← Slovenija

Odlok o koncesiji za opravljanje obvezne gospodarske javne službe vzdrževanje občinskih cest, stran 2014.

Na podlagi

  1. in
  2. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98),
  3. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 26/01 in 28/01),
  4. člena Odloka o občinskih cestah (Uradni list RS, št. 78/00 in 66/05) in Odloka o kategorizaciji občinskih cest (Uradni list RS, št. 70/05) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na
  5. izredni seji dne
  7. 2006 sprejel O D L O K o koncesiji za opravljanje obvezne gospodarske javne službe vzdrževanje občinskih cest I. SPLOŠNE DOLOČBE Predmet koncesijskega akta
  8. člen Ta odlok določa predmet in pogoje za podelitev koncesije ter ureja druga vprašanja v zvezi z izvajanjem podeljenih koncesij za naslednjo obvezno gospodarsko javno službo: – vzdrževanje občinskih cest za območja 1, 2 in 3 ter redno vzdrževanje cestno prometne signalizacije, semaforskega sistema ter redno vzdrževanje cestnih naprav in ureditev v Mestni občini Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: gospodarska javna služba). Območja so razvidna iz grafične priloge, ki je sestavni del tega odloka. Občinske ceste na območju Mestne občine Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MOL) iz prvega odstavka tega člena so infrastruktura javne službe in so kategorizirane z Odlokom o kategorizaciji občinskih cest (Uradni list RS, št. 70/05). Seznam občinskih cest za posamezno območje iz prvega odstavka tega člena se objavi v razpisni dokumentaciji javnega razpisa po tem odloku. Enotnost koncesijskega razmerja
  9. člen V MOL se dejavnosti iz
  10. člena izvajajo s podelitvijo koncesije osebi zasebnega prava. Koncesijo gospodarske javne službe lahko sestavlja eno ali več koncesijskih razmerij, glede na razpisane sklope. II. DEJAVNOSTI, KI SO PREDMET GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE Vsebina gospodarske javne službe
  11. člen Vsebina gospodarske javne službe po posameznih sklopih obsega: – SKLOP 1: vzdrževanje cest v območju 1, – SKLOP 2: vzdrževanje cest v območju 2, – SKLOP 3: vzdrževanje cest v območju 3, – SKLOP 4: redno vzdrževanje prometne signalizacije, – SKLOP 5: urejanje svetlobnih prometnih znakov in svetlobnih označb, – SKLOP 6: redno vzdrževanje cestnih naprav in ureditev. Dejavnosti, ki so predmet gospodarske javne službe, so: – redno vzdrževanje prometnih površin, – redno vzdrževanje bankin, – redno vzdrževanje odvodnjavanja, – redno vzdrževanje brežin, – redno vzdrževanje prometne signalizacije in opreme, – urejanje svetlobnih prometnih znakov in svetlobnih označb, – redno vzdrževanje cestnih naprav in ureditev, – redno vzdrževanje cestnih objektov, – redno vzdrževanje fontan, – redno vzdrževanje tekočih stopnic, – redno vzdrževanje vegetacije, – večja vzdrževalna dela, – zagotavljanje preglednosti, – zimska služba, – nadzor osnih obremenitev, skupnih mas in dimenzij vozil, – intervencijski ukrepi, – pregledniška služba, – vodenje katastra. Vsebino gospodarske javne službe obsegajo tudi druge storitve, ki jih določajo zakoni ali drugi podzakonski akti. III. SPLOŠNI POGOJI ZA IZVAJANJE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE IN UPORABO JAVNIH DOBRIN TER OBMOČJE IZVAJANJA Koncesionarjev pravni monopol
  12. člen Gospodarska javno službo opravlja koncesionar, ki ima na podlagi upravne odločbe in koncesijske pogodbe na posameznem območju MOL: – izključno pravico opravljati gospodarsko javno službo, – izključno pravico uporabljati infrastrukturne objekte in naprave javne gospodarske službe ter skrbeti za njihov razvoj in jih vzdrževati kot dober gospodar ter – dolžnost zagotavljati nemoteno in trajno opravljanje javne službe skladno s predpisi. Koncesionar, ki ima izključno pravico opravljanja dejavnosti, mora dejavnost opravljati v svojem imenu in za svoj račun. Koncesionar je po pooblastilu koncedenta izvajalec gospodarske javne službe na enem ali več razpisanih območjih in na rednem vzdrževanju cestno prometne signalizacije in opreme, semaforskega sistema in cestnih naprav in ureditev. V izjemnih primerih, ko je potrebno zaščititi ustavno zavarovane človekove pravice in temeljne svoboščine, lahko koncedent ali pa koncesionar, ob soglasju koncedenta, sklene z drugim usposobljenim izvajalcem pogodbo o začasni pomoči, v okviru katere lahko druga oseba opravlja posamezne storitve gospodarske javne službe na območju MOL. Skladno z
  13. členom Odloka o cestnoprometni ureditvi (Uradni list RS, št. 33/01) prometno signalizacijo in prometno opremo na občinskih cestah lahko postavljajo, spreminjajo, vzdržujejo in odstranjujejo le fizične in pravne osebe, ki so za to pooblaščene s strani MOL. Pogoji izvajanja gospodarske javne službe
  14. člen Pogoji izvajanja gospodarske javne službe, ki so predmet te koncesije, so določeni v odloku o načinu izvajanja gospodarske javne službe in v tem odloku. Uporabniki storitev javne službe
  15. člen Uporabniki storitev obvezne gospodarske javne službe vzdrževanja cest so vsi uporabniki javnih površin v MOL. Gospodarska javna služba se izvaja na celotnem območju MOL. Gospodarska javna služba se izvaja skladno s predpisi in na krajevno običajen način. Uporaba javnih dobrin
  16. člen Javne dobrine, ki so zagotovljene v okviru gospodarske javne službe, so zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji. Uporaba storitev gospodarske javne službe je v obsegu, ki ga določajo zakoni in predpisi o načinu izvajanja gospodarske javne službe (
  17. člen ZGJS), za uporabnike obvezna. Oddaja pravnih poslov tretjim osebam
