Na podlagi 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr.; v nadaljevanju tudi ZUreP-1), Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04; v nadaljevanju tudi SPRS) ter na podlagi 16. člena Statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 89/04) je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 25. seji dne 9. 2. 2006 sprejel P R O G R A M P R I P R A V E strategije prostorskega razvoja Občine Ivančna Gorica 1. Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo strategije prostorskega razvoja Občine Ivančna Gorica Ključne značilnosti in problemi občine Občina Ivančna Gorica je ena od treh občin (poleg nje sta še Dobrepolje in Grosuplje), ki so se po uvedbi Zakona o lokalni samoupravi preoblikovale iz nekdanje občine Grosuplje. Ustanovljena je bila v letu 1994. Meji na naslednje občine: Mestno občino Ljubljana in občino Šmartno pri Litiji na severu, Trebnje na vzhodu, Žužemberk na jugovzhodu, Dobrepolje na jugozahodu ter Grosuplje na zahodu. Občina Ivančna Gorica meri 227 km2 in šteje 137 naselij v 12 krajevnih skupnostih: Ambrus, Dob, Ivančna Gorica, Krka, Metnaj, Muljava, Sobrače, Stična, Šentvid pri Stični, Temenica, Višnja Gora in Zagradec. Občinsko središče je mesto Ivančna Gorica s 1578 prebivalci (popis 2002). Ostala pomembnejša razvojna središča so še Stična, Šentvid pri Stični, Višnja Gora, Muljava, Krka in Zagradec-Fužina, ki ležijo ob dveh glavnih prometnih poteh, to je ob avtocesti in železnici v smeri vzhod-zahod ter ob regionalni cesti po dolini Višnjice in Krke v smeri (pretežno) sever-jug. Glede na stanje in težnje v prostoru kakor tudi politiko urejanja slovenskega prostora je priprava Strategije prostorskega razvoja občine (v nadaljnjem besedilu tudi SPRO) Ivančna Gorica potrebna predvsem zaradi naslednjih vsebinskih razlogov: – policentrični razvoj naselij v občini, – učinkovitejše načrtovanje prometne in druge infrastrukture v občini, – razvojne potrebe občine po novih stanovanjskih in poslovnih površinah ter turističnih območjih, – sanacija degradiranih območij, predvsem površinskih kopov, – prostorska in komunalna sanacija območij razpršene, predvsem počitniške in stanovanjske gradnje, – spremembe namenske rabe prostora zaradi razvojnih pobud, – opredelitev območij razvoja sonaravnega turizma in prostočasnih dejavnosti – predvsem na severnem in južnem delu občine (dolina Krka, Posavsko hribovje). Veljavni prostorski plan je treba nadomestiti z v ZUreP-1 zahtevano prostorsko strategijo, ki bo opredelila trajnostni prostorski razvoj občine in usmeritve za urejanje prostora v občini Ivančna Gorica v novih družbeno gospodarskih pogojih in članstvu Republike Slovenije v Evropski uniji. Pravno podlago za pripravo SPRO Ivančna Gorica predstavlja ZUreP-1. Na podlagi četrtega odstavka 171. člena ZUreP-1 občine pričnejo s pripravo SPRO po uveljavitvi Strategije prostorskega razvoja Slovenije in jo morajo sprejeti najkasneje v treh letih po sprejemu SPRS (le-ta je bila sprejeta v juniju 2004). 2. Predmet in programska izhodišča SPRO Ivančna Gorica Predmet SPRO Ivančna Gorica je določitev zasnove trajnostnega in usklajenega prostorskega razvoja in prostorskih usmeritev za umeščanje dejavnosti v prostor tako, da se ob upoštevanju varstvenih zahtev zagotavlja vzdržen in usklajen prostorski razvoj dejavnosti v prostoru na območju občine, ter izhodišč za prostorsko načrtovanje. Vsebina SPRO Ivančna Gorica določa: 1. izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine, 2. zasnovo razmestitve dejavnosti v prostoru s prioritetami in usmeritvami za dosego ciljev