in zagotovitve opcijskih upravičenj do nakupa delnic, ki jih je družba zagotovila članom uprave, nadzornega sveta in delavcem družbe ali z njo povezane družbe, je poleg dokumentacije iz
3. člena Pravil dolžan borzi posredovati tudi ustrezno dokumentacijo skladno s
4. ter
5. členom teh Pravil.
6. člen Izdajatelj je dolžan v primeru iz prve alineje prejšnjega člena zahtevi za razširitev kotacije priložiti izjavo, s katero se zavezuje borzi takoj po prejemu posredovati kopije naslednjih odločb: – sklepa o vpisu pogojnega povečanja osnovnega kapitala v sodni register, – odločbe KDD o izdaji delnic v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev ter – sklepa o vpisu skupnega zneska povečanja osnovnega kapitala v sodni register.
7. člen V primeru zahteve za razširitev iz druge alineje
8. člena je izdajatelj dolžan odboru predložiti naslednje dokumente: – pogodbo o pripojitvi, ki mora vsebovati sestavine v skladu z določbami ZGD ter upoštevati ostala določila ZGD v zvezi s tem, skupaj z opisom vrednostnih papirjev, izdanih na podlagi pripojitve; – zapisnike zasedanj skupščin vseh družb, ki so udeležene pri pripojitvi, na katerih so odločale o soglasju za pripojitev; – poročilo oziroma poročila uprav družb, ki so udeležene pri pripojitvi, o pripojitvi (
9. člen ZGD); – poročilo oziroma poročila o reviziji pripojitve (
10. člen ZGD) ter reviziji povečanja osnovnega kapitala za izvedbo pripojitve, kadar je ta zahtevana (
11. člen ZGD); – poročila nadzornih svetov družb, ki so udeležene pri pripojitvi, o pregledu pripojitve (
12. a člen ZGD); – letna poročila vseh družb, ki so udeležene pri pripojitvi, za zadnja tri poslovna leta; – kadar dan obračuna združitve ni enak bilančnemu presečnemu dnevu zadnjega letnega poročila posameznih prevzetih družb: zaključna poročila teh družb (prvi odstavek
13. člena ZGD), če so bila ta do takrat že revidirana; – kadar se zadnje letno poročilo posameznih družb, ki so udeležene pri pripojitvi, nanaša na poslovno leto, ki se je končalo več kot šest mesecev pred sklenitvijo pogodbe o pripojitvi oziroma sestave predloga pogodbe o pripojitvi: vmesne bilance stanja teh družb, ki morajo biti sestavljene po stanju na dan zaključka zadnjega trimesečja pred sklenitvijo pogodbe o pripojitvi oziroma sestave predloga te pogodbe; – prijavo sklepa o povečanju osnovnega kapitala za vpis v sodni register; – dokument, ki kaže stopnjo razpršenosti vrednostnega papirja in seznam desetih

(10)največjih delničarjev oziroma družbenikov ter podatek o skupnem številu delničarjev oziroma družbenikov. Če gre pri delnicah družb za delnice, ki se glasijo na prinosnika, zadošča podatek o desetih

(10)največjih delničarjih z glasovalno pravico oziroma o skupnem številu delničarjev na dan zadnje skupščine, z navedbo deleža celotnega zastopanega kapitala ter predvideno kapitalsko strukturo desetih

(10)največjih delničarjev družbe po vpisu pripojitve v sodni register; – kadar je za pripojitev potrebno dovoljenje oziroma soglasje pristojnega državnega oziroma drugega organa: dovoljenje oziroma soglasje tega organa; – zaključna poročila prevzetih družb. Obravnava zahteve za razširitev kotacije delnic 28. člen

(1)Odbor lahko na podlagi prejete zahteve za razširitev odloča o razširitvi kotacije delnic že pred vpisom sprememb v sodni register oziroma odločbe KDD o vpisu teh delnic v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev ter lahko sprejme odločbo o razširitvi kotacije z odložnim pogojem.

(2)Kadar zahteva za razširitev vključuje tudi prospekt za borzno kotacijo, je izdajatelj dolžan dostaviti borzi šest

(6)izvodov prospekta najpozneje osem

(8)dni po vročitvi odločbe odbora o razširitvi borzne kotacije z odložnim pogojem.

(3)Za izpolnitev odložnega pogoja je izdajatelj dolžan takoj po prejemu borzi posredovati: – sklep o vpisu sprememb v sodni register oziroma izpis iz sodnega registra, ki dokazuje spremembo v kapitalu, ter – odločbo KDD o vpisu delnic, s katerimi se borzna kotacija razširi, v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev.

(4)Ob izpolnitvi odložnega pogoja odbor o tem izda ugotovitveno odločbo in jo v roku osmih

(8)dni vroči izdajatelju. Borza o datumu razširitve borzne kotacije in o začetku trgovanja s povečanim številom teh delnic obvesti člane, javnost in Agencijo.

(5)Če v tem poglavju ni drugače določeno, se za postopek odločanja odbora o zahtevi za razširitev borzne kotacije delnic smiselno uporabljajo določbe poglavja o sprejemu vrednostnih papirjev v borzno kotacijo. Predložitev dodatne dokumentacije

1. člen Odbor lahko določi, da mu mora izdajatelj poleg zahteve za razširitev predložiti dodatno dokumentacijo, iz katere je razvidno, da je zahteva za razširitev utemeljena. 2.1.4.
2. Spremembe lastnosti delnic v borzni kotaciji Postopek v primeru sprememb lastnosti vrednostnega papirja v borzni kotaciji
3. člen

(1)Razlog za spremembo v kotaciji delnic je tudi izdaja delnic zaradi zamenjave obstoječih delnic.

(2)Postopek odločanja odbora o zahtevi izdajatelja za spremembo v kotaciji delnic ter dolžnosti izdajatelja je smiselno enak kot v postopku za razširitev kotacije delnic. Po prejemu odločbe KDD o zamenjavi delnic se delnice s staro oznako in lastnostmi izključijo iz sistema BTS, v trgovanje pa se vključijo delnice z novo oznako in lastnostmi. 2.1.4.3. Zožitev kotacije Postopek v primeru zožitve kotacije vrednostnega papirja 31. člen

(1)Kadar je razlog za spremembe v kotaciji vrednostnega papirja zmanjšanje osnovnega kapitala družbe, mora izdajatelj smiselno prilagojeni zahtevi iz 22. člena Pravil predložiti sklep skupščine o zmanjšanju osnovnega kapitala, iz katerega je razviden način zmanjšanja.

(2)Postopek odločanja odbora je smiselno enak postopku v primeru razširitve kotacije. 2.1.4.

1. Spremembe v kotaciji posameznega razreda obveznic Smiselna uporaba določb
2. člen V primerih sprememb v kotaciji posameznega razreda obveznic se smiselno uporabljajo določbe Pravil za postopek v primeru sprememb v kotaciji delnic posameznega razreda. 2.1.4.
3. Sprejem samostojno prenosljivih pravic pri povečanjih osnovnega kapitala v borzno kotacijo
4. člen

(1)Pri novih izdajah delnic izdajatelja, katerega delnice že kotirajo na borzi, lahko kotirajo samostojno prenosljive pravice do nakupa novih delnic od dneva podelitve samostojno prenosljivih pravic, kot ga določi izdajatelj, do njihove zapadlosti, če so izdane v nematerializirani obliki.

(2)V primeru izdaje pravic je izdajatelj o tem dolžan obvestiti borzo in vložiti zahtevo za kotacijo na borzi. O zahtevi odloča odbor.

(3)Uprava vsakokrat določi natančen čas kotiranja teh pravic. 2.1.

1. Obveznosti obveščanja in poročanja 2.1.5.
2. Obveznosti obveščanja in poročanja izdajateljev delnic v borzni kotaciji 2.1.5.1.
3. Letno poročilo in medletna poročila ter izjava o skladnosti s kodeksom Revidirano letno nekonsolidirano in konsolidirano poročilo
4. člen

(1)Izdajatelj, katerega vrednostni papirji so bili sprejeti v borzno kotacijo, mora borzi tako, kot je določeno v Navodilih, predložiti revidirano letno nekonsolidirano in konsolidirano poročilo in javno objaviti povzetek revidiranega letnega nekonsolidiranega in konsolidiranega poročila skladno z določbami 42. člena Pravil takoj, ko je mogoče, in ne pozneje kot v tridesetih

(30)dneh po prejemu revizijskega poročila.

(2)Skrajni rok za objavo povzetka revidiranega letnega nekonsolidiranega in konsolidiranega poročila je pet

(5)mesecev po poteku poslovnega leta.

(3)Povzetek revidiranega letnega poročila mora vsebovati najmanj naslednje podatke: – navedbo, da gre za javno objavo, skladno s Pravili Ljubljanske borze, d. d., Ljubljana ter z Zakonom o trgu vrednostnih papirjev, – firmo in sedež javne družbe, – navedbo podatkov o opravljeni reviziji, in sicer: (

1. a)kdo je opravil revizijo; (
2. b)ali je bilo mnenje pooblaščenega revizorja o letnem poročilu pritrdilno, s pridržkom oziroma odklonilno; (
3. c)kadar je mnenje pooblaščenega revizorja pritrdilno, navedbo morebitnih opozoril in opažanj revizorja v revizorjevem poročilu; (
4. d)kadar mnenje pooblaščenega revizorja ni pritrdilno, morajo biti navedeni tudi razlogi za takšno mnenje; (
5. e)navedbo datuma prejema revizijskega poročila; – bilanco stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz finančnega izida in izkaz gibanja kapitala po ustreznem računovodskem standardu za zunanje poslovno poročanje, in sicer podatke za poslovno leto, na katero se nanaša letno poročilo, in podatke za preteklo poslovno leto; – navedbo, ali je letno poročilo že potrdil nadzorni svet družbe; – navedbo, da je celotno letno poročilo na vpogled na sedežu javne družbe, in navedbe o predložitvi in dostopnosti revidiranega letnega poročila iz osmega odstavka 55. člena ZGD.

(4)Poleg povzetka revidiranega letnega poročila mora objava dodatno vsebovati ustrezna pojasnila, zlasti: – pojasnila in analizo uprave (zlasti spremembe v upravi, nadzornem svetu, reviziji, glavni dejavnosti, lastništvu, finančnem položaju podjetja, pričakovanja v prihodnosti, načrte, komentar negotovih dogodkov, ki bi bili lahko pomembni za uporabnika); – pojasnila postavk računovodskih izkazov, – pojasnila poslovanja glede na plan, – navedbo, ali se računovodski podatki ujemajo z že objavljenim nerevidiranim letnim računovodskim podatkom, in pojasnilo o morebitnih razlikah, – pomembne dogodke, ki so se zgodili po obračunskem obdobju in še niso izkazani v računovodskih izkazih, – odobreni kapital (zlasti višino odobrenega kapitala, časovno opredelitev veljavnosti pooblastila upravi, navedbo, ali in kdaj je uprava že sprejela sklep o povečanju osnovnega kapitala, odstotek izkoriščenosti odobrenega kapitala, morebitno izključitev prednostne pravice do novih delnic), – pogojno povečanje osnovnega kapitala (zlasti datum sprejetega sklepa o pogojnem povečanju osnovnega kapitala, nominalni znesek pogojno povečanega osnovnega kapitala, namen pogojnega povečanja osnovnega kapitala, prednostno pravico do nakupa novih delnic), – znesek bruto dividende na delnico posameznega razreda v tekočem in preteklem letu, – kazalnik čisti dobiček na delnico z navedbo metode izračuna, – kazalnik knjigovodska vrednost delnice z navedbo metode izračuna, – na zadnji dan obravnavanega poslovnega leta število lastnih delnic, navedbo obdobja in namena za njihovo pridobitev, navedbo načrta odsvojitve in rokov odsvojitve, podatke o oblikovanju rezerv za lastne delnice; – 10 največjih delničarjev (ime, priimek oziroma firma in sedež) na zadnji dan poslovnega leta (če se delnice glasijo na prinosnika, podatki na podlagi zadnje skupščine delničarjev), število in delež za posameznega od navedenih v celotnem kapitalu izdajatelja in odstotni delež vseh glasovalnih pravic, ki jih te osebe imajo; – število vrednostnih papirjev izdajatelja in delež v lasti posameznih članov uprave izdajatelja in posameznih članov nadzornega sveta v kapitalu izdajatelja na zadnji dan poslovnega leta; – navedbo drugih pomembnejših sprememb podatkov, ki so vsebovani v prospektu, in podatke, ki jih zahtevajo drugi predpisi.