  18. člen Koncesionar dejavnosti gospodarske javne službe deloma ali v celoti ne sme prenesti na tretje osebe. Pri oddaji pravnih poslov tretjim osebah mora koncesionar ravnati skladno z načelom nediskriminatornosti. Koncesionar mora pri oddaji pravnih poslov, ki izpolnjujejo predpostavke javnih naročil (javno sofinanciranje), tretjim osebam ravnati skladno z veljavnim zakonom in drugimi predpisi, ki urejajo oddajo javnih naročil. IV. RAZMERJA KONCESIONARJA DO UPORABNIKOV IN KONCEDENTA Pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov
  19. člen Razmerja koncesionarja do uporabnikov in koncedenta tvorijo pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov. Pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov v zvezi z gospodarsko javno službo, ki je predmet tega koncesijskega akta, so določene s predpisi o načinu izvajanja gospodarske javne službe. Dolžnosti koncesionarja
  20. člen Dolžnosti koncesionarja so: – izvajati koncesijo s skrbnostjo strokovnjaka v skladu z zakoni, drugimi predpisi in koncesijsko pogodbo in zagotavljati uporabnikom enakopravno kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami ter kvalitetno opravljanje gospodarske javne službe v skladu s predpisi in v javnem interesu; – upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem gospodarske javne službe, in tehnične specifikacije za vzdrževanje, ki bodo sestavni del razpisne dokumentacije; – kot dober gospodar uporabljati, upravljati in/oziroma vzdrževati objekte, naprave in druga sredstva, namenjena izvajanju dejavnosti; – po izgradnji prenesti v last koncedenta objekte komunalne infrastrukture; – sklepati pogodbe za uporabo javnih dobrin oziroma opravljanje storitev, ki so predmet koncesije ali v povezavi z njo; – skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe; – oblikovati predloge cen oziroma sprememb tarife storitev; – obračunavati pristojbine in druge prispevke, če so le-ti uvedeni s predpisom; – pripravljati projekte za pridobivanje finančnih sredstev iz drugih virov, – voditi evidence in katastre v zvezi z gospodarskimi javnimi službami; – ažurno in strokovno voditi poslovne knjige; – pripraviti ustrezne poslovne načrte, letne plane gospodarske javne službe in letna poročila, kakor tudi druge kalkulacije stroškov in prihodkov dejavnosti; – pripravljati letne in mesečne plane vzdrževanja; – poročati koncedentu o izvajanju koncesije; – omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe in – obveščati pristojne organe (inšpekcije) o kršitvah. Dolžnosti koncedenta
  21. člen Dolžnosti koncedenta so zlasti: – da zagotavlja izvajanje vseh storitev, predpisanih z zakonom, predpisi o načinu izvajanja gospodarske javne službe in s tem odlokom ter v skladu s pogoji iz tega odloka; – da zagotavlja takšno višino plačil in ceno storitev, da je ob normalnem poslovanju možno zagotoviti ustrezen obseg in kakovost storitev; – da zagotovi sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja storitev gospodarske javne službe; – da zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja koncesije izvajali storitve gospodarske javne službe na področju občine; – pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov. Pravice in dolžnosti uporabnikov
  22. člen Pravica uporabnikov je: – uporabljati storitve gospodarske javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi; – zahtevati vse storitve gospodarske javne službe; – vpogled v evidence – kataster oziroma v zbirke podatkov, ki jih vodi koncesionar in se nanašajo nanj. Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti dolžnost: – upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje storitev gospodarske javne službe; – pripraviti neoviran dostop do vseh prostorov in naprav, kjer se opravljajo storitve gospodarske javne službe; – prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje gospodarske javne službe, oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo; – nuditi koncesionarju potrebne podatke za vodenje katastra – obveznih zbirk podatkov. V. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI KONCESIONAR Status koncesionarja
  23. člen Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba. Prijavo na javni razpis lahko poda skupaj tudi več oseb, ki morajo prijavi predložiti pravni akt, iz katerega izhajajo medsebojna razmerja med več osebami in njihova zaveza, da bodo v primeru izbora za koncesionarja ustanovili pravno organizacijsko obliko, s katero bo koncedent sklenil koncesijsko pogodbo. Vsaka oseba lahko vloži le eno vlogo (prijavo). V primeru skupne vloge sme biti ista oseba ali njena povezana družba udeležena le pri eni skupni vlogi. Dokazovanje izpolnjevanja pogojev
  24. člen V prijavi za pridobitev koncesije (prijavi na javni razpis) mora ponudnik izpolnjevati naslednje pogoje, ki so ločeni na sledeči način: Pogoji, ki so enaki za vseh 6 sklopov: – da izpolnjuje pogoje za priznanje sposobnosti skladno z
  25. členom Zakona o javnih naročilih (ZJN-1) – da bo poskrbel za ekološko odstranitev odpadkov z delovišča v skladu z zakonodajo, – da je sposoben samostojno zagotavljati vse javne dobrine, ki so predmet gospodarske javne službe na kontinuiran in kvaliteten način, ob upoštevanju tega odloka, predpisov, normativov in standardov, ter zagotavljati poenotenost opreme; – da zagotavlja interventno izvajanje javne službe ob vsakem času, pri čemer mora biti v primeru intervencije na območju MOL najmanj 5 delovnih ekip v roku 30 minut po sporočeni zahtevi za intervencijsko posredovanje; – da je finančno in poslovno sposoben (pozitivni finančni rezultat v zadnjih 3 letih, višina letnih prihodkov v zadnjih 3 letih mora znašati najmanj v višini razpisane letne vrednosti koncesije, ločeno po sklopih (sredstva podizvajalcev/partnerjev se ne upoštevajo); – da je usposobljen za vodenje