prostorskega razvoja občine, 3. zasnovo posameznih sistemov lokalnega pomena, kot so: – zasnova poselitve vključno z zasnovami rabe urbanih površin, prenove obstoječega stavbnega fonda ter sanacije degradiranih urbanih območij, – zasnovo komunalne infrastrukture, – zasnovo krajine s prikazom kmetijskih in gozdnih zemljišč, vodnih virov, vodnogospodarskih sistemov, območij rudnin, naravnih in kulturnih vrednot ter ogroženih območij, 4. zasnovo razvoja in urejanja naselij, 5. zasnovo in urejanje krajinskih območij, 6. ukrepe za izvajanje prostorskega razvoja občine. Programska izhodišča SPRO Ivančna Gorica predvsem iz prostorskega vidika zagotavljajo: – upoštevanje Strategije prostorskega razvoja Slovenije in Prostorskega reda Slovenije, – skladen razvoj občine po načelih trajnostnega razvoja, v povezavi z gospodarskimi, družbenimi in okoljskimi razmerami, – vzdržen prostorski razvoj, usklajen z razvojnimi in poselitvenimi potrebami, – upoštevanje razvojnih dokumentov posameznih nosilcev urejanja prostora, – usmerjanje prostorskega razvoja skladno z varstvenimi usmeritvami in zahtevami s področja varstva okolja, ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine, – spodbujanje varstva kulturne dediščine kot razvojnega dejavnika, – povezovanje posameznih območij znotraj občine, povezovanje občinskega prostora s sosednjimi občinami in povezovanje s širšim prostorom, – spodbujanje in razvoj ustreznih storitvenih in oskrbnih funkcij, razvoj delovnih mest za okoliško prebivalstvo ter omogočanje možnosti za športno in kulturno dejavnost, – zagotavljanje prebivalcem naselij in njihovega zaledja možnosti za vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje in druženje, – zagotavljanje zadostne in dostopne oskrbe z družbenimi in drugimi storitvenimi dejavnostmi, ne glede na obseg svojega gravitacijskega območja. 3. Nosilci urejanja prostora in drugi udeleženci, ki sodelujejo pri pripravi SPRO Ivančna Gorica, ter njihove naloge in strokovne podlage 3.1. Občina Ivančna Gorica (v nadaljevanju: pripravljavec) je odgovorna za pripravo SPRO, sprejemanje ukrepov, potrebnih za izvajanje tega programa priprave, in pravočasno predložitev predloga SPRO Ivančna Gorica v obravnavo županu in občinskemu svetu. Pripravljavec je zadolžen, da: – pridobi oziroma izdela ustrezne podatke, analize in strokovne podlage za pripravo SPRO, – zagotovi pripravo SPRO in izbere načrtovalca, – pripravi in uskladi predlog SPRO, – pridobi smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, določenih s tem programom priprave, – zagotavlja vključevanje nosilcev urejanja prostora in drugih udeležencev v postopek priprave SPRO, – usklajuje delo nosilcev urejanja prostora in drugih udeležencev, ki sodelujejo pri pripravi SPRO, – organizira prostorske konference, javno razgrnitev in javno obravnavo, – omogoča sodelovanje javnosti v postopku priprave SPRO v skladu z določbami ZUreP-1. Skladno z določili tega programa priprave pripravljavec zagotovi temeljne strokovne podlage. Pri tem se smiselno uporabijo že narejene študije in raziskave, ki so vezane na usmerjanje prostorskega razvoja. Temeljne strokovne podlage so študije, ki vsebujejo predvsem analizo stanja in trendov v prostoru, analizo razvojnih možnosti in študijo ranljivosti prostora. Poleg temeljnih študij pripravljavec zagotovi še strokovne podlage kot osnovo za pripravo predloga SPRO, ki v zaključkih oblikujejo predlog za vključitev njene vsebine v prostorsko strategijo, in sicer: – strokovne podlage za poselitev (za celotno območje občine in za posamezna naselja), – študija razvoja