(5)Če zakon ali računovodski standardi od izdajatelja zahtevajo oblikovanje konsolidiranih računovodskih izkazov, je treba objaviti povzetek konsolidiranega letnega poročila, ki dodatno vključuje še naslednje podatke: – konsolidirano bilanco stanja, konsolidiran izkaz poslovnega izida, konsolidiran izkaz finančnega izida in konsolidiran izkaz gibanja kapitala po ustreznem računovodskem standardu za zunanje poslovno poročanje, in sicer podatke za poslovno leto, na katero se nanaša letno poročilo, in podatke za preteklo poslovno leto; – navedbo podatkov o opravljeni reviziji, in sicer: (

1. a)kdo je opravil revizijo; (
2. b)ali je bilo mnenje pooblaščenega revizorja o konsolidiranem letnem poročilu pritrdilno, s pridržkom oziroma odklonilno; (
3. c)kadar je mnenje pooblaščenega revizorja pritrdilno, navedbo morebitnih opozoril in opažanj revizorja v revizorjevem poročilu; (
4. d)kadar mnenje pooblaščenega revizorja ni pritrdilno, morajo biti navedeni tudi razlogi za takšno mnenje; (
5. e)navedbo datuma prejema revizijskega poročila; – navedbo družb, ki so vključene v konsolidacijo.

(6)V primeru ločene objave povzetka revidiranega letnega konsolidiranega poročila mora javna objava smiselno vključevati pojasnila iz četrtega odstavka tega člena, ki se nanašajo na konsolidirane izkaze in navedbo pomembnih dogodkov, ki so se zgodili po objavi povzetka revidiranega letnega nekonsolidiranega poročila. Polletno poročilo 35. člen

(1)Izdajatelj, katerega delnice so sprejete v borzno kotacijo, mora borzi tako, kot je določeno v Navodilih, predložiti polletno poročilo o svojem poslovanju ter v njem obrazložiti in navesti spremembe podatkov, ki so vsebovani v prospektu, in povzetek polletnega poročila javno objaviti na predpisan način, skladno z določili 42. člena in z Navodili.

(2)Skrajni rok za objavo povzetka polletnega poročila je dva

(2)meseca po končanem polletnem obračunskem obdobju.

(3)Povzetek polletnega poročila mora vsebovati najmanj naslednje podatke: – navedbo, da gre za javno objavo, skladno s Pravili Ljubljanske borze, d. d., Ljubljana ter Zakonom o trgu vrednostnih papirjev, – firmo in sedež javne družbe, – navedbo, da polletno poročilo ni revidirano oziroma navedbo podatkov o opravljeni reviziji, in sicer: (

1. a)kdo je opravil revizijo; (
2. b)ali je bilo mnenje pooblaščenega revizorja o polletnem letnem poročilu pritrdilno, s pridržkom oziroma odklonilno; (
3. c)kadar je mnenje pooblaščenega revizorja pritrdilno, navedbo morebitnih opozoril in opažanj revizorja v revizorjevem poročilu; (
4. d)kadar mnenje pooblaščenega revizorja ni pritrdilno, morajo biti navedeni tudi razlogi za takšno mnenje; (
5. e)navedbo datuma prejema revizijskega poročila; – bilanco stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz finančnega izida in izkaz gibanja kapitala po ustreznem računovodskem standardu za zunanje poslovno poročanje, in sicer podatke za obračunsko obdobje, na katero se nanaša polletno poročilo, in podatke za obračunsko obdobje prvega polletja preteklega poslovnega leta, – navedbo, da je celotno polletno poročilo na vpogled na sedežu javne družbe.

(4)Poleg povzetka polletnega poročila mora objava vsebovati tudi ustrezna pojasnila, zlasti: – pojasnila in analizo uprave (zlasti spremembe v upravi, nadzornem svetu, reviziji, glavni dejavnosti, lastništvu, finančnem položaju podjetja, pričakovanja v prihodnosti, načrte, komentar negotovih dogodkov, ki bi bili lahko pomembni za uporabnika polletnega poročila); – pojasnila postavk računovodskih izkazov, – pojasnila poslovanja glede na plan, – pojasnilo o sezonski naravi in z njo povezani prodajni uspešnosti medletnega delovanja, – pomembne dogodke, ki so se zgodili po obračunskem obdobju in še niso izkazani v računovodskih izkazih, – odobreni kapital (zlasti višino odobrenega kapitala, časovno opredelitev veljavnosti pooblastila upravi, navedbo, ali in kdaj je uprava že sprejela sklep o povečanju osnovnega kapitala, odstotek izkoriščenosti odobrenega kapitala, morebitno izključitev prednostne pravice do novih delnic), – pogojno povečanje osnovnega kapitala (zlasti datum sprejetega sklepa o pogojnem povečanju osnovnega kapitala, nominalni znesek pogojno povečanega osnovnega kapitala, namen pogojnega povečanja osnovnega kapitala, prednostno pravico do nakupa novih delnic), – znesek bruto dividende na delnico posameznega razreda v tekočem in preteklem letu, – kazalnik čisti dobiček na delnico z navedbo metode izračuna, – kazalnik knjigovodska vrednost delnice z navedbo metode izračuna, – na zadnji dan obravnavanega obračunskega obdobja število lastnih delnic, navedbo obdobja in namena za njihovo pridobitev, navedbo načrta odsvojitve in rokov odsvojitve, podatke o oblikovanju rezerv za lastne delnice; – 10 največjih delničarjev (ime, priimek oziroma firmo in sedež) na zadnji dan poslovnega obdobja (če se delnice glasijo na prinosnika, podatke na podlagi zadnje skupščine delničarjev), število in delež za posameznega od navedenih v celotnem kapitalu izdajatelja in odstotni delež vseh glasovalnih pravic, ki jih te osebe imajo; – število vrednostnih papirjev izdajatelja in delež v lasti posameznih članov uprave izdajatelja in posameznih članov nadzornega sveta v kapitalu izdajatelja na zadnji dan obravnavanega poslovnega obdobja; – navedbo drugih pomembnejših sprememb podatkov, ki so vsebovani v prospektu, in podatke, ki jih zahtevajo drugi predpisi.

(5)Če zakon ali računovodski standardi od izdajatelja zahtevajo oblikovanje letnih konsolidiranih računovodskih izkazov, mora objava vsebovati tudi naslednje podatke: – konsolidirano bilanco stanja, konsolidiran izkaz poslovnega izida, konsolidiran izkaz finančnega izida in konsolidiran izkaz gibanja kapitala po ustreznem računovodskem standardu za zunanje poslovno poročanje, in sicer podatke za obračunsko obdobje, na katero se nanaša polletno poročilo, in podatke za obračunsko obdobje prvega polletja preteklega poslovnega leta; – navedbo, da polletno poročilo ni revidirano, oziroma navedbo podatkov o opravljeni reviziji, in sicer: (

1. a)kdo je opravil revizijo; (
2. b)ali je bilo mnenje pooblaščenega revizorja o konsolidiranem polletnem letnem poročilu pritrdilno, s pridržkom oziroma odklonilno; (
3. c)kadar je mnenje pooblaščenega revizorja pritrdilno, navedbo morebitnih opozoril in opažanj revizorja v revizorjevem poročilu; (
4. d)kadar mnenje pooblaščenega revizorja ni pritrdilno, morajo biti navedeni tudi razlogi za takšno mnenje; (
5. e)navedbo datuma prejema revizijskega poročila; – navedbo družb, ki so vključene v konsolidacijo. Drugo medletno obveščanje in poročanje o poslovanju 36. člen

(1)Medletno obveščanje in poročanje o poslovanju zajema: – podatke o poslovanju za prve tri mesece poslovnega leta, – podatke o poslovanju za prvih devet mesecev poslovnega leta.

(2)Izdajatelj, čigar delnice so sprejete v borzno kotacijo, mora borzi posredovati podatke o medletnem poslovanju in jih javno objaviti na predpisan način, skladno z določili 42. člena Pravil in z Navodili.

(3)Skrajni rok za objavo je dva

(2)meseca po preteku ustreznega obračunskega obdobja.

(4)Izdajatelj mora v javni objavi navesti: – navedbo, da gre za javno objavo podatkov o poslovanju za ustrezno obračunsko obdobje poslovnega leta, skladno s Pravili Ljubljanske borze, d. d., Ljubljana; – firmo in sedež izdajatelja; – podatke o poslovanju, ki vključujejo: (

1. a)za nebančne izdajatelje najmanj podatke o čistih prihodkih od prodaje, čistem poslovnem izidu iz rednega delovanja in čistem poslovnem izidu obračunskega obdobja, primerjalno z enakim obračunskim obdobjem preteklega poslovnega leta; (
2. b)za bančne izdajatelje najmanj podatke o bilančni vsoti, jamstvenem kapitalu, prihodkih iz obresti in podobnih prihodkih, neobrestnih prihodkih, čistem poslovnem izidu iz rednega delovanja in čistem poslovnem izidu obračunskega obdobja, primerjalno z enakim obračunskim obdobjem preteklega poslovnega leta. – pojasnila, ki vključujejo najmanj: (
3. a)pojasnila ter analizo uprave (zlasti spremembe v upravi, nadzornem svetu, reviziji, glavni dejavnosti, lastništvu, finančnem položaju podjetja, pričakovanja v prihodnosti, načrte, komentar negotovih dogodkov, ki bi bili lahko pomembni za uporabnika), (
4. b)pojasnila poslovanja glede na plan, (
5. c)pojasnilo o sezonski naravi in z njo povezani prodajni uspešnosti medletnega delovanja, (
6. d)kazalnik čisti dobiček na delnico z navedbo metode izračuna, (
7. e)kazalnik knjigovodska vrednost delnice z metodo izračuna, (
8. f)pomembne dogodke, ki so se zgodili po obračunskem obdobju in še niso izkazani v prikazanih podatkih. – druge podatke, skladno z drugimi predpisi. Izjava o skladnosti z določbami Kodeksa upravljanja javnih delniških družb 36. a člen

(1)Izdajatelj, katerega delnice so uvrščene v borzno kotacijo, mora oblikovati izjavo o skladnosti z določbami Kodeksa upravljanja javnih delniških družb ter jo predložiti borzi.

(2)Izdajatelj je dolžan izjavo iz prvega odstavka tega člena javno objaviti najpozneje ob objavi povzetka letnega poročila, skladno z določili 42. člena Pravil in z Navodili.

(3)Objava izjave iz prvega odstavka tega člena mora vsebovati: – navedbo, da gre za javno objavo, skladno s Pravili Ljubljanske borze, d. d., Ljubljana; – firmo in sedež javne družbe; – naziv Kodeksa, na katerega se izjava družbe glede skladnosti nanaša, ter datum sprejema tega Kodeksa; – časovno obdobje, na katero se izjava družbe nanaša; – izjavo družbe glede skladnosti z določbami Kodeksa oziroma navedbo točk Kodeksa, s katerimi ni v skladu, z obrazložitvijo razlogov za odstopanja. 2.1.5.1.2. Obveščanje in poročanje o cenovno občutljivih informacijah Skupščina delničarjev in odločanje o dividendah 37. člen

(1)Izdajatelj je dolžan takoj, ko je mogoče, borzi posredovati in tako, kot je določeno v 42. členu Pravil, javno objaviti naslednje podatke v zvezi z zasedanjem skupščine delničarjev družbe: – nemudoma po seji nadzornega sveta, najpozneje pa ob objavi sklica skupščine (kjer bodo delničarji obravnavali letno poročilo), poročilo nadzornega sveta, ki vsebuje krajšo izjavo nadzornega sveta o načinu in obsegu preveritve vodenja družbe med poslovnim letom, njegovo stališče do revizijskega poročila ter izjavo nadzornega sveta glede potrditve letnega poročila; – v primeru sklica skupščine delničarjev podatke o času in kraju skupščine, pogojih za udeležbo in uresničevanje glasovalne pravice, dnevni red z vsebino predlaganih sklepov, predloge delničarjev s stališčem uprave in kraj, kjer sta dostopni letno poročilo in poročilo nadzornega sveta; – v primeru predloga sklepa skupščine o delitvi bilančnega dobička podatke o višini dividende, datumu preseka, na katerega se ugotovijo upravičenci do dividende, in datumu izplačila dividend; – v primeru izvedene skupščine delničarjev vsebino vseh sprejetih sklepov in napovedane izpodbojne tožbe. V primeru nesprejetja oziroma spremembe predlaganih sklepov na skupščini delničarjev je v obvestilu treba na to opozoriti; – v primeru obvestil o sklicu in izvedbi skupščine delničarjev se pri točkah dnevnega reda, ki se nanašajo na sprejemanje statuta oziroma drugih splošnih aktov družbe, namesto vsebine lahko navede le kraj, kjer je dostopno besedilo aktov.