katastra ter da razpolaga z ustreznimi delovnimi pripravami za njegovo vodenje; – da se obveže zavarovati proti odgovornosti za škodo, ki jo z opravljanjem dejavnosti lahko povzroči občini ali tretji osebi (predloži ustrezno predpogodbo); – da predloži elaborat o usposobljenosti opravljanja dejavnosti z vidika kadrov, organizacije dela, strokovne opremljenosti, sposobnosti vodenja katastra, finančno-operativnega vidika in razvojnega vidika, s katerim dokaže izpolnjevanje pogojev iz tega člena; – da izpolnjuje druge pogoje, potrebne za udeležbo (sposobnost), določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil; – da ima ustrezne delovne izkušnje na razpisanih delih vzdrževanja javnih cest v zadnjih petih letih in je pogodbena letna vrednost vzdrževanja pri vsaj enemu naročniku znašala za preteklo leto najmanj 40% razpisane letne pogodbene vrednosti vzdrževanja javnih cest, ločeno po sklopih; – da ponudnik ni uvrščen na seznam poslovnih subjektov, s katerimi na podlagi določb Zakona o preprečevanju korupcije ne smejo poslovati naročniki iz prvega, drugega in tretjega odstavka
  26. člena Zakona o preprečevanju korupcije. Pogoji, ločeni po sklopih: a) Kadri SKLOP 1: vzdrževanje cest v območju 1 Najmanjše število zaposlenih 180 delavcev. Od tega števila je obvezno v sestavi: – najmanj ena oseba s petimi leti delovnih izkušenj pri dejavnosti, ki je predmet koncesije, ki ji je bila izdana odločba o vpisu v imenik pooblaščenih inženirjev in ima strokovno izobrazbo najmanj VII. stopnje gradbene smeri, – najmanj ena oseba VI. stopnje gradbene smeri – pooblaščeni inženir, – najmanj ena oseba VI. stopnje smeri strojni inženir, – zadostno število ostalih delavcev z ustreznimi kvalifikacijami (V., IV. in III. stopnje), usposobljenostjo oziroma izkušnjami na področju ustrezne tehnične smeri, in sicer najmanj: – gradbeni tehnik s strokovnim izpitom 3, – gradbeni tehnik 3, – organizirana stalna intervencijska skupina, – stalno dežurstvo. Za vse kadre se zahteva, da morajo biti v rednem delovnem razmerju pri ponudniku. SKLOP 2: vzdrževanje cest v območju 2 Najmanjše število zaposlenih 90 delavcev. Od tega števila je obvezno v sestavi: – najmanj ena oseba s petimi leti delovnih izkušenj pri dejavnosti, ki je predmet koncesije, ki ji je bila izdana odločba o vpisu v imenik pooblaščenih inženirjev in ima strokovno izobrazbo najmanj VII. stopnje gradbene smeri, – najmanj ena oseba VI. stopnje gradbene smeri – pooblaščeni inženir, – najmanj ena oseba VI. stopnje smeri strojni inženir, – zadostno število ostalih delavcev z ustreznimi kvalifikacijami (V., IV. In III. stopnje), usposobljenostjo oziroma izkušnjami na področju ustrezne tehnične smeri, in sicer najmanj: – gradbeni tehnik s strokovnim izpitom 2, – gradbeni tehnik 2, – organizirana stalna intervencijska skupina, – stalno dežurstvo. Za vse kadre se zahteva, da morajo biti v rednem delovnem razmerju pri ponudniku. SKLOP 3: vzdrževanje cest v območju 3 Najmanjše število zaposlenih 120 delavcev. Od tega števila je obvezno v sestavi: – najmanj ena oseba s petimi leti delovnih izkušenj pri dejavnosti, ki je predmet koncesije, ki ji je bila izdana odločba o vpisu v imenik pooblaščenih inženirjev in ima strokovno izobrazbo najmanj VII. stopnje gradbene smeri, – najmanj ena oseba VI. stopnje gradbene smeri – pooblaščeni inženir, – najmanj ena oseba VI. stopnje smeri strojni inženir, – zadostno število ostalih delavcev z ustreznimi kvalifikacijami (V., IV. In III. stopnje), usposobljenostjo oziroma izkušnjami na področju ustrezne tehnične smeri, in sicer najmanj: – gradbeni tehnik s strokovnim izpitom 3, – gradbeni tehnik 3, – organizirana stalna intervencijska skupina, – stalno dežurstvo. Za vse kadre se zahteva, da morajo biti v rednem delovnem razmerju pri ponudniku. SKLOP 4: redno vzdrževanje cestnoprometne signalizacije Najmanjše število zaposlenih 32 delavcev. Od tega števila je obvezno v sestavi: – najmanj ena oseba s petimi leti delovnih izkušenj pri dejavnosti, ki je predmet koncesije, ki ji je bila izdana odločba o vpisu v imenik pooblaščenih inženirjev in ima strokovno izobrazbo najmanj VII. stopnje gradbene smeri, – najmanj ena oseba VI. stopnje elektrotehnične smeri – pooblaščeni inženir, – najmanj ena oseba VI. stopnje smeri prometni inženir, – zadostno število ostalih delavcev z ustreznimi kvalifikacijami (V., IV. In III. stopnje), usposobljenostjo oziroma izkušnjami na področju ustrezne tehnične smeri, in sicer najmanj: – prometni tehnik 3, – elektrotehnik 2, – KV delavec 25, – črkoslikar 1, – geodetski tehnik
  27. Za vse kadre se zahteva, da morajo biti v rednem delovnem razmerju pri ponudniku. SKLOP 5: urejanje svetlobnih prometnih znakov in svetlobnih označb Najmanjše število zaposlenih 22 delavcev. Od tega števila je obvezno v sestavi: – najmanj ena oseba s petimi leti delovnih izkušenj pri dejavnosti, ki je predmet koncesije, ki ji je bila izdana odločba o vpisu v imenik pooblaščenih inženirjev in ima strokovno izobrazbo najmanj VII. stopnje gradbene smeri, – najmanj dve osebi VI. stopnje elektrotehnične smeri – pooblaščeni inženir, – najmanj ena oseba VI. stopnje smeri prometni inženir, – zadostno število ostalih delavcev z ustreznimi kvalifikacijami (V., IV. In III. stopnje), usposobljenostjo oziroma izkušnjami na področju ustrezne tehnične smeri, in sicer najmanj: – prometni tehnik 2, – elektrotehnik 5, – geodetski tehnik 1, – elektro monter