gospodarskih in družbenih dejavnosti, – strokovne podlage za krajino, – prometna študija (strokovne podlage za prometno infrastrukturo), – komunalno-energetska študija (strokovne podlage za komunalno, energetsko in TK infrastrukturo), – okoljsko poročilo, – druge strokovne podlage po presoji pripravljavca. Strokovne podlage pripravljavec recenzira in dopolni s komentarjem, s katerim pojasni uporabo njihovih predlogov pri pripravi SPRO. 3.2. Nosilci urejanja prostora, ki pripravijo smernice za pripravo SPRO Ivančna Gorica Nosilci urejanja prostora, ki pripravijo smernice in strokovne podlage za pripravo SPRO, so ministrstva in organi v njihovi sestavi ter nosilci javnih pooblastil, ki sodelujejo pri pripravi SPRO in so določeni s tem programom priprave (v nadaljnjem besedilu: nosilci urejanja prostora). Nosilci urejanja prostora podajo ključna izhodišča za pripravo SPRO, in sicer z vidika gospodarskega in družbenega razvoja ter varstva okolja. Nosilci urejanja prostora so zadolženi, da: – sodelujejo s pripravljavcem pri pripravi SPRO, – izdelajo in posredujejo pripravljavcu strokovne podlage razvoja in/ali varstva s svojega področja za pripravo SPRO, – pripravijo smernice v skladu z 29. členom ZUreP-1. V primeru molka nosilca urejanja prostora se šteje, da nima smernic, za pripravo predloga SPRO pa se smiselno upoštevajo izdelane strokovne podlage nosilca urejanja. Pristojni nosilci urejanja prostora, ki v smernicah in strokovnih podlagah opredelijo izhodišča za prostorski razvoj, pomembna s področja njihove pristojnosti, so: 1. Ministrstvo za okolje in prostor: – področje poselitve, – področje varstva okolja, – področje ohranjanja narave, – področje upravljanja z vodami; 2. Ministrstvo za promet: – Direktorat za civilno letalstvo, – Javna agencija za železniški promet, – Direkcija Republike Slovenije za ceste; 3. Ministrstvo za kmetijstvo in prehrano: – področje kmetijstva, – področje gozdarstva; 4. Ministrstvo za obrambo: – Urad za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo, – Uprava RS za zaščito in reševanje; 5. Ministrstvo za kulturo; 6. Ministrstvo za zdravje, Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije; 7. Ministrstvo za notranje zadeve; 8. Ministrstvo za gospodarstvo; – področje energetike, – področje notranjega trga-blagovne rezerve, – področje turizma, – področje mineralnih surovin, 9. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Območna enota Ljubljana; 10. Zavod Republike Slovenije za gozdove, Območna enota Ljubljana; 11. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana. 3.3. Drugi udeleženci, ki bodo sodelovali pri pripravi SPRO Ivančna Gorica, so: – Občinski svet Občine Ivančna Gorica, – Župan Občine Ivančna Gorica, – Strokovne službe Občinske uprave Občine Ivančna Gorica, – Javno komunalno podjetje Grosuplje, d.o.o. – Elektro Ljubljana d.d., DE Elektro Ljubljana okolica, – ELES, Elektro – Slovenija, d.o.o., – Geoplin plinovodi d.o.o. Ljubljana, – Telekom Slovenije d.d., – Zavod za ribištvo, – Družba za avtoceste RS. V primeru, da se v postopku priprave ugotovi, da morajo sodelovati tudi drugi subjekti, ki niso navedeni v tem programu, lahko pripravljavec prostorskega akta k sodelovanju povabi tudi druge organe in organizacije. Prej navedeni subjekti sodelujejo pri pripravi in sprejemanju planskega akta s podajo smernic za načrtovanje po 29. členu ZUreP-1 in podajo mnenja na predlog planskega akta po 33. členu ZUreP-1, v roku 30 dni po prejetju vloge pripravljavca. 4. Prostorski konferenci SPRO Ivančna Gorica
Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.