(2)Izdajatelj je dolžan poleg vsebine obvestila borzi tako, kot predpisujejo Navodila, posredovati tudi kopijo vabila delničarjem za udeležbo na skupščini ter izvod celotnega gradiva za skupščino, v obliki, kot je delničarjem na voljo na sedežu družbe. Izdajatelj je dolžan v primeru sprejetih sprememb statuta v roku enega tedna po skupščini borzi posredovati kopijo prečiščenega besedila statuta, kot ga je potrdil notar.

(3)Zadnji dan upravičenosti do dividende (glede na stanje delniške knjige) je lahko najprej dva

(2)delovna dneva po dnevu skupščine delničarjev, ki odloča o delitvi bilančnega dobička. Datum preseka stanja v tem smislu določi izdajatelj. Poslovni dogodki, ki vplivajo na položaj družbe izdajatelja

1. člen Izdajatelj je dolžan takoj, ko je mogoče, posredovati borzi in javnosti tako, kot je določeno v
2. členu Pravil, cenovno občutljive informacije o poslovnih in drugih dogodkih, spremenjenih pogojih poslovanja in vplivu dogodkov iz okolja, ki lahko vplivajo na pravni in finančni položaj družbe, kot so zlasti: – prekinitve v poslovanju, – bistvene spremembe pri opravljanju glavne dejavnosti, – nameravani bistveni spremembi računovodske politike izdajatelja, – spremembe v upravi oziroma poslovodstvu in nadzornem svetu, – nerevidirani letni nekonsolidirani in konsolidirani računovodski izkazi, – predhodne ocene poslovanja in napovedi, – pomembne spremembe v lastniški sestavi, – pomembnejši sklepi sej nadzornega sveta izdaja­telja, – pomembne investicije in dezinvesticije, – pomembne sklenjene pogodbe, – pomembni pravni postopki pred državnimi organi, arbitražami in podobnimi organi (začeti, odločeni na posameznih stopnjah, pravnomočno končani), – bistveno spremenjeno stanje na trgu, – pridobljeni ali izgubljeni patenti, licence ter blagovne znamke bistvenega pomena, – novi proizvodi oziroma storitve ali stranke, ki bistveno vplivajo na poslovanje ter poslovni izid izdajatelja in po­dobno. Nerevidirani letni nekonsolidirani in konsolidirani računovodski izkazi
3. a člen

(1)Izdajatelj, katerega vrednostni papirji so bili sprejeti v borzno kotacijo, mora borzi nemudoma predložiti nerevidirane letne nekonsolidirane in konsolidirane računovodske izkaze in jih javno objaviti, skladno z določbami 42. člena Pravil in z Navodili.

(2)Skrajni rok za objavo nekonsolidiranih računovodskih izkazov je dva

(2)meseca po preteku poslovnega leta in za objavo nerevidiranih konsolidiranih računovodskih izkazov tri

(3)mesece po preteku poslovnega leta.

(3)Izdajatelj mora v javni objavi navesti: – navedbo, da gre za javno objavo, skladno s Pravili Ljubljanske borze, d. d., Ljubljana; – firmo in sedež izdajatelja; – naslov objave; – nerevidirano nekonsolidirano in konsolidirano bilanco stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz finančnega izida in izkaz gibanja kapitala (skupaj s podatki o bilančnem dobičku oziroma izgubi), po ustreznem računovodskem standardu za zunanje poslovno poročanje, in sicer podatke za poslovno leto, na katero se nanašajo nerevidirani letni izkazi, in podatke za preteklo poslovno leto; – pojasnila, ki vključujejo najmanj: (

1. a)pojasnila ter analizo uprave (zlasti spremembe v upravi, nadzornem svetu, reviziji, glavni dejavnosti, lastništvu, finančnem položaju podjetja, pričakovanja v prihodnosti, načrte, komentar negotovih dogodkov, ki bi bili lahko pomembni za uporabnika), (
2. b)pojasnila poslovanja glede na plan, (
3. c)kazalnik čisti dobiček na delnico z navedbo metode izračuna, (
4. d)kazalnik knjigovodska vrednost delnice z metodo izračuna, (
5. e)pomembne dogodke, ki so se zgodili po obračunskem obdobju in še niso izkazani v prikazanih podatkih.

(4)Nerevidirane konsolidirane izkaze, navedene v tretjem odstavku tega člena, je treba skupaj z navedbo družb, ki so vključene v konsolidacijo, predložiti in objaviti v primerih, ko zakon ali računovodski standardi od izdajatelja zahtevajo oblikovanje konsolidiranih računovodskih izkazov. V primeru ločene objave nerevidiranih letnih konsolidiranih izkazov mora objava smiselno vključevati pojasnila iz 4. alineje tretjega odstavka tega člena, ki se nanašajo na konsolidirane izkaze, skupaj z navedbo družb, ki so vključene v konsolidacijo.

(5)V primeru objave povzetka revidiranega letnega poročila, skladno s 34. členom Pravil, v roku dveh mesecev po preteku poslovnega leta izdajatelju ni treba objaviti nerevidiranih letnih računovodskih izkazov iz tretjega odstavka tega člena. Določba prvega stavka tega odstavka smiselno velja za objavo povzetka nerevidiranega konsolidiranega letnega poročila v roku treh mesecev. Predhodne ocene poslovanja in napovedi 38. b člen Izdajatelj mora skladno z določili 42. člena Pravil in z Navodili javno objaviti izdelane ocene preteklega poslovanja, morebitna odstopanja od napovedanega in napovedi prihodnjega poslovanja, kadar so te podlaga za posredovanje informacij tretjim osebam pred objavo natančnih podatkov o poslovanju. Odločitve in okoliščine, ki vplivajo na kapitalsko strukturo družbe izdajatelja 39. člen Izdajatelj je dolžan takoj, ko je mogoče, posredovati borzi in javnosti tako, kot je določeno v 42. členu Pravil, cenovno občutljive informacije o odločitvah in sklepih ter drugih okoliščinah, ki lahko vplivajo na kapitalsko strukturo v družbi izdajatelja in na vrednotenje izdanega vrednostnega papirja, kot so na primer: – nameravano povečanje ali zmanjšanje kapitala izdajatelja ali povezanih družb; – bistvene spremembe v strukturi virov sredstev izdajatelja; – izdaja novih serijskih vrednostnih papirjev; – odpoklic izdanih vrednostnih papirjev; – sprememba vsebine pravic razreda vrednostnih papirjev, ki kotirajo na borzi, in vrednostnih papirjev, v katere so kotirajoči vrednostni papirji zamenljivi; – izdaja prednostne pravice do vpisa novih izdaj vrednostnih papirjev, dolžniških vrednostnih papirjev in drugih finančnih instrumentov; – sprememba deležev vrednostnih papirjev v kapitalu izdajatelja, ki jih ima v lasti posamezen član uprave, ali nadzornega sveta izdajatelja. Izdajatelj je dolžan navedene podatke za posamezne osebe javno objaviti v primeru, da gre za cenovno občutljive informacije, obvezno pa v primeru:

1. a)sklenjenega posla, katerega vrednost je enaka ali presega višino 2.400.000 SIT,
2. b)ko kumulativna vrednost prodaj (ali nakupov) vrednostnih papirjev v zadnjih 30 dneh dosega ali presega vrednost 2.400.000 SIT,
3. c)ko posamezna oseba sklene posel, kjer pridobljene ali odsvojene delnice dosežejo 1% kapitala izdajatelja (osnovnega kapitala, vpisanega v sodni register) ter ob vsakem preseženem nadaljnjem celem odstotku. Pri izračunu zgoraj navedenih vrednosti se upošteva dejanski tečaj ob sklenitvi posla na organiziranem trgu, v primeru sklenitve posla izven organiziranega trga pa uradni enotni tečaj na dan sklenitve posla (oziroma zadnji objavljeni uradni enotni tečaj, če ta na dan sklenitve posla ni bil objavljen). Objava mora vključevati najmanj naslednje podatke:
4. a)ime in priimek ter funkcijo osebe,
5. b)datum sklenitve posla oziroma obdobje,
6. c)vrednost sklenjenega posla,
7. d)število pridobljenih (odsvojenih) delnic, skupno število delnic v lasti osebe in odstotni delež, ki ga ima oseba po sklenitvi posla v kapitalu izdajatelja, – izvršeno pridobitev ali odsvojitev lastnih delnic izdajatelja, najpozneje v trenutku, ko pridobljene ali odsvojene delnice dosežejo 1% kapitala izdajatelja (osnovnega kapitala, vpisanega v sodni register), ter ob vsakem preseženem nadaljnjem celem odstotku. Izdajatelj je v teh primerih dolžan v objavi navesti vsaj naslednje podatke:
8. a)razloge in namen pridobitve ali odsvojitve (navedbo alineje prvega odstavka 240. člena ZGD; če so bili pogoji za odsvojitev določeni na podlagi pooblastila skupščine, tudi datum sprejema tega sklepa ter najnižjo in najvišjo prodajno ceno ter največji delež teh delnic v osnovnem kapitalu, za katerega je podeljeno pooblastilo);
9. b)število in nominalni znesek delnic;
10. c)način in čas pridobitve (odsvojitve) ter tečaj delnic, po katerem so bile pridobljene (odsvojene) z navedbo, ali je bil posel nakupa oziroma prodaje izvršen na organiziranem trgu ali izven organiziranega trga (v primeru več zaporednih poslov navedbo skupne vrednosti delnic in povprečnega tečaja vseh poslov);
11. d)dejstvo, ali je družba oblikovala rezerve za lastne delnice;
12. e)najnižjo in najvišjo ceno ter delež teh delnic v osnovnem kapitalu, kadar so bili določeni na podlagi pooblastila skupščine; – odpoklic dolžniškega vrednostnega papirja, ki kotira na borzi, pred njegovo dospelostjo; – nezmožnost izpolnitve obveznosti na podlagi izdanih dolžniških vrednostnih papirjev ter nezmožnost izplačila dividend; – nastop razlogov za ukrepanje in sprejem posameznih ukrepov v skladu z zakonom, ki ureja finančno poslovanje podjetij. Predvidene statusne spremembe družbe izdajatelja 40. člen Izdajatelj je dolžan takoj, ko je mogoče, posredovati borzi in javnosti tako, kot je določeno v 42. členu Pravil, cenovno občutljive informacije o namerah oziroma odločitvah o statusnih spremembah izdajatelja in spremembi pravnoorganizacijske oblike izdajatelja, kot so na primer: – združitev družbe izdajatelja (pripojitev ali spojitev); – delitev družbe izdajatelja (razdelitev ali oddelitev); – preoblikovanje izdajatelja v drugo obliko družbe in podobno ter – druge spremenjene okoliščine in dogodki, ki pomenijo spremembo glede na podatke, navedene v prospektu za uvrstitev vrednostnega papirja v kotacijo na borzi, in glede na poznejša obvestila izdajatelja. Druge cenovno občutljive informacije 41. člen

(1)Poleg poslovnih dogodkov iz

1. do
2. člena Pravil mora izdajatelj vrednostnega papirja, ki je sprejet v borzno kotacijo, borzo in javnost tako, kot je določeno v
3. členu Pravil, seznaniti tudi z drugimi dogodki, povezanimi z njegovim poslovanjem, ki bi lahko pomembneje vplivali na ceno vrednostnih papirjev oziroma na sposobnost družbe, da izpolni obveznosti, ki izhajajo iz vrednostnih papirjev.

(2)Borza lahko zahteva od izdajatelja vrednostnih papirjev, ki so sprejeti v borzno kotacijo, objavo določenih podatkov, če presodi, da je to potrebno za ustrezno informiranje vlagateljev.