  28. Za vse kadre se zahteva, da morajo biti v rednem delovnem razmerju pri ponudniku. SKLOP 6: redno vzdrževanje cestnih naprav in ureditev Najmanjše število zaposlenih 10 delavcev. Od tega števila je obvezno v sestavi: – najmanj ena oseba VI. stopnje elektrotehnične smeri – pooblaščeni inženir, – najmanj ena oseba VI. stopnje smeri prometni inženir, – zadostno število ostalih delavcev z ustreznimi kvalifikacijami (V., IV. In III. stopnje), usposobljenostjo oziroma izkušnjami na področju ustrezne tehnične smeri, in sicer najmanj: – elektrotehnik 3 – KV delavec 2 Za vse kadre se zahteva, da morajo biti v rednem delovnem razmerju pri ponudniku. b) Objekti, potrebni za izvajanje del Velikost in opremljenost objektov za vseh 6 sklopov mora biti v skladu z zahtevami Zakona o varnosti in zdravju pri delu in Pravilnikom o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih. Ponudnik mora razpolagati z zahtevanimi prostori in za navedene prostore predložiti ustrezni tlorisni načrt. Zgradbe mora imeti ponudnik v svoji lasti oziroma imeti sklenjeno najemno pogodbo za čas trajanja pogodbe. Oprema mora biti ustrezno vzdrževana in uporabljiva. Naročnik ima pravico zahtevano opremo preveriti pri ponudniku. Zagotovitev navedenih zahtev o mehanizaciji in opremi ponudnik dokaže z izpisom iz knjige osnovnih sredstev v izvirniku (originalu) ali v navadni fotokopiji z žigom in podpisom zastopnika ponudbe ali pogodbo o poslovnem sodelovanju (najemu) za navedeno opremo za čas trajanja pogodbe. Koncesionar mora izpolnjevati tudi morebitne druge pogoje za izvajanje dejavnosti, ki jih določajo drugi predpisi. SKLOP 1, 2, 3: vzdrževanje cest v območju 1, 2, 3 Ponudnik mora zagotoviti ustrezno opremljeno cestno vzdrževalno enoto (tehnična ali cestna baza), v kateri morajo biti naslednji posebni objekti: – pokrita skladišča za posipne in druge materiale, – deponija za drobljenec za posipanje, – garaže ali primerni prostori za predpisano mehanizacijo, skladno s Pravilnikom o licencah za opravljanje prevozov v cestnem prometu, – skladišče za cestno prometno signalizacijo, – skladišče za materiale za interventno krpanje cest, – priročna mehanična delavnica s skladiščem, – upravni prostori, – mešalna baterija za CaCl

(2), – cisterna za CaCl
(2), – prostor za deponijo materialov za predelavo – asfalti, betoni in izkopni materiali, – posebej označen in zaščiten prostor za shranjevanje kemičnih sredstev. SKLOP 4: redno vzdrževanje cestno prometne signalizacije in SKLOP 5: urejanje semaforskega sistema in SKLOP 6: redno vzdrževanje cestnih naprav in ureditev Ponudnik mora zagotoviti: – priročne delavnice z ustreznimi skladišči za opravljanje dejavnosti, – ustrezne poslovne prostore, – ustrezne parkirne prostore, skladno s Pravilnikom o licencah za opravljanje prevozov v cestnem prometu, – prostor za nadzorni center za spremljanje delovanja cestnih naprav in ureditev.
  1. c)Mehanizacija in oprema SKLOP 1: vzdrževanje cest v območju 1 Minimalni obseg mehanizacije in opreme ponudnika rednega letnega in zimskega vzdrževanja je: – merilec slanosti 1 – čelni snežni rezkar 1 – stranski snežni rezkar 100 t/h 1 – rezervoar za solnico z mešalno garnituro 1 – vozilo z zabojem za prevoz asfalta s ponjavo 5 – rezkar za asfalt 1 m širine 1 – rezkar za asfalt 0,5 m širine 1 – poltovorno vozilo s kabino 9 – tovorno vozilo 10 – unimog ali traktor s priključki 2 – priključek kosilnica za bankine 1 – priključek krtača 1 – priključek metla 2 – priključek žaga 1 – priključek škarje 1 – rovokopač 10 – mini nakladač 10 – nakladač 2 – valjar za mulde 1 – valjar teže do 2500 kg 4 – valjar teže do 8000 kg 2 – avtomatski posipalec za mokro soljenje do 2 m3 4 – avtomatski posipalec za mokro soljenje od 2 do 3 m3 2 – avtomatski posipalec za mokro soljenje nad 3 m3 4 – motorna brizgalka emulzije 1 m3 1 – stroj za rezanje asfalta do globine 10 cm 2 – stroj za rezanje asfalta nad globino 10 cm 2 – vibracijsko nabijalo 4 – motorno razbijalno kladivo 4 – samostojna rotacijska kosilnica delovne širine 1,2 do 1,4 m 2 – samostojna rotacijska kosilnica delovne širine 0,8 do 1,0 m 2 – greder 1 – finišer 2 – snežni čelni plug širine nad 2,9 m 20 – snežni čelni plug širine od 2,5 do 2,8 m 10 – snežni čelni plug širine do 2,4 m 10 – traktor 10 – specialno poltovorno vozilo s samonakladalno napravo 1 – tehtnica za tehtanje tovornih vozil 1 – informacijski sistem, ki je kompatibilen z naročnikovim, in primerna računalniška oprema, ki jo bo na zahtevo naročnika pravočasno dopolnjeval in noveliral. SKLOP 2: vzdrževanje cest v območju 2 Minimalni obseg mehanizacije in opreme ponudnika rednega letnega in zimskega vzdrževanja je: – merilec slanosti 1 – čelni snežni rezkar 1 – stranski snežni rezkar 100 t/h 1 – rezervoar za solnico z mešalno garnituro 1 – vozilo z zabojem za prevoz asfalta s ponjavo 4 – rezkar za asfalt 1 m širine 1 – rezkar za asfalt 0,5 m širine 1 – komplet signalizacije za delo na cesti in zaporo na cesti 4 – poltovorno vozilo s kabino za 6 oseb z vso opremo za bolj zahtevna dela 8 – tovorno vozilo do 11 t nosilnosti 8 – tovorno vozilo do 15 t nosilnosti 2 – unimog ali traktor s priključki 4 – priključek kosilnica za bankine 2 – priključek krtača 1 – priključek metla 1 – priključek žaga 1 – priključek škarje 1 – rovokopač 8 – mini nakladač 5 – nakladač 2 – valjar za mulde 1 – valjar teže do 2500 kg 2 – valjar teže do 8000 kg 1 – avtomatski posipalec za mokro soljenje do 2 m3 3 – avtomatski posipalec za mokro soljenje od 2 do 3 m3 1 – avtomatski posipalec za mokro soljenje nad 3 m3 3 – motorna brizgalka emulzije 1 m3 1 – stroj za rezanje asfalta do globine 10 cm 2 – stroj za rezanje asfalta nad globino 10 cm 2 – vibracijsko nabijalo 3 – motorno razbijalno kladivo 3 – greder 1 – snežni čelni plug širine nad 2,9 m 15 – snežni čelni plug širine od 2,5 do 2,8 m 7 – snežni čelni plug širine do 2,4 m 8 – vlečni snežni plugi 6 – vlečni posipalec 1,25 m3 8 – vlečni posipalc 0,8 m3 1 – vlečni posipalec 