(3)Borza lahko zahteva od izdajatelja vrednostnih papirjev, ki so sprejeti v borzno kotacijo, tudi potrditev oziroma zanikanje govoric ali poročil v zvezi z izdajateljem ali vrednostnim papirjem, ki ne izvirajo iz podatkov, ki jih je borzi oziroma javnosti že posredoval, pa so ali bi lahko pomembneje vplivali na ceno vrednostnega papirja. Način javne objave cenovno občutljivih informacij 42. člen

(1)Obvestilo o cenovno občutljivih informacijah (pomembnih poslovnih dogodkih) mora vsebovati vse informacije, ki vlagatelju v vrednostne papirje omogočajo presojo položaja in oceno vpliva poslovnega dogodka na ceno vrednostnega papirja, predvsem pa naslednje: – firmo in sedež javne družbe; – navedbo, da gre za obvestilo na podlagi Pravil Ljubljanske borze, d. d., Ljubljana ter Zakona o trgu vrednostnih papirjev; – naslov objave; – čas poslovnega dogodka; – natančen opis poslovnega dogodka; – navedbo časovnega obdobja, v katerem bodo informacije, ki jih obvestilo vsebuje in imajo značilnosti notranje informacije, objavljene tudi na spletnih straneh družbe.

(2)Izdajatelj mora objaviti obvestilo o pomembnem poslovnem dogodku na lastne stroške: – v dnevniku, ki izhaja na celotnem območju Republike Slovenije, oziroma – v elektronski obliki, kot jo predpisujejo Pravila ter Navodila.

(3)Izdajatelj je dolžan objaviti obvestilo o pomembnem poslovnem dogodku takoj po njegovem nastopu oziroma v rokih, ki jih za objavo posameznih dogodkov zahtevajo posebni predpisi.

(4)Izdajatelj, ki je zaradi uvrstitve vrednostnih papirjev na organiziran trg zunaj Republike Slovenije dolžan objavljati obvestila o svojem poslovanju tudi zunaj Republike Slovenije, mora sočasno zagotoviti objavo obvestil z enako vsebino tudi v Republiki Sloveniji.

(5)Borza omogoča javno objavo obvestil izdajateljev v elektronski obliki na spletnih straneh, katerih naslov je za vsak trgovalni dan objavljen z uradno tečajnico v dnevniku, ki izhaja na celotnem območju Republike Slovenije. Borza omogoča dostop do vseh javno objavljenih obvestil na sistemu SEOnet, skupaj z obvestili o javnih objavah na drugih mestih, katere so ji, skladno s Pravili ter Navodili, posredovali izdajatelji. Dostop do teh informacij omogoča borza vsem zainteresiranim osebam in jim za to ne zaračunava nobenih pristojbin.

(6)Obvestila, ki imajo naravo pomembnega poslovnega dogodka, hkrati pa jih mora izdajatelj objaviti tako, kot je določeno v drugih predpisih, mora izdajatelj objaviti tako, kot je posebej predpisano za posamezno obvestilo. Kadar je v teh primerih način objave drugačen, kot ga izdajatelj sicer uporablja na podlagi Pravil, mora tako, ki je določeno s Pravili, objaviti naslov obvestila, mesto in čas njegove objave.

(7)Izdajatelj, ki namerava spremeniti mesto objave svojih obvestil, mora javnost o tem predhodno obvestiti. Obvestilo o spremembi mesta objave mora izdajatelj objaviti tako, kot sicer objavlja obvestila o pomembnih poslovnih dogodkih. Dolžnosti izdajatelja ob javni objavi cenovno občutljivih informacij 43. člen

(1)Postopek objave mora izdajatelj izpeljati tako, da z objavo ne povzroči neenakega položaja vlagateljev v času trgovanja z vrednostnimi papirji na dan objave obvestila.

(2)Pred javno objavo je izdajatelj dolžan borzi posredovati sporočilo za javnost. Če borza presodi, da je objava nejasna, nepopolna ali zavajajoča, lahko izdajatelja pozove k spremembam oziroma dopolnitvam. V primeru, da izdajatelj pri tem ne sodeluje, sama oblikuje sporočilo za javnost.

(3)Informacij, ki jih vsebuje obvestilo, izdajatelj ne sme pred objavo posredovati tretjim osebam.

(4)Ne glede na prejšnji odstavek tega člena lahko izdajatelj posreduje informacije državnim organom na podlagi njihovih pristojnosti. Izdajatelj lahko posreduje informacije tudi osebam, ki delujejo kot njegovi svetovalci, oziroma osebam, s katerimi se pogaja ali z njimi sodeluje pri izvedbi posla. Te osebe mora izdajatelj opozoriti, da informacije še niso bile javno objavljene in da imajo zato naravo notranjih informacij. Skupščine delničarjev, tiskovne konference in druge oblike obveščanja dela javnosti ter zaustavitve trgovanja 44. člen

(1)Če je skupščina delničarjev izdajatelja delnic, ki so sprejete v borzno kotacijo, sklicana v času trgovanja, borza, zato da bi zagotovila enakomerno obveščenost investitorjev, začasno zaustavi trgovanje z navedenimi delnicami izdajatelja do konca trgovalnega dne, in to najpozneje ob začetku skupščine, ter o tem obvesti člane borze, javnost in Agencijo.

(2)Če je tiskovna konferenca oziroma druga oblika obveščanja dela javnosti (v nadaljevanju: tiskovna konferenca) sklicana v času trgovanja, borza, zato da bi zagotovila enakomerno obveščenost investitorjev, začasno – do konca trgovalnega dne – zaustavi trgovanje z delnicami tega izdajatelja, ki so uvrščene v borzno kotacijo, in sicer najpozneje ob začetku tiskovne konference, če ji izdajatelj predhodno posreduje utemeljeno pisno zahtevo, da naj se trgovanje za ta čas zaustavi, in o tem obvesti člane borze, javnost in Agencijo.

(3)Borza lahko sprosti trgovanje z zgoraj navedenimi delnicami, ki je bilo začasno zaustavljeno na podlagi prvega ali drugega odstavka tega člena, še pred koncem trgovalnega dne, če izdajatelj na predpisan način zagotovi ustrezno obveščenost javnosti. Med trenutkom javne objave in trenutkom sprostitve trgovanja mora preteči vsaj 15 minut. 2.1.5.

1. Obveznosti obveščanja in poročanja izdajateljev obveznic v borzni kotaciji
2. a člen Za izdajatelje obveznic, sprejetih v borzno kotacijo, veljajo enake obveznosti obveščanja in poročanja kot za izdajatelje delnic v borzni kotaciji, razen določil
3. ter
4. a člena Pravil. 2.1.5.
5. Oprostitev takojšnje javne objave Oprostitev takojšnje javne objave
6. člen Izdajatelj lahko vloži zahtevo za oprostitev takojšnje javne objave pod pogoji, ki jih določa ZTVP. O zahtevi odloča Agencija. 2.1.5.
7. Ukrepi odbora v primeru kršitve obveznosti izdajatelja Vrste ukrepov
8. člen

(1)V primeru kršitve obveznosti izdajateljev vrednostnih papirjev, ki so sprejeti v borzno kotacijo, lahko odbor zoper izdajatelja izreče naslednje ukrepe: – opomin; – javni opomin; – začasno izključitev vrednostnih papirjev iz trgovanja ali trajno izključitev vrednostnih papirjev iz borzne kotacije.

(2)Izdajatelj, kateremu je bil izrečen ukrep, je dolžan plačati tudi pavšalne stroške postopka ter dejanske stroške izvršitve izrečenega ukrepa, v skladu z vsakokrat veljavnim cenikom borze.

(3)Izdajatelj lahko vloži ugovor zoper izrečene ukrepe, skladno s 7. členom teh Pravil. Ugovor zoper ukrep opomina z objavo v okviru članov borze ter zoper ukrep javnega opomina zadržita izvršitev ukrepa.

(4)V primeru trajne izključitve vrednostnih papirjev iz borzne kotacije lahko izdajatelj vloži ponovno zahtevo za sprejem v borzno kotacijo po poteku dveh

(2)let. Izvršitev izrečenih ukrepov

1. člen Izrečeni ukrepi se izvršijo na naslednji način: – opomin – z vročitvijo odločbe kršitelju; – javni opomin – z vročitvijo odločbe kršitelju in z objavo v dnevniku, ki ga določi odbor, ter na spletnih straneh borze; – začasna izključitev iz trgovanja – z vročitvijo odločbe kršitelju, s katero odbor izključi vrednostni papir iz trgovanja na borzi za določen čas, z javno objavo v dnevniku, ki ga določi odbor, ter začasno izključitvijo vrednostnega papirja iz BTS; – trajna izključitev iz kotacije na borzi – z vročitvijo odločbe kršitelju, s katero odbor izključi vrednostni papir iz kotacije na borzi, z javno objavo v dnevniku, ki ga določi odbor, ter trajno izključitvijo vrednostnega papirja iz BTS. 2.1.
2. Izključitev vrednostnih papirjev Razlogi za izključitev vrednostnega papirja iz borzne kotacije
3. člen

(1)Odbor lahko po poprejšnjem obvestilu Agencije izključi posamezni vrednostni papir iz borzne kotacije po krivdi izdajatelja: – če se izkaže, da je bil vrednostni papir sprejet na podlagi neresničnih oziroma napačnih podatkov; – če izdajatelj ne dostavi borzi zahtevanih podatkov in informacij.

(2)Odbor lahko po poprejšnjem obvestilu Agencije izključi posamezni vrednostni papir iz borzne kotacije tudi v naslednjih primerih: – če se z vrednostnim papirjem na borzi ne trguje več kot šest

(6)mesecev; – če izdajatelj ali vrednostni papir ne izpolnjujeta pogojev za borzno kotacijo; – ko poteče najmanj dvanajst

(12)mesecev od skupščine delničarjev izdajatelja, ki je z večino najmanj treh četrtin (¾) osnovnega kapitala sprejela sklep o izključitvi delnic iz borzne kotacije zaradi njihove uvrstitve na prosti trg; – obveznice odbor izključi z uradnega borznega trga, kadar pride do pravnih posledic zaradi uvedbe likvidacije oziroma stečaja izdajatelja; – delnice se ob nastanku pravnih posledic zaradi uvedbe likvidacije oziroma stečaja izdajatelja izključijo z borznega trga; – če skupščina delničarjev sprejme sklep o umiku delnic z organiziranega trga, skladno z ZTVP; – če nastopijo drugi utemeljeni razlogi, za katere odbor ugotovi, da ogrožajo varnost investitorjev.

(3)Odbor v skladu z zakonom izključi posamezni vrednostni papir iz borzne kotacije tudi na zahtevo Agencije.

(4)V primeru izključitve vrednostnega papirja iz kotacije po prvem odstavku tega člena se lahko vloži ponovna zahteva za sprejem vrednostnega papirja v borzno kotacijo po preteku dveh

(2)let od dneva dokončne odločbe o izključitvi. Izključitev delnic iz borzne kotacije 48. a člen

(1)Kadar je podlaga za izključitev delnic iz borzne kotacije sklep skupščine izdajatelja iz tretje alineje drugega odstavka 48. člena Pravil, odbor na podlagi vloge izdajatelja, kateri je priložena kopija notarskega zapisnika skupščine, v roku 30 dni od skupščine presodi, ali so pogoji za izključitev zaradi premestitve izpolnjeni. Odbor lahko sprejme odločbo, na podlagi katere bodo delnice izdajatelja izključene iz borzne kotacije z dnem, ko se izteče rok dvanajstih

(12)mesecev od skupščine, oziroma s poznejšim datumom, če tako določa sklep skupščine izdajatelja.

(2)Če borza v roku 20 dni od skupščine izdajatelja delnic iz prvega odstavka tega člena ne prejme vloge izdajatelja za izključitev, o zadevi odloči odbor na podlagi listin, s katerimi razpolaga. Izključitev zaradi umika delnic iz borzne kotacije 49. člen

(1)Če skupščina izdajatelja vrednostnih papirjev, ki so sprejeti v kotacijo na borzi, sprejme sklep o umiku delnic z organiziranega trga, odbor sprejme odločbo o izključitvi vrednostnega papirja z organiziranega trga z odložnim pogojem.

(2)Če so bili na skupščini ob odločanju o sklepu iz prvega odstavka tega člena navzoči vsi delničarji, je odložni pogoj iz prvega odstavka tega člena izpolnjen, ko odbor prejme kopijo veljavno sprejetega sklepa o umiku v obliki notarsko overjenega zapisnika skupščine delničarjev.

(3)Če na skupščini ob odločanju o sklepu iz prvega odstavka tega člena niso bili navzoči vsi delničarji družbe, je odložni pogoj izpolnjen, ko odbor prejme pisno izjavo uprave izdajatelja, katerega sklep o umiku je bil na skupščini sprejet soglasno, da v zakonsko predvidenem roku treh

(3)mesecev ni prejela pisne odpovedi soglasja od delničarjev, ki na skupščini niso bili navzoči.

(4)Odložni pogoj iz prvega odstavka tega člena je izpolnjen tudi v primeru, če je bil sklep o umiku na skupščini sprejet z večino najmanj devetih desetin (9/10) osnovnega kapitala, ko odbor prejme izjavo uprave izdajatelja, da so smiselno izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka

1. člena ZGD. Odgovornost borze
2. člen V primeru izključitve vrednostnega papirja iz borzne kotacije je izključena odškodninska odgovornost borze v obsegu, kot ga dopušča
3. člen Obligacijskega zakonika. 2.1.
4. Sprejem v kotacijo in razširitve kotacije delnic iz naslova postopkov lastninskega preoblikovanja in denacionalizacije Zahteva za sprejem ali za razširitev kotacije
5. člen Če za kotacijo delnic na borzi zaprosi izdajatelj, ki ima celoten razred zadevnih delnic zaradi programa lastninskega preoblikovanja ali postopka denacionalizacije razdeljen na več oznak z različnimi omejitvami prenosljivosti, se mora njegova zahteva glasiti na vse delnice tega razreda. Smiselna uporaba Pravil
6. člen Če ni drugače določeno, se za sprejem v kotacijo vrednostnih papirjev iz prejšnjega člena smiselno uporabljajo splošne določbe Pravil o sprejemu vrednostnih papirjev v kotacijo. Predložitev dodatne dokumentacije
7. člen Poleg zahteve za kotacijo in druge dokumentacije, ki jo določi odbor, mora izdajatelj odboru predložiti še naslednjo dokumentacijo: – opis razreda delnic s stopnjami prenosljivosti posameznih oznak delnic istega razreda in njihovo število, – navedbo dejstva, ki določa pretek omejitev prenosljivosti za posamezne oznake delnic istega razreda, – predvideni datum proste prenosljivosti za posamezne oznake delnic istega razreda. Ugoditev zahtevi
8. člen V primeru ugodno rešene zahteve uprava določi datum začetka trgovanja samo za tiste delnice razreda, ki so v trenutku odločanja prosto prenosljive. Dolžnosti izdajatelja
9. člen Izdajatelj je v primeru ugodno rešene zahteve dolžan borzo pravočasno obveščati o poteku časovnih omejitev prenosljivosti delnic iz naslova lastninskega preoblikovanja oziroma o poteku morebitnih postopkov denacionalizacije, ki se nanašajo na njegovo premoženje. 2.1.
10. Potrdila o lastništvu in vrednostni papirji izdajateljev s sedežem zunaj Republike Slovenije Smiselna uporaba določb
11. člen

(1)Za postopek sprejema potrdil o lastništvu in vrednostnih papirjev izdajateljev s sedežem v državi članici Evropske unije oziroma v tujini (v nadaljevanju: tujih izdajateljev) v borzno kotacijo, za postopek v primeru sprememb v kapitalu izdajatelja, za obveščanje in poročanje izdajateljev ter za postopek njihove izključitve se poleg določb tega poglavja smiselno uporabljajo določbe Pravil, ki veljajo za vrednostne papirje ter izdajatelje iz Republike Slovenije.

(2)Pravila glede obveznosti obveščanja se nanašajo na izdajatelja vrednostnih papirjev, na podlagi katerih so izdana potrdila o lastništvu, za poročanje o njih pa je odgovoren izdajatelj. Zahteva za sprejem v kotacijo 57. člen

(1)Zahtevi za sprejem vrednostnega papirja tujega izdajatelja v borzno kotacijo mora izdajatelj priložiti tudi listino o vsebini tujega prava, ki velja za vrednostne papirje, na katere se nanaša zahteva.

(2)V primeru iz tretjega odstavka

1. člena ZTVP mora tuj izdajatelj dopolniti prospekt s podatki, ki jih predpiše Agencija, zahtevi za sprejem pa mora priložiti tudi listine, s katerimi dokazuje, da so izpolnjeni pogoji za priznanje prospekta, skladno z ZTVP. 2.
2. Vrednostni papirji na prostem trgu 2.2.
3. Postopek sprejema vrednostnih papirjev 2.2.1.
4. Odločanje na zahtevo izdajatelja Sprejem vrednostnih papirjev na prosti trg na zahtevo izdajatelja oziroma posameznega imetnika vrednostnega papirja
5. člen

(1)Uprava z odločbo sprejme vrednostne papirje na prosti trg na zahtevo izdajatelja oziroma posameznega imetnika vrednostnega papirja v primeru, da so izpolnjeni naslednji pogoji: – s temi vrednostnimi papirji se lahko trguje na organiziranem trgu; – so v celoti vplačani, – so prosto prenosljivi in – so izdani v nematerializirani obliki.

(2)Dokumentacija, na podlagi katere uprava odloča o sprejemu vrednostnih papirjev na prosti trg na zahtevo izdajatelja, je naslednja: – dovoljenje Agencije za javno ponudbo oziroma za organizirano trgovanje, – dokazila o uspešno zaključeni javni ponudbi vrednostnih papirjev (pri delnicah izpis iz sodnega registra, pri dolžniških vrednostnih papirjih dvojnik obvestila Agenciji o uspešno končani javni ponudbi), – kopija izjave o polni vplačanosti vrednostnih papirjev, – prospekt, – odločba KDD o vknjižbi javno ponujenega vrednostnega papirja v register nematerializiranih vrednostnih papirjev.

(3)Za postopek odločanja o sprejemu vrednostnega papirja na prosti trg v skladu z določbami tega člena se smiselno uporabljajo določbe od 14. do 21. c člena Pravil.

(4)Uprava lahko na podlagi prejete zahteve odloča o sprejemu vrednostnih papirjev na prosti trg že pred prejemom odločbe KDD o vpisu teh delnic v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev ter lahko sprejme odločbo o sprejemu z odložnim pogojem. Ob izpolnitvi odložnega pogoja uprava o tem izda ugotovitveno odločbo in jo v roku osmih

(8)dni vroči izdajatelju. Postopek v primeru sprememb pri posameznem vrednostnem papirju, izveden na zahtevo izdajatelja

1. a člen Za postopek odločanja na zahtevo izdajatelja o spremembi števila in/ali lastnosti vrednostnih papirjev na prostem trgu se smiselno uporabljajo določbe od
2. do
3. člena Pravil. 2.2.1.
4. Odločanje po uradni dolžnosti borze Razlog za odločanje borze po uradni dolžnosti
5. b člen V primeru, da izdajatelj oziroma imetnik posameznega vrednostnega papirja ne vloži pravočasno zahteve za sprejem vrednostnih papirjev na prosti trg, ter v primeru, da izdajatelj ne vloži zahteve za spremembo števila in/ali lastnosti vrednostnih papirjev na prostem trgu, začne borza postopek za sprejem vrednostnih papirjev ali postopke za spremembo števila in/ali lastnosti vrednostnih papirjev po uradni dolžnosti. Sprejem vrednostnih papirjev na prosti trg po uradni dolžnosti borze
6. c člen

(1)Uprava z odločbo sprejme vrednostne papirje na prosti trg po uradni dolžnosti, kadar so za to izpolnjeni naslednji pogoji: – s temi vrednostnimi papirji se lahko trguje na organiziranem trgu, – so v celoti vplačani, – so prosto prenosljivi, – so izdani v nematerializirani obliki.

(2)Uprava je dolžna z odločbo sprejeti na prosti trg vrednostne papirje, ki izpolnjujejo pogoje za organizirano trgovanje: – v primeru že izdanih vrednostnih papirjev v roku osmih

(8)dni po prejemu odločbe Agencije o izdaji dovoljenja za organizirano trgovanje iz 61. člena ZTVP oziroma – v roku osmih

(8)dni po prejemu obvestila KDD o njihovi izdaji v nematerializirani obliki, razen če njihov izdajatelj v tem roku vloži zahtevo za sprejem teh vrednostnih papirjev v borzno kotacijo. Odločitev o sprejemu na prosti trg borza objavi na SEOnet ter v dnevno-informativnem časopisju najpozneje osem

(8)dni po odločitvi.

(3)Dokumentacija, na podlagi katere uprava po uradni dolžnosti odloča o sprejemu vrednostnih papirjev na prosti trg, je naslednja: – dovoljenje Agencije za javno ponudbo oziroma za organizirano trgovanje, – odločba KDD o vknjižbi javno ponujenih vrednostnih papirjev v register nematerializiranih vrednostnih papirjev.

(4)Uprava lahko sprejme na prosti trg tudi vrednostne papirje, za katere ni bil izdan prospekt ali dovoljenje Agencije, če to po ZTVP ni potrebno, vendar mora to objaviti na SEOnet ter v dnevno-informativnem časopisju, najpozneje osem

(8)dni po odločitvi. Postopek v primeru sprememb pri posameznem vrednostnem papirju, izveden po uradni dolžnosti borze 58. č člen

(1)V primeru odsotnosti pravočasnega zahtevka izdajatelja odloča o spremembi posameznega vrednostnega papirja uprava borze po uradni dolžnosti, na podlagi prejete odločbe KDD, ki se nanaša na spremembo števila in/ali lastnosti vrednostnih papirjev.

(2)Pri odločanju, v skladu s prvim odstavkom tega člena, uprava preveri, ali so izpolnjeni naslednji pogoji: – ali se s temi vrednostnimi papirji lahko trguje na organiziranem trgu, – ali so v celoti vplačani, – ali so prosto prenosljivi, – ali so izdani v nematerializirani obliki.

(3)Kot sprememba števila in/ali lastnosti vrednostnih papirjev se šteje: – povečanje števila (izdaja) delnic na podlagi povečanja osnovnega kapitala, – zmanjšanje števila (umik) delnic zaradi zmanjšanja osnovnega kapitala, – zamenjava delnic, ki se izvede zaradi zmanjšanja osnovnega kapitala z združitvijo delnic ali zaradi spremembe nominalnega zneska delnic, – druge spremembe vrednostnih papirjev.

(4)V primeru odločanja po uradni dolžnosti izda uprava ugotovitveno odločbo v roku osmih

(8)dni od prejema odločbe KDD.

(5)V obdobju med izvedeno spremembo vrednostnih papirjev v centralnem registru in izdajo odločbe ter obveščanjem udeležencev trga se trgovanje s tem vrednostnim papirjem zaustavi. Ugovor 59. člen

(1)Zoper odločbo o uvrstitvi ali zavrnitvi uvrstitve vrednostnih papirjev na prosti trg ter zoper odločbo o spremembi vrednostnih papirjev na prostem trgu je dovoljen ugovor pri Agenciji. Ugovor je treba vložiti v roku osmih

(8)dni po prejemu odločbe. Ugovor se vloži pri borzi. Borza v roku treh delovnih dni po prejemu ugovora dostavi Agenciji spis o zadevi, o kateri je bil vložen ugovor.

(2)Ugovor zoper odločbo o spremembi vrednostnih papirjev na prostem trgu, izdane po uradni dolžnosti borze, ne zadrži izvršitve odločbe. 2.2.

1. Obveznost obveščanja in poročanja izdajateljev na prostem trgu Obveznosti obveščanja in poročanja izdajateljev na prostem trgu
2. člen

(1)Obveznosti obveščanja in poročanja borze in javnosti za izdajatelje vrednostnih papirjev na prostem trgu predpisujejo ZTVP ter drugi zakoni in podzakonski akti.

(2)Izvajanja obveznosti obveščanja in poročanja izdajateljev, katerih vrednostni papirji so sprejeti na prosti trg, borza ne nadzira in ne izreka ukrepov zoper izdajatelje, spremlja pa javne objave izdajateljev, zato da bi odkrila kršitve glede prepovedi trgovanja na podlagi notranjih informacij, prepovedi manipulacij in drugih kršitev pravil trgovanja ter za potrebe izvajanja postopkov zaradi delitev in združitev delnic, spremembe vrste delnic, izvedb združitev ali delitev družb itd. (»korporacijske akcije«), ki jih izvajajo izdajatelji, ki so uvrščeni na prosti trg. 2.2.3. Izključitev vrednostnih papirjev Izključitev vrednostnih papirjev s prostega trga 61. člen

(1)Delnice lahko uprava izključi s prostega trga v naslednjih primerih: – če izdajatelj ali delnice ne izpolnjujejo pogojev za trgovanje na prostem trgu; – če se izkaže, da so bile delnice sprejete na podlagi neresničnih oziroma napačnih podatkov; – če skupščina delničarjev izdajatelja sprejme sklep o umiku delnic z organiziranega trga, pri čemer so izpolnjeni pogoji iz 54. člena ZTVP; – če so bile delnice sprejete v borzno kotacijo; – če izdajatelj zaradi končanega postopka likvidacije ali stečaja preneha obstajati.