0,4 m3 5 – traktor 15 – specialno poltovorno vozilo s samonakladalno napravo 1 – tehtnica za tehtanje tovornih vozil 1 – informacijski sistem, ki je kompatibilen z naročnikovim, in primerna računalniška oprema, ki jo bo na zahtevo naročnika pravočasno dopolnjeval in noveliral. SKLOP 3: vzdrževanje cest v območju 3 Minimalni obseg mehanizacije in opreme ponudnika rednega letnega in zimskega vzdrževanja je: – merilec slanosti 1 – čelni snežni rezkar 1 – stranski snežni rezkar 100 t/h 1 – rezervoar za solnico z mešalno garnituro 1 – vozilo z zabojem za prevoz asfalta s ponjavo 4 – rezkar za asfalt 1 m širine 1 – rezkar za asfalt 0,5 m širine 1 – komplet signalizacije za delo na cesti in zaporo na cesti 4 – poltovorno vozilo s kabino za 6 oseb z vso opremo za bolj zahtevna dela 8 – tovorno vozilo do 11 t nosilnosti 8 – tovorno vozilo do 15 t nosilnosti 3 – unimog ali traktor s priključki 2 – priključek kosilnica za bankine 2 – priključek krtača 1 – priključek metla 1 – priključek žaga 1 – priključek škarje 1 – rovokopač 8 – mini nakladač 6 – nakladač 2 – valjar za mulde 1 – valjar teže do 2500 kg 2 – valjar teže do 8000 kg 1 – avtomatski posipalec za mokro soljenje do 2 m3 3 – avtomatski posipalec za mokro soljenje od 2 do 3 m3 1 – avtomatski posipalec za mokro soljenje nad 3 m3 3 – motorna brizgalka emulzije 1 m3 1 – stroj za rezanje asfalta do globine 10 cm 2 – stroj za rezanje asfalta nad globino 10 cm 1 – vibracijsko nabijalo 3 – motorno razbijalno kladivo 3 – greder 1 – finišer 2 – snežni čelni plug širine nad 2,9 m 15 – snežni čelni plug širine od 2,5 do 2,8 m 9 – snežni čelni plug širine do 2,4 m 10 – vlečni snežni plug 2 – vlečni posipalec 1,25 m3 2 – vlečni posipalec 0,8 m3 1 – vlečni posipalec 0,4 m3 2 – traktor 10 – specialno poltovorno vozilo s samonakladalno napravo 1 – tehtnica za tehtanje tovornih vozil 1 – informacijski sistem, ki je kompatibilen z naročnikovim, in primerna računalniška oprema, ki jo bo na zahtevo naročnika pravočasno dopolnjeval in noveliral. SKLOP 4: redno vzdrževanje prometne signalizacije Označbe na vozišču in drugih prometnih površinah: Strojna oprema za izdelavo prečnih označb: – visokotlačna črpalka za ročno brizganje tankoslojnih prečnih označb 3 – kompresorska črpalka za ročno brizganje tankoslojnih prečnih označb 3 – visokotlačni stroj za strojni nanos tankoslojnih prečnih označb 2 – stroj za odstranjevanje talnih označb – freza 1 Strojna oprema za izdelavo vzdolžnih označb: – kompresorski stroj na motorni pogon za nanos tankoslojnih vzdolžnih označb z računalnikom za izdelavo vzdolžnih označb po standardih – visokotlačni stroj na motorni pogon za nanos tankoslojnih vzdolžnih označb na pločnikih in kolesarskih stezah Oprema za nanos srednjeslojnih označb na vozišče: – pištola za nanos podlage – digitalni merilec temperature tal – strojni valj za nanos srednjeslojnih označb – folije – oprema za toplotno obdelavo folije Oprema za nanos debeloslojnih označb na vozišče: – digitalni merilec temperature tal – pištola za nanos podlage – oprema za termo obdelavo simbolov in lepljenje na podlago – gorilnik z nastavitvijo moči gretja – stroj za nanos vroče plastike za izdelavo prečnih in vzdolžnih označb Transportna sredstva za prevoz opreme: – tovorna vozila za prevoz strojev in prikolic (nosilnost 6
  2. t)2 – tovorna vozila za prevoz barv in zaščitne opreme (nosilnost 1,5
  3. t)5 – prikolice za prevoz strojev za vzdolžne označbe 2 – vozila za izvajanje pregledniške službe s predpisano opremo (tehnične specifikacije za vzdrževanje) 3 Transportna sredstva za prevoz opreme: – tovorna vozila za prevoz opreme 3 – kombinirano vozilo s priročnim orodje 1 – avto dvigalo s košaro višine do 17 m 1 – tovorno vozilo s hidravličnim dvigalo 1 SKLOP 5: Svetlobni prometni znaki in svetlobne označbe Vozni park: – osebna vozila 5 – tovorno vozilo s košaro 12 m 1 – tovorno vozilo s košaro 17 m 1 – tovorno vozilo s hidravličnim dvigalom 1 – tovorno vozilo s ponjavo 1 – kombinirano vozilo za prevoz opreme ali tovora 1 – kombinirano vozilo za prevoz oseb 1 – rovokopač 1 – 1 enoosna prikolica za kandelabre 1 Oprema: – testna naprava MSKE 60 – testna naprava MSKE 20 – aparatura "realno breme" – osciloskop – scopometer – analogni multimeter – digitalni multimeter, stabiliziran laboratorijski usmernik – elektronski preizkuševalec toka – univerzalni merilni instrument za merjenje zakonsko predpisanih lastnosti elekričnih instalacij – programirna naprava za MSKE 60 – programirna naprava za MSKE 20 – ustrezna programska oprema (aaSIDRA, SYNCRO) – 10 elektronskih premičnih merilnih instrumentov za štetje, klasifikacijo in merjenje hitrosti vozil s pripadajočo programsko opremo SKLOP 6: redno vzdrževanje cestnih naprav in ureditev Vozni park: – 2 osebni vozili – 1 tovorno vozilo s košaro 12 m – 1 kombinirano vozilo za prevoz oseb – 1 rovokopač Oprema: – analogni multimeter – digitalni multimeter – stabiliziran laboratorijski usmernik – elektronski preizkuševalec toka – univerzalni merilni instrument za merjenje zakonsko predpisanih lastnosti elekričnih instalacij – ustrezna programska oprema VI. JAVNA POOBLASTILA Vodenje katastra gospodarske javne službe 15. člen Koncesionar ima javno pooblastilo za vodenje katastra gospodarske javne službe skladno z odlokom o načinu izvajanja gospodarske javne službe. Kataster mora biti voden ažurno, koncesionar, ki pridobi koncesijo na podlagi tega odloka, pa ga mora vzpostaviti skladno z veljavno zakonodajo in kolikor z odlokom o načinu izvajanja posamezne gospodarske javne službe ni določen krajši rok, v 12 mesecih po podpisu koncesijske pogodbe. Ostala javna pooblastila 16. člen Koncesionar ima javno pooblastilo za izdajanje mnenj