(2)Obveznice lahko uprava izključi s prostega trga v naslednjih primerih: – če izdajatelj ali obveznice ne izpolnjujejo pogojev za trgovanje na prostem trgu; – če se izkaže, da so bile obveznice sprejete na podlagi neresničnih oziroma napačnih podatkov; – ob predčasnem celotnem poplačilu obveznosti iz obveznic; – ob nastanku pravnih posledic uvedbe likvidacije oziroma stečaja izdajatelja.

(3)Zoper odločbo o izključitvi vrednostnega papirja je možno podati ugovor pri Agenciji v roku osmih

(8)dni po prejemu odločbe. Ugovor se vloži pri borzi. Borza v roku treh delovnih dni po prejemu ugovora dostavi Agenciji spis o zadevi, o kateri je bil vložen ugovor.

(4)Ugovor proti odločbi, s katero uprava začasno ali trajno izključi vrednostni papir s prostega trga, zadrži izvršitev. Izključitev zaradi umika delnic iz trgovanja 62. člen

(1)Če skupščina izdajatelja vrednostnih papirjev, ki so sprejeti na prosti trg, sprejme sklep o umiku delnic z organiziranega trga, uprava borze sprejme odločbo o izključitvi vrednostnega papirja z organiziranega trga z odložnim pogojem.

(2)Če so bili na skupščini ob odločanju o sklepu iz prvega odstavka tega člena navzoči vsi delničarji, je odložni pogoj iz prvega odstavka tega člena izpolnjen, ko uprava borze prejme kopijo veljavno sprejetega sklepa o umiku v obliki notarsko overjenega zapisnika skupščine delničarjev.

(3)Če na skupščini ob odločanju o sklepu iz prvega odstavka tega člena niso bili navzoči vsi delničarji družbe, je odložni pogoj izpolnjen, ko uprava borze prejme pisno izjavo uprave izdajatelja, katerega sklep o umiku je bil na skupščini sprejet soglasno, da v zakonsko predvidenem roku treh

(3)mesecev od delničarjev, ki na skupščini niso bili navzoči, ni prejela pisne odpovedi soglasja.

(4)Odložni pogoj iz prvega odstavka tega člena je izpolnjen tudi v primeru, če je bil sklep o umiku na skupščini sprejet z večino najmanj devetih desetin (9/10) osnovnega kapitala, ko borza prejme izjavo uprave izdajatelja, da so smiselno izpolnjeni pogoji iz

1. odstavka
2. člena ZGD. 2.
3. Vrednostni papirji investicijskih skladov 2.3.
4. Delnice ID Segment trgovanja
5. člen Delnice ID in delnice PID se sprejemajo v podsegment borzne kotacije in prostega trga. Oznako podsegmentov določi uprava s sklepom. 2.3.1.
6. Delnice ID v borzni kotaciji Sprejem delnic ID v borzno kotacijo ter spremembe v borzni kotaciji
7. člen

(1)V podsegment borzne kotacije odbor na zahtevo DZU, ki je pooblaščena za upravljanje ID, z odločbo sprejme delnice ID, za katere je borza pridobila naslednjo dokumentacijo: – dovoljenje Agencije za opravljanje dejavnosti DZU, ki upravlja ID; – prečiščeno besedilo statuta DZU in ID; – revidirano letno poročilo ID in zadnje polletno poročilo ID, če obstajata; – prospekt za javno ponudbo delnic ID ter izvleček prospekta; – sklep KDD o vknjižbi delnic v register nematerializiranih vrednostnih papirjev; – izpisek iz sodnega registra za ID; – revidirano letno poročilo za DZU, če obstaja; – pogodbo s skrbnikom ter dovoljenje Banke Slovenije oziroma Agencije za opravljanje skrbniških storitev ter – odločbo Agencije o uskladitvi poslovanja z določbami ZISDU-1 za ID, ustanovljene pred 3. 1. 2003.

(2)Odbor o sprejemu delnic ID v borzno kotacijo ter o spremembah v borzni kotaciji delnic ID odloča na podlagi smiselne uporabe določb Pravil, ki predpisujejo postopek sprejema vrednostnega papirja v borzno kotacijo. Za sprejem delnic ID v borzno kotacijo ne veljajo kriteriji iz 12. člena Pravil, izpolnjeni pa morata biti naslednji merili: – najmanjše število imetnikov delnic je 150; – najmanjša velikost kapitala ID je 100 mio SIT.

(3)Vsebino obrazca zahteve iz prvega odstavka tega člena predpiše uprava z Navodili. Dolžnost glede poročanja in obveščanja o poslovanju ID 65. člen

(1)Obveznosti glede obveščanja in poročanja borze in javnosti za ID oziroma DZU predpisujejo ZISDU-1 ter drugi zakoni in podzakonski akti.

(2)DZU je dolžna tako, kot z Navodili določi borza, poročati o knjigovodski vrednosti delnice ID po stanju na posamezen obračunski dan ter o drugih podatkih, ki so pomembni za trgovanje z delnicami ID. Postopek v primeru kršitve dolžnosti glede poročanja in obveščanja 66. člen

(1)Za odločanje o ukrepih zoper DZU, ki ne izpolnjuje zahtev glede poročanja, skladno s Pravili in Navodili, je pristojen Odbor.

(2)Za izrek ukrepa zoper DZU odbor odloča smiselno enako kot o ukrepih zoper kršitve obveznosti glede obveščanja izdajateljev vrednostnih papirjev iz borzne kotacije iz poglavja 2.1.5.4.

(3)O kršitvi dolžnosti glede obveščanja in o sprejetem ukrepu borza obvesti Agencijo. Izključitev delnic ID

1. člen O izključitvi delnic ID iz borzne kotacije odloča odbor na podlagi smiselne uporabe določb Pravil, ki predpisujejo postopek izključitve vrednostnega papirja iz borzne kotacije. 2.3.1.
2. Delnice (P)ID na prostem trgu Dolžnost glede poročanja in obveščanja o poslovanju (P)ID
3. člen

(1)Obveznosti glede obveščanja in poročanja borze in javnosti za (P)ID oziroma DZU, ki upravlja ID oziroma PID, katerega delnice so sprejete na prosti trg, predpisujejo ZISDU-1 ter drugi zakoni in podzakonski akti.

(2)DZU je dolžna tako, kot z Navodili določi borza, poročati o knjigovodski vrednosti delnice ID po stanju na posamezen obračunski dan ter o drugih podatkih, ki so pomembni za trgovanje z delnicami ID. Izključitev delnic (P)ID

1. člen O izključitvi delnic (P)ID s prostega trga odloča uprava na podlagi smiselne uporabe določb Pravil, ki predpisujejo postopek izključitve vrednostnega papirja s prostega trga. 2.3.
2. Investicijski kuponi vzajemnih skladov Segment trgovanja
3. a člen Investicijski kuponi vzajemnih skladov se sprejemajo v podsegment borzne kotacije. Oznako podsegmenta določi uprava s sklepom. Sprejem investicijskih kuponov ter spremembe v borzni kotaciji
4. b člen

(1)Investicijski kuponi vzajemnih skladov, ki glede na svoje lastnosti in glede na poslovanje njihovega izdajatelja izpolnjujejo zakonske pogoje in pogoje, določene s Pravili, so lahko na podlagi zahteve sprejeti v ločen podsegment borzne kotacije. Za sprejem investicijskih kuponov v borzno kotacijo kriteriji iz 12. člena Pravil ne veljajo, izpolnjeni pa morata biti naslednji merili: – najmanjše število imetnikov kuponov je 150; – najmanjša velikost sredstev vzajemnega sklada v upravljanju je 25 mio SIT.

(2)O sprejemu investicijskih kuponov v borzno kotacijo odloča odbor na podlagi zahteve DZU, ki upravlja vzajemni sklad. Odbor o zahtevi iz prejšnjega odstavka tega člena odloča na podlagi smiselne uporabe določb Pravil, ki predpisujejo postopek sprejema vrednostnega papirja v borzno kotacijo, pri čemer se določbe o razširitvi in zožitvi kotacije zaradi posebnosti trgovanja z investicijskimi kuponi ne uporabljajo.

(3)Vsebino obrazca zahteve iz prvega odstavka tega člena predpiše uprava z Navodili.

1. c člen DZU, ki upravlja vzajemni sklad, katerega investicijski kuponi so predmet sprejema v borzno kotacijo, mora zahtevi za sprejem predložiti: – odločbo Agencije o izdaji dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov; – prečiščeno besedilo statuta DZU; – odločbo Agencije o izdaji dovoljenja za upravljanje VS, katerega investicijski kuponi so predmet zahteve za sprejem v borzno kotacijo; – prospekt VS in izvleček prospekta VS; – revidirano letno poročilo vzajemnega sklada in zadnje polletno poročilo vzajemnega sklada, če obstajata; – odločbo KDD o vknjižbi investicijskih kuponov v register nematerializiranih vrednostnih papirjev; – pravila upravljanja VS ter soglasje Agencije k pravilom upravljanja; – revidirano letno poročilo za DZU, če obstaja; – pogodbo s skrbnikom ter dovoljenje Banke Slovenije oziroma Agencije za opravljanje skrbniških storitev. Dolžnost glede poročanja in obveščanja o poslovanju VS
2. č člen

(1)Obveznosti obveščanja in poročanja borze in javnosti za vzajemni sklad oziroma DZU, ki upravlja vzajemni sklad, katerega investicijski kuponi so sprejeti v podsegment borzne kotacije, predpisujejo ZISDU-1 ter podzakonski akti.

(2)DZU je dolžna poročati borzi o vrednosti enote premoženja vzajemnega sklada v rokih, z vsebino in na tako, kot je to določeno za poročanje Agenciji v 2. členu Sklepa o poročanju Agenciji o poslovanju investicijskih skladov in upravljanju finančnega premoženja dobro poučenih vlagateljev ter javni objavi podatkov in informacij o investicijskem skladu.

(3)DZU je dolžna borzi tako, kot z Navodili določi uprava borze, sporočati tudi podatke oziroma poročati o dogodkih, ki so pomembni za organizirano trgovanje z investicijskimi kuponi, pri čemer se ti podatki ne smejo razlikovati od podatkov, ki jih DZU sporoča Agenciji.

(4)Za odločanje o ukrepih zoper DZU, ki ne izpolnjuje zahtev glede poročanja, skladno s Pravili in Navodili, je pristojen Odbor. Odbor o ukrepih odloča smiselno enako kot o ukrepih zoper kršitve obveznosti glede obveščanja izdajateljev vrednostnih papirjev iz borzne kotacije iz poglavja 2.1.5.

1. Izključitev investicijskih kuponov
2. d člen O izključitvi investicijskih kuponov iz borzne kotacije odloča odbor na podlagi smiselne uporabe določb Pravil, ki predpisujejo postopek izključitve vrednostnega papirja iz borzne kotacije. 2.
3. Kratkoročni vrednostni papirji Sprejem kratkoročnih vrednostnih papirjev
4. člen

(1)Javno ponujene kratkoročne vrednostne papirje sprejema v trgovanje na borzo uprava, ko pridobi naslednjo dokumentacijo: – dovoljenje Agencije za javno ponudbo ali za organizirano trgovanje; – odločbo Agencije o uspešno končani javni ponudbi; – izjavo o polni vplačanosti vrednostnih papirjev; – prospekt za sprejem na organiziran trg; – odločbo KDD o vpisu vrednostnih papirjev v centralni register vrednostnih papirjev.

(2)V primerih, ko je izdajatelj kratkoročnih vrednostnih papirjev Republika Slovenija ali Banka Slovenije, mu skladno z ZTVP ni treba predložiti dokumentacije iz prve, druge in četrte alineje prvega odstavka tega člena. Sestavni del dokumentacije so v primeru sprejema zakladnih menic tudi zapisniki o izvedenih avkcijah teh vrednostnih papirjev. Smiselna uporaba določb

1. člen Za postopek sprejema ter izključitve kratkoročnih vrednostnih papirjev se smiselno uporabljajo vse določbe Pravil, ki veljajo za prosti trg.
2. BORZNI ČLANI IN BORZNI POSREDNIKI 3.
3. Borzni člani 3.1.
4. Sprejem borznih članov Člani borze
5. člen Člani borze so lahko borznoposredniške družbe, banke, Republika Slovenija in Banka Slovenije. Zahteva za sprejem v članstvo
6. člen

(1)Postopek za sprejem v članstvo na borzi se začne na podlagi izpolnjenega predpisanega obrazca zahteve za sprejem v članstvo na borzi (v nadaljevanju: zahteva), ki se vloži v dveh

(2)izvodih neposredno pri borzi ali pošlje priporočeno po pošti.