in soglasij ter dovoljenj v skladu s 70. členom Zakona o javnih cestah. VII. VIRI FINANCIRANJA IN DRUGA POSLOVNO-FINANČNA DOLOČILA Viri financiranja 17. člen Gospodarska javna služba se financira iz sredstev proračuna MOL na podlagi letnega programa vzdrževanja cest. Plačila koncedenta morajo biti vsebinsko vezana na izvajanje dejavnosti oziroma odvisna od količine in kakovosti storitev. Način pridobivanja finančnih virov se uredi s koncesijsko pogodbo. Izhodiščne tarife in njihovo spreminjanje 18. člen Izhodiščne tarife in pogoji za njeno spreminjanje se določijo s sklepom o razpisu koncesije, pri čemer pa morajo biti upoštevani morebitni predpisani okviri oziroma ukrepi cenovne politike, določene na državni ravni. O spreminjanju tarif odloča župan na obrazložen predlog koncesionarja. Zavarovanje odgovornosti 19. člen Za izvajanje gospodarske javne službe je odgovoren koncesionar. Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem gospodarske javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci koncedentu, lokalni skupnosti, uporabnikom ali tretjim osebam. Koncesionar je pred sklenitvijo koncesijske pogodbe, dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire) z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s sklepom o javnem razpisu za zavarovanje dejavnosti (za škodo, ki jo povzroči z nerednim ali nevestnim opravljanjem gospodarske javne službe, za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali drugim osebam). Pogodba o zavarovanju mora imeti klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno v korist koncedenta. V primeru, da se ugotovi, da naprave predstavljajo nevarnost za osebe in/ali premoženje, sanacija pa zaradi omejenih finančnih virov ni mogoča, je vzdrževalec naprav dolžan vzpostaviti takšno stanje naprav ali odstraniti naprave, da le-te v nobenem primeru ne predstavljajo nevarnosti v primeru porušitve. Ločeno računovodstvo 20. člen Koncesionar mora za gospodarsko javno službo iz tega odloka za območje MOL voditi ločeno računovodstvo po določilih Zakona o gospodarskih družbah in Slovenskega računovodskega standarda 35. VIII. JAVNI RAZPIS Oblika in postopek javnega razpisa 21. člen Koncesionarja za izvajanje gospodarske javne službe po posameznih sklopih iz tega odloka, se izbere z javnim razpisom. Postopek podelitve koncesije za opravljanje javne službe se začne s sklepom župana, ki vsebuje: – predmet koncesije, – predlagano ceno, ki predstavlja strošek koncedenta za izvajanje predmeta koncesije (predlagana cena), – okvirni datum, v katerem morajo biti opravljene posamezne faze postopka, – opredelitev postavke – konta v proračunu MOL za strošek predmeta koncesije. 22. člen Predmet koncesije se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije z javnim razpisom, ki mora vsebovati: – ime in naslov koncedenta, – predmet koncesije, – območje izvajanja koncesionirane gospodarske javne službe, – dokazila o izpolnjevanju pogojev iz tega odloka, – dobo, za katero se podeljuje koncesija, – naslov organa in ime osebe, ki nudi dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom, – čas in kraj dviga razpisne dokumentacije, – znesek in način plačila za razpisno dokumentacijo, – čas, kraj in naslov oddaje ponudb, – čas in kraj javnega odpiranja ponudb, – merila za ocenitev ponudb, – številko, datum in kraj, – žig in podpis. Koncedent lahko v javnem razpisu poleg podatkov iz prejšnjega odstavka objavi glede na predmet koncesije tudi druge podatke. Javni razpis mora določiti tudi način zavarovanja resnosti prijave. Javni razpis se lahko objavi tudi v drugih medijih, vendar ne pred objavo v Uradnem listu Republike Slovenije. 23. člen Obvezna vsebina razpisne dokumentacije je: – povabilo k oddaji ponudbe, – obrazec ponudbe z navodilom za njegovo izpolnitev, – navedba pogojev iz tega odloka, – obrazec za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev iz tega odloka z navodilom o njegovi izpolnitvi, – obrazec izjave o sprejemu pogojev javnega razpisa, – obrazec predračuna za izvedbo predmeta koncesije, – predmet koncesije, – območje opravljanja koncesije, – vzorec koncesijske pogodbe, – merila za ocenitev ponudb, – tehnična dokumentacija in načrti, – navedba vrste finančnega zavarovanja. V oddani razpisni dokumentaciji se morajo označiti podatki ali dokumenti, ki so zaupne narave. Smatra se, da neoznačeni podatki niso zaupne narave. Razpisni pogoji 24. člen Župan s sklepom o javnem razpisu določi razpisne pogoje in način dokazovanja izpolnjevanja pogojev (vsebino listin in organ, ki listino izda). Z razpisnimi pogoji ni dopustno določati novih pogojev, niti dopolnjevati pogojev za opravljanje dejavnosti gospodarske javne službe, ki so določeni s tem odlokom. Merila za izbor koncesionarja 25. člen Merila za izbor koncesionarja so: – cena storitev 55%, – dosedanje pozitivne reference na področju primerljivih vzdrževalnih del 30%, – celovitost ponujene storitve v okviru ene pravne osebe 15%. Merila, po katerih koncedent izbira najugodnejšo ponudbo, morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena ter navedena v vrstnem redu. Ponudbe se vrednotijo po posameznih sklopih. IX. ORGAN, KI OPRAVI IZBOR KONCESIONARJA, ORGAN, PRISTOJEN ZA SKLENITEV KONCESIJSKE POGODBE IN TRAJANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA Izbira koncesionarja 26. člen Organ, ki opravi izbor koncesionarja z upravno odločbo po postopku iz tega odloka je Mestna uprava MOL. Naloge v zvezi z javnim razpisom in razpisno dokumentacijo opravlja strokovna komisija, ki jo imenuje župan. Strokovna komisija iz prejšnjega odstavka tega člena šteje pet
(5)članov, od tega so štirje
(4)javni uslužbenci Mestne uprave MOL in en
(1)zunanji član.
  1. člen Odpiranje ponudb, ki ga izvede strokovna komisija na kraju in ob času, ki sta navedena v objavi javnega razpisa, je javno. Strokovna komisija odpira ponudbe po vrstnem redu njihove dospelosti. Nepravočasno prispelo ponudbo strokovna komisija izloči in jo, če je navzoč predstavnik ponudnika, ki je predložil pisno pooblastilo ponudnika (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni predstavnik), vrne ponudniku takoj, sicer pa po pošti.
  2. člen Strokovna komisija pri pravočasno prispelih ponudbah ugotavlja, ali vsebujejo vsa zahtevana dokazila o izpolnjevanju pogojev iz razpisne dokumentacije. Ponudba, ki ne vsebuje dokazil iz prejšnjega odstavka tega člena, je nepopolna in jo strokovna komisija izloči iz nadaljnje obravnave. Pripombe na odpiranje ponudb lahko da le pooblaščeni predstavnik.
  3. člen Strokovna komisija vodi zapisnik o odpiranju ponudb (v nadaljnjem besedilu: zapisnik), ki vsebuje: – podatke o naročniku, – naslov, datum in čas začetka postopka odpiranja ponudb, – imena navzočih članov strokovne komisije, – imena drugih navzočih, – navedbo o vrstnem redu prispelih ponudb, – navedbo o nepravočasno prispelih ponudbah, – navedbo o nepopolnih ponudbah, – navedbo o popolnih ponudbah, – naziv ponudnika, – ponujeno višino stroška za izvedbo predmeta koncesije, – morebitne pripombe pooblaščenih predstavnikov, – podpise članov strokovne komisije, – podpise pooblaščenih predstavnikov, – čas zaključka postopka odpiranja ponudb. Zapisniku morajo biti priložena pooblastila ponudnikov.
  4. člen Zapisnik podpišejo člani strokovne komisije in pooblaščeni predstavniki. Če pooblaščeni predstavnik odkloni podpis zapisnika, se to navede v zapisniku, skupaj z razlogom, zakaj je odklonil podpis.
  5. člen Zapisnik se mora poslati ponudnikom v treh dneh od odpiranja ponudb. Po končanem odpiranju ponudb lahko pooblaščeni predstavniki dobijo kopijo zapisnika, kar potrdijo s svojim podpisom.
  6. člen Strokovna komisija izdela pisno poročilo o vseh obravnavanih ponudbah, ki mora vsebovati zlasti: – ime in naslov koncedenta, – predmet koncesije in vrednost za njegovo izvedbo, – ime ponudnika z navedbo razloga za izločitev, – ime ponudnika z navedbo razloga za izbor.
  7. člen Strokovna komisija pošlje poročilo iz prejšnjega člena tega odloka, skupaj z ostalim gradivom, organu iz
  8. člena tega odloka za izbor koncesionarja.
  9. člen Če na javni razpis ne prispe nobena ponudba ali če ponudnik ne izpolnjuje pogojev iz javnega razpisa, se javni razpis ponavlja do izbire koncesionarja. Do izbire koncesionarja opravlja javno službo dosedanji izvajalec na podlagi pogodbe. Sklenitev koncesijske pogodbe
  10. člen Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe. Za posamezne sklope iz
  11. člena tega odloka se z izbranimi koncesionarji ali pravnimi osebami sklene ena ali več koncesijskih pogodb. Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan. Koncesijska pogodba, ki je v bistvenem nasprotju s koncesijskim aktom, kot je veljal ob sklenitvi pogodbe, je neveljavna. Če gre za manjša ali nebistvena neskladja, se uporablja koncesijski akt. Trajanje in podaljšanje koncesijske pogodbe
  12. člen Koncesijska pogodba se sklene za določen čas 20 let od dneva sklenitve koncesijske pogodbe (rok koncesije), z možnostjo podaljšanja koncesijske pogodbe za polovično dobo sklenjene pogodbe. Koncesionar mora pričeti izvajati koncesijo najkasneje v 60 dneh po sklenitvi koncesijske pogodbe. Rok koncesije ne teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta, koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela koncesijskega razmerja. Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša zgolj iz razlogov določenih z zakonom. X. NADZOR NAD IZVAJANJEM KONCESIJE Nadzor nad zakonitostjo ter strokovni in finančni nadzor
  13. člen Nadzor nad zakonitostjo izvajanja gospodarske javne službe ter strokovni in finančni nadzor urejajo odloki o načinu izvajanja gospodarske javne službe in koncesijski akt. Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo. Izvajanje nadzora
  14. člen Nadzor nad izvajanjem koncesije oziroma koncesijske pogodbe izvaja koncedent na podlagi sprejetih splošnih zahtev in standardov vzdrževanja. Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila nadzora pooblasti pristojno strokovno službo ali drugo institucijo. Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze), v kataster gospodarske javne službe oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila. Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan. V primeru nenapovedanega nadzora mora koncedent to sporočiti pisno in utemeljiti razloge nenapovedanega nadzora. Koncedent izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 15 dni pred izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta. O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec. Koncesionarjeva poročila
  15. člen Koncesionar mora na zahtevo koncedenta predložiti poročila o opravljenih in potrebnih delih, potrebnih investicijah in organizacijskih ukrepih in kvaliteti izvajanja koncesije. Koncesionar je dolžan koncedentu do
  16. marca tekočega leta podati za preteklo leto letno poročilo o izvajanju koncesijske pogodbe. Poročilo mora vsebovati zlasti podatke o: – izpolnjevanju obveznosti, ki jih ima koncesionar po koncesijski pogodbi, – pritožbah uporabnikov storitev koncesionarja in o reševanju le teh, – oddaji poslov podizvajalcem, – spremembah v podjetju koncesionarja, – škodnih dogodkih, – spremenjenih pogojih izvajanja koncesijske pogodbe, – koriščenju zavarovanj in – o vseh ostalih okoliščinah, ki lahko neposredno ali posredno vplivajo na izvajanje koncesijske pogodbe. Nadzorni ukrepi
  17. člen Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe. Obveščanje o kapitalskih spremembah
  18. člen Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s spremembo kapitalske strukture. Če koncesionar tega v razumnem roku ne stori, če je zaradi sprememb prizadet interes koncedenta, ali če so zaradi sprememb bistveno spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe, lahko koncedent pod pogoji iz tega odloka, razdre koncesijsko pogodbo. XI. PRENOS KONCESIJE Oblika