(2)Obrazec zahteve z Navodili predpiše uprava.

(3)Pooblaščeni udeleženec mora obrazcu zahteve priložiti naslednja dokazila o izpoln­jevanju pogojev za sprejem v članstvo na borzi: – statut oziroma družbeno pogodbo v obliki kopije overjenega prepisa notarskega zapisa; – izpis iz sodnega registra, ki vključuje zadnje spremembe; – dovoljenje Agencije za opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji; – računovodske izkaze za zadnje poslovno leto, pripravljene v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi, če pooblaščeni udeleženec že posluje dlje kot eno

(1)leto; – sklep o sprejemu v članstvo v KDD; če pooblaščeni udeleženec ni član KDD, mora priložiti pogodbo s članom KDD, prek katerega bo zagotavljal izpolnitev obveznosti iz sklenjenih poslov na organiziranem trgu.

(4)Uprava lahko od vlagatelja zahteve tudi zahteva, naj ji ta posreduje druge podatke ali dokumentacijo, iz katere izhaja utemeljenost zahteve za sprejem v članstvo. Uprava vlagateljeve zahteve, ki ne vsebuje podatkov ali dokumentacije, ne sme zavreči kot nepopolne, pač pa o njej odloči na podlagi podatkov, ki jih ima na voljo. Zavrženje zahteve 74. člen

(1)Uprava vrne zahtevo, ki ni sestavljena v skladu z določbami prvega in drugega odstavka prejšnjega člena, vlagatelju v dopolnitev oziroma popravo, pri čemer mu naloži, naj zahtevo dopolni oziroma popravi v roku, ki ne sme biti krajši kot osem

(8)in ne daljši kot trideset

(30)dni.

(2)Če vlagatelj zahteve v roku iz prejšnjega odstavka zahteve ne dopolni oziroma ne popravi, jo uprava zavrže. Postopek odločanja uprave o zahtevi 75. člen

(1)Če uprava zahteve v skladu s prejšnjim odstavkom ne zavrže, se začne postopek za vsebinsko obravnavo zahteve in odločanje o njej. Uprava odloča o zadevah na nejavnih sejah.

(2)Predsednik uprave ob pregledu zahteve določi poročevalca, ki bo na seji uprave predstavil vsebino zahteve, in uvršča obravnavanje zahtev na dnevni red sej uprave po enakem vrstnem redu, kot je prejel popolne ali popravljene oziroma dopolnjene zahteve.

(3)Uprava odloči o zahtevi najpozneje v roku tridesetih

(30)dni, potem ko jo je prejela, ali od dneva, ko je bila dopolnjena ali popravljena. Zavrnitev zahteve

1. člen Uprava zavrne zahtevo, če ugotovi, da vlagatelj zahteve ne izpolnjuje pogojev za sprejem v članstvo na borzi. Obvestilo o odločitvi in ugovor
2. člen

(1)O svoji odločitvi obvesti uprava vlagatelja zahteve v osmih

(8)dneh po odločitvi. Če je odločitev pozitivna, je ni treba obrazložiti. O sprejemu novega člana se obvestijo tudi ostali člani borze.

(2)Če je zahteva za sprejem zavržena ali zavrnjena, mora biti odločitev uprave obrazložena tako, da je razviden razlog za zavrnitev zahteve. V njej mora biti navedeno, da lahko vlagatelj zahteve najpozneje v petnajstih

(15)dneh po vročitvi odločitve proti odločitvi vloži ugovor, o katerem bo odločal nadzorni svet. Ugoditev zahtevi 78. člen

(1)Po ugoditvi zahtevi mora novi član v roku, ki se mu določi v sklepu o sprejemu v članstvo: – poskrbeti za zagotovitev izpolnitve sklenjenih borznih poslov, – skleniti pogodbo o najemu BTS, in – izpolniti druge obveznosti v skladu s Pravili, ki obvezujejo člane borze.

(2)Če novi član svojih obveznosti iz prejšnjega odstavka ne izpolni v postavljenem roku, lahko uprava v desetih

(10)dneh od dneva, ko bi morale biti obveznosti izpolnjene, razveljavi sklep o sprejemu v članstvo. 3.1.

1. Pravice in dolžnosti borznih članov Pravice borznih članov
2. člen Člani borze imajo naslednje pravice: – uporabljati BTS in prek njega sklepati borzne posle; – sočasno dobiti informacije, ki jih borza posreduje članom in ki bi lahko vplivale na trgovanje; – pridobiti na vpogled izvod prospekta za vrednostne papirje, ki so uvrščeni v borzno kotacijo; – dobivati informacije o sprejetih vrednostnih papirjih v borzno kotacijo in na prosti trg in o sprejetih novih članih borze; – tekoče dobivati uradne borzne tečajnice in informacije o izključitvah članov iz poslovanja na borzi oziroma o umiku vrednostnega papirja iz borzne kotacije in s prostega trga ter vse podatke, ki jih borza pošilja javnosti; – sodelovati pri organiziranih oblikah izobraževanja, ki jih organizira borza; – izvrševati vse pravice iz naslova lastništva nad delnicami borze, kot jih opredeljuje zakon. Seznam članov borze
3. člen Seznam vseh članov borze se tekoče objavlja v borznih publikacijah, v sredstvih javnega obveščanja in v prostorih borze. Dolžnosti borznih članov
4. člen

(1)Člani borze imajo naslednje dolžnosti: – skrbeti morajo za ugled borze pri javnem nastopanju kot tudi pri poslovanju na borzi; – skrbeti morajo za spoštovanje in izvajanje Pravil in Navodil; – voditi morajo natančno evidenco o prejetih naročilih in sklenjenih borznih poslih tako, kot ga predpisuje Agencija v veljavnem sklepu o opravljanju storitev z vrednostnimi papirji; – borzi morajo predložiti revidirano letno poročilo v osmih

(8)dneh po prejemu revizijskega poročila, najpozneje pa v štirih

(4)mesecih po izteku koledarskega leta. Člani borze, ki so banke, morajo predložiti revidirano letno poročilo in revidirano konsolidirano letno poročilo v roku osmih

(8)dni po prejemu revizorjevega poročila oziroma najpozneje v petih

(5)mesecih po izteku koledarskega leta; – borzi morajo najpozneje v tridesetih

(30)dneh po koncu polletja predložiti polletno poročilo; – borzi morajo dostaviti splošne poslovne pogoje poslovanja in vsakokratno prečiščeno besedilo v primeru morebitnih sprememb; – borzo morajo nemudoma obvestiti o plačilni nesposobnosti (insolventnosti), prisilni poravnavi in o začetku stečajnega oziroma likvidacijskega postopka ter o vseh drugih dogodkih, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivali na njihovo finančno stanje in poslovanje; – borzo morajo sprotno obveščati o vseh spremembah podatkov, ki se vpisujejo v sodni register (v obliki kopije sklepa registrskega sodišča); – ne smejo omogočiti dostopa in uporabe BTS prek osebnih identifikacijskih elementov drugemu kot borznemu posredniku, ki jim jih je dodelila borza; – varovati morajo sistemske identifikacijske elemente za dostop do sistema BTS; – plačevati morajo članarino in druge pristojbine v skladu s cenikom borze; – voditi morajo seznam povezanih oseb, kot jih določa 12. člen ZTVP, ter ga v postopkih nadzora borze na zahtevo posredovati borzi.

(2)Člani borze, njihovi zaposleni ter borzni posredniki so dolžni kot zaupne varovati vse podatke, ki so kot poslovna skrivnost določeni v statutu. Uprava z Navodili lahko natančneje določi vrste podatkov, ki se štejejo za poslovno skrivnost. 82. člen

(1)Če se član borze preoblikuje iz družbe z omejeno odgovornostjo v delniško družbo, ali iz delniške družbe v družbo z omejeno odgovornostjo, ali v primeru univerzalnega pravnega nasledstva, prevzame preoblikovana družba oziroma njen pravni naslednik vse pravice in obveznosti stare družbe.

(2)V primeru iz prejšnjega odstavka lahko uprava od novo oblikovane družbe oziroma univerzalnega pravnega naslednika zahteva, da ji posreduje vso dokumentacijo v zvezi s tem preoblikovanjem. 3.1.

1. Začasna ali trajna izključitev iz članstva na borzi ter prenehanje članstva Izključitev člana borze iz poslovanja na borzi
2. člen

(1)Uprava lahko izključi člana iz poslovanja na borzi za določen čas ali trajno v naslednjih primerih: – če je bil član sprejet na podlagi neresničnih oziroma napačnih podatkov; – če član ne izpolnjuje svojih obveznosti do borze; – če član ne obvesti borze o dogodkih oziroma okoliščinah, ki jih določajo splošni akti borze; – če član ne izpolnjuje več predpisanih pogojev za članstvo; – če član huje krši Pravila borze; – če član v nasprotju s 196. členom teh Pravil ne omogoči pregleda dokumentacije v zvezi s posli z vrednostnimi papirji, s katerimi se trguje na organiziranem trgu; – če so podane utemeljene okoliščine za zaščito interesov investitorjev.

(2)Sklep o izključitvi iz članstva na borzi sprejme uprava. Zoper ta sklep je dovoljeno vložiti ugovor pri nadzornem svetu v roku osmih

(8)dni od vročitve sklepa. Vložen ugovor ne zadrži izvršitve sklepa.

(3)V primeru izreka ukrepa trajne izključitve borzni član ne more več vložiti ponovne zahteve za članstvo na borzi. Prenehanje članstva na borzi 84. člen

(1)Članstvo na borzi preneha: – če član borzi pisno sporoči, da ne želi več biti član borze, najpozneje v roku tridesetih

(30)dni od prejema obvestila člana; – v primeru nastopa pravnih posledic začetka stečaja oziroma likvidacije člana; – če član preneha obstajati.

(2)Sklep o prenehanju članstva na borzi sprejme uprava. Začasna izključitev 85. člen

(1)Člana borze, za katerega uprava utemeljeno sumi, da opravlja dejanja, ki so s Pravili ali z drugimi akti borze prepovedana, lahko uprava začasno izključi iz poslovanja na borzi.

(2)Začasna izključitev lahko traja najdalj do sprejema dokončne odločitve uprave ali dokončne odločitve častnega sodišča, če postopek poteka pred njim. V tem času se izvrševanje naročil člana v BTS zadrži. Obvestilo Agenciji in prenehanje veljavnosti pooblastil 86. člen

(1)O začasni in trajni izključitvi ali izključitvi za določen čas se obvesti Agencija, če pa to zahtevajo interesi investitorjev, tudi javnost.

(2)V primerih izključitve iz poslovanja na borzi oziroma prenehanja članstva preneha veljavnost pooblastil pooblaščenih borznih posrednikov izključenega člana za sklepanje borznih poslov. 3.2. Borzni posredniki 3.2.1. Sprejem borznega posrednika v poslovanje na borzi Borzni posrednik 87. člen

(1)Borzni posrednik je fizična oseba, ki ga član borze pooblasti za sklepanje borznih poslov in če izpolnjuje pogoje, ki jih predpisuje ZTVP.

(2)Borzne posrednike sprejema v borzno poslovanje uprava na podlagi podpisane zaprisege in predložitve pooblastila člana borze, da zanj opravlja borzne posle v skladu s Pravili. O sprejemu se obvestijo člani borze in Agencija. Omejitev pooblastila za sklepanje borznih poslov

1. člen Borzni posredniki, ki poslujejo z vrednostnimi papirji na borzi, so lahko pooblaščeni za zastopanje samo enega člana borze. 3.2.
2. Pravice in dolžnosti borznih posrednikov Pravice borznih posrednikov
3. člen Borzni posredniki imajo pravico: – uporabljati BTS in sklepati borzne posle za člana borze prek BTS; – udeleževati se organiziranih oblik izobraževanja in usposabljanja, ki jih organizira borza; – zahtevati podatke in obvestila, ki jih borza posreduje ostalim borznim posrednikom; – dajati borzi predloge, pobude in pripombe v zvezi s poslovanjem na borzi. Dolžnosti borznih posrednikov
4. člen Dolžnosti borznih posrednikov so: – posredovanje morajo opravljati vestno in v dobro komitentov, tako da se izogibajo vsakega ravnanja, ki bi utegnilo zbuditi dvom o nepristranskosti, omajati zaupanje v njihovo delo ali v pravilnost listin, ki jih izdajajo; – varovati zaupnost nalogov, razgovorov in sklepov o poslu, razen če nalogodajalec oziroma komitent izrecno ne odobri česa drugega ali če narava posla ne narekuje drugačnih postopkov; – voditi evidence naročil in sklenjenih poslov v skladu s Sklepom o opravljanju storitev z vrednostnimi papirji; – na zahtevo strank izstavljati izpise iz evidence naročil, ki so povezani s posli strank; – vestno označiti in hraniti dokumentacijo v zvezi z borznim poslovanjem; – izvajati Pravila in Navodila borze; – skrbeti za ugled borze pri javnem nastopanju kot tudi pri poslovanju na borzi; – tretjim osebam ne sme omogočiti dostopa in uporabe BTS prek svojih osebnih identifikacijskih elementov; – opozarjati organe borze o ugotovljenih nepravilnostih v zvezi z BTS (tehnične napake oziroma pomanjkljivosti); – voditi seznam povezanih oseb, kot jih določa
5. člen ZTVP, ter ga v postopkih nadzora borze na zahtevo posredovati borzi. 3.2.
6. Začasna ali trajna izključitev borznega posrednika iz poslovanja na borzi ter prenehanje pravice do poslovanja Izključitev borznega posrednika iz poslovanja na borzi
7. člen

(1)Borznega posrednika lahko uprava s sklepom izključi iz poslovanja na borzi za določen čas ali trajno zlasti v naslednjih primerih: – če je bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, zoper pravni promet, zoper premoženje, in sicer za obdobje največ petih

(5)let po pravnomočnosti sodbe, vendar ne manj kot dve

(2)leti po prestani kazni zapora; – če mu je bil izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica, in sicer za čas trajanja prepovedi; – če borzni posrednik huje krši Pravila.

(2)O tej odločitvi se obvesti Agencija. Na izrek ukrepa iz prejšnjega odstavka tega člena je možen ugovor pri nadzornem svetu v roku osmih

(8)dni po prejemu sklepa. Ugovor zadrži izvršitev ukrepa.

(3)Borzni posrednik v primeru izreka ukrepa trajne izključitve ne more več vložiti ponovne zahteve za poslovanje na borzi. Začasna izključitev 92. člen

(1)Borznega posrednika, za katerega uprava utemeljeno sumi, da opravlja dejanja, ki so s Pravili ali z drugimi akti borze prepovedana, lahko uprava začasno izključi iz poslovanja na borzi.

(2)Začasna izključitev lahko traja najdlje do sprejema dokončne odločitve uprave ali dokončne odločitve častnega sodišča, če postopek poteka pred njim.

(3)O tej odločitvi se obvesti Agencija. Prenehanje pravice borznega posrednika do poslovanja na borzi 93. člen

(1)Pravica do poslovanja na borzi borznemu posredniku preneha: – če član borze posredniku prekliče pooblastilo za zastopanje; – na podlagi izrečenega ukrepa pristojnega organa borze; – če mu Agencija začasno ali trajno odvzame licenco za opravljanje poslov.

(2)Sklep o tem sprejme uprava. Borzni posrednik lahko poda ugovor zoper ta sklep na nadzorni svet v roku osmih

(8)dni po njegovem prejemu. Ugovor ne zadrži izvršitve ukrepa. 3.

1. Vzdrževalci likvidnosti Sprejem vzdrževalcev likvidnosti
2. a člen

(1)Vzdrževalci likvidnosti zagotavljajo likvidnost določenega vrednostnega papirja z obveznim dnevnim zagotavljanjem omejenih naročil za nakup in prodajo na trgu ter sklepanjem poslov na podlagi teh naročil v svojem imenu in za svoj račun.

(2)Uprava borze lahko posameznim borznim članom glede na izpolnjevanje predpisanih pogojev podeli status vzdrževalca likvidnosti za enega ali več vrednostnih papirjev na določenem segmentu organiziranega trga.

(3)Vsak borzni član ima pravico zaprositi upravo borze za podelitev statusa vzdrževalca likvidnosti, tako da mora v pisni zahtevi natančno navesti, na katere vrednostne papirje se zahteva nanaša. Borzni član pridobi status vzdrževalca likvidnosti za enega ali več vrednostnih papirjev, če izpolnjuje kriterije, ki se predpišejo z Navodili. Uprava borze lahko pri posameznem vrednostnem papirju s sklepom omeji število vzdrževalcev likvidnosti.

(4)Podrobnejši postopek podeljevanja statusa vzdrževalca likvidnosti in kriteriji se predpišejo z Navodili. Seznam vzdrževalcev likvidnosti in pogoje za pridobitev tega statusa objavi borza na svoji spletni strani. Dolžnosti in pravice vzdrževalcev likvidnosti 93. b člen

(1)Vzdrževalci likvidnosti so dolžni sproti dnevno zagotavljati omejena naročila za nakup in prodajo na trgu ter sklepati posle na podlagi teh naročil v skladu s temi Pravili in na podlagi zahtev, ki se predpišejo z Navodili.

(2)Vzdrževalcem likvidnosti, ki izpolnijo določene kriterije uspešnosti, uprava borze s sklepom dodeli posebne ugodnosti.

(3)Podrobnejše zahteve za vzdrževalce likvidnosti, kriteriji uspešnosti ter njihove ugodnosti se predpišejo z Navodili. Pri tem se upoštevajo zlasti naslednji kriteriji: vrsta vrednostnega papirja, maksimalna razlika med tečajem naročila za nakup in tečajem naročila za prodajo, minimalna vrednost obvezne ponudbene strani in strani povpraševanja, minimalni čas ohranjanja naročil na trgu, obvezen čas vnosa naročil v avkcijo, soglasje izdajatelja. Prenehanje statusa vzdrževalca likvidnosti 93. c člen

(1)Vzdrževalec likvidnosti lahko odstopi od tega statusa v celoti ali le za določen vrednostni papir na podlagi pisne zahteve. Peti dan po tem, ko borza prejme njegovo pisno zahtevo, vzdrževalec likvidnosti ni več dolžan opravljati svojih obveznosti kot vzdrževalec likvidnosti. Za ponovni status vzdrževalca likvidnosti lahko borzni član ponovno zaprosi po preteku tridesetih dni od veljavnega prenehanja tega statusa.

(2)Uprava borze lahko odvzame status vzdrževalca likvidnosti borznemu članu, ki ne izpolnjuje svojih obveznosti kot vzdrževalec likvidnosti ali omeji njegove obveznosti v primeru velikih tržnih neravnovesij ali drugih izrednih razmer (npr. korporacijske akcije izdajatelja, velika tečajna nihanja, velika odstopanja količine). 4. TRGOVANJE Z VREDNOSTNIMI PAPIRJI 4.1. Trgovanje z vrednostnimi papirji v borzni kotaciji Borzni posli 94. člen

(1)Borzni posli so nakupi in prodaje vrednostnih papirjev, ki so sprejeti v borzno kotacijo in jih sklenejo člani borze prek BTS oziroma drugače, kot to določajo Pravila.

(2)Borzni posli so lahko promptni ali pa terminski.

(3)Promptni borzni posli so tisti, pri katerih se obveznosti iz sklenjenih borznih poslov izpolnijo v roku dveh

(2)delovnih dni po sklenitvi posla (T+2) oziroma v skladu s pravili KDD.

(4)V primeru organiziranja sklepanja borznih poslov s standardiziranimi terminskimi finančnimi instrumenti se pravila trgovanja predpišejo s posebnim Pravilnikom, ki ga sprejme uprava, ter z njim soglašata nadzorni svet in Agencija. Stranke borznih poslov 95. člen

(1)Borzne posle lahko sklepajo samo člani borze.

(2)Posamezni član borze ima lahko v sistemu BTS enega izmed naslednjih statusov: – aktivni – članu je omogočeno sklepanje poslov in upravljanje z naročili prek BTS; – neaktivni – članu ni omogočeno sklepanje poslov in upravljanje z naročili prek BTS.

(3)Stanje člana borze se spremeni na podlagi sklepa uprave, kadar so za to izpolnjeni pogoji iz Pravil. V primeru, da se stanje spremeni v "neaktivni", se vsa naročila člana prestavijo v stanje "zadržano".

1. člen Pooblaščeni borzni posredniki morajo imeti pooblastilo za opravljanje vseh ali samo nekaterih borznih poslov, in sicer na obrazcu, ki ga izda borza. Predmet borznih poslov
2. člen Predmet borznih poslov so serijski vrednostni papirji in drugi finančni instrumenti, ki so sprejeti v borzno kotacijo in vsebujejo vse nezapadle pripadajoče kupone oziroma vse nezapadle pravice in obveznosti.
3. člen Uprava s sklepom določi dan, od katerega dalje se s predmetom borznih poslov trguje brez kupona za izplačilo obresti oziroma dividende.
4. člen

(1)Obveznice kotirajo brez kupona en trgovalni dan pred presečnim dnevom. Presečni dan je dan, ki ga izdajatelj določi kot dan, od katerega dalje se pravica do kupona ne prenaša več na novega imetnika skupaj s prenosom obveznice. Če izdajatelj borzi ne sporoči presečnega datuma, se upoštevajo podatki o presečnih dnevih, ki jih borzi sporoči KDD.

(2)Pri delnicah se datum začetka sklepanja poslov brez upravičenja do dividende določi glede na presečni dan, na katerega se ugotovijo upravičenci do dividende. V objavi začetka sklepanja poslov brez upravičenja do dividende se navede tudi višina dividende in datum oziroma rok izplačila. Cena 100. člen

(1)V borznem poslovanju je cena vrednostnih papirjev izražena s tečajem, ki je večji od nič

(0).

(2)Tečaj delnic in investicijskih kuponov je izražen v slovenskih tolarjih (SIT) za posamezen lot.

(3)Tečaj obveznic in drugih dolžniških vrednostnih papirjev je izražen v odstotkih od nominalne vrednosti ali v odstotkih od še neizplačane glavnice (anuitetne obveznice) brez pripisanih obresti.

(4)Kupec obveznic oziroma drugih dolžniških vrednostnih papirjev je dolžan poleg kupnine iz tretjega odstavka tega člena plačati tudi natečene, toda še nezapadle obresti v skladu s pravili KDD. Pripis natečenih obresti, ki jih dolguje kupec obveznic prodajalcu, se izračuna ob izračunu, izravnavi in izpolnitvi obveznosti iz sklenjenih borznih poslov KDD. Način trgovanja 101. člen

(1)Člani borze lahko lastna naročila z vrednostnimi papirji, ki so sprejeti v borzno kotacijo, izvršujejo le prek BTS. Izven BTS se lahko sklepajo posli v primeru poslovanja s svežnji vrednostnih papirjev iz

1. člena, repo posli iz
2. a člena Pravil, posli v skladu s Pravili o trgovanju z vrednostnimi papirji Republike Slovenije prek uradnih vzdrževalcev likvidnosti ter v primerih, ki jih dopušča zakon.

(2)BTS je računalniško podprt informacijski sistem, ki omogoča predvsem upravljanje z naročili, sklenitev borznih poslov, pregledovanje naročil in sklenjenih borznih poslov, pregled informacij o trgovanju in vrednostnih papirjih, ki so sprejeti v borzno kotacijo.

(3)Upravljanje z naročili vključuje vnos, spreminjanje, potrditev, zadržanje, sprostitev ali odstranitev naročil.

(4)V sistemu BTS se s posameznim vrednostnim papirjem lahko trguje neprekinjeno ali v avkcijah. Neprekinjeno in avkcijsko trgovanje 101. a člen

(1)Neprekinjeno trgovanje se začne z otvoritveno avkcijo in potem omogoča takojšne sklepanje poslov z naročili, vnesenimi v BTS, glede na ujemanje njihovih pogojev, skladno s temi Pravili. V neprekinjenem trgovanju je tečaj sklenjenega posla v okviru vsakokratne najboljše ponudbe in povpraševanja, praviloma pa ga določi tisto izvršeno naročilo v poslu, ki je bilo v BTS vneseno prvo.

(2)V avkcijskem trgovanju se za posamezen vrednostni papir izvajajo avkcije, kjer se vsi posli sklenejo v enem trenutku po enem samem tečaju. Ta tečaj se oblikuje na podlagi naročil, ki se v