  19. člen Opravljanje koncesionirane gospodarske javne službe se lahko prenese na drugo osebo samo z dovoljenjem koncedenta. Koncesija se prenese na enak način, kot je bila podeljena. Novi koncesionar sklene s koncedentom novo koncesijsko pogodbo. Posledica prenosa koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika koncesije v pogodbena razmerja odstopnika z uporabniki. XII. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA Načini prenehanja koncesijskega razmerja
  20. člen Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha: – s prenehanjem koncesijske pogodbe, – s prenehanjem koncesionarja, – z odvzemom koncesije, – z odkupom koncesije. Zaradi enotnosti koncesijskega razmerja lahko to preneha zgolj za vse gospodarske javne službe, ki so predmet koncesije hkrati. XIII. PRENEHANJE KONCESIJSKE POGODBE
  21. člen Koncesijska pogodba preneha: – po preteku časa, za katerega je bila sklenjena, – z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem, – z odstopom od koncesijske pogodbe, – s sporazumno razvezo. Potek roka koncesije
  22. člen Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena. Razdrtje koncesijske pogodbe
  23. člen Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem preneha: – če je proti koncesionarju uveden postopek prisilne poravnave, stečaja ali likvidacijski postopek, – če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov iz koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere se utemeljeno dvomi o nadaljnjem pravilnemo izvajanju koncesije, – če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije, – če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam, – če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar ne bo izpolnil svoje obveznosti. V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prve alineje prvega odstavka tega člena lahko začne koncedent s postopkom za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe. Postopek za razdrtje koncesijske pogodbe koncedent ustavi (umik tožbe), če je predlog za začetek stečajnega postopka, postopka prisilne poravnave ali likvidacijskega postopka zavrnjen, če je prisilna poravnava sklenjena ali potrjena, v primeru prodaje ponudnika kot pravne osebe (v stečaju) ali vsake druge, z vidika izvajanja koncesijskega razmerja sorodne posledice. Pogoji iz druge oziroma tretje alineje prejšnjega odstavka, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe, so izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju izrečena kazenska ali upravna sankcija, dokončna. Obstoj razlogov iz četrte in pete alineje prejšnjega odstavka se podrobneje določi v koncesijski pogodbi. Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe tako, da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe. Koncesijska pogodba se enostransko razdre po sodni poti. Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanja utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin. Ob razdoru koncesijske pogodbe je koncedent dolžan koncesionarju v enem letu zagotoviti povrnitev morebitnih revaloriziranih neamortiziranih vlaganj, ki jih ni mogoče brez posledic vrniti koncesionarju v naravi. Odstop od koncesijske pogodbe
  24. člen Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe: – če je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno, – če druga stranka krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v njej določeno. Ne šteje se za kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje koncedenta v javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem predpisu, ki se neposredno in posebej nanaša na koncesionarja in je sorazmeren s posegom v koncesionarjeve pravice. Odstop od koncesijske pogodbe se izvede po sodni poti. Sporazumna razveza
  25. člen Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo. Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče. XIV. PRENEHANJE KONCESIONARJA
  26. člen Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja. Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje). V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi. XV. ODVZEM KONCESIJE
  27. člen Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju: – če ne začne z opravljanjem koncesionirane gospodarske javne službe v roku, določenem s koncesijsko pogodbo, – če je v javnem interesu, da se dejavnosti prenehajo izvajati kot gospodarske javne službe ali kot koncesionirane gospodarske javne službe. Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Odvzem koncesije je mogoč le, če kršitev resno ogrozi izvrševanje gospodarske javne službe. Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije. Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin. V primeru odvzema iz druge alineje prvega odstavka je koncedent dolžan koncesionarju povrniti tudi odškodnino po splošnih pravilih odškodninskega prava. Odkup koncesije
  28. člen Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo gospodarske javne službe možno bolj učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi takojšnji odkup koncesije. Odločitev o odkupu mora sprejeti Mestni svet MOL, ki mora hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o načinu izvajanja javne službe. Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne odločbe in uveljavi v razumnem roku, ki pa ne sme trajati več kot tri mesece. XVI. VIŠJA SILA IN SPREMENJENE OKOLIŠČINE Višja sila
  29. člen Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje gospodarske javne službe ni možno na celotnem območju MOL ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba. Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano gospodarsko javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju gospodarske javne službe v takih pogojih. V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesionirane gospodarske javne službe v nepredvidljivih okoliščinah. Neposredno škodo, ki je bila povzročena tretjim osebam kot posledica višje sile s strani objektov, kateri so predmet koncesije, po predloženi dokumentaciji krije koncedent. Spremenjene okoliščine
  30. člen Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe. Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe. XVII. UPORABA PRAVA IN REŠEVANJE SPOROV Uporaba prava
  31. člen Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev gospodarske javne službe se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije. Arbitražna klavzula in prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže
  32. člen S koncesijsko pogodbo se dogovori, da je za odločanje o sporih med koncedentom in koncesionarjem pristojna arbitraža, kolikor to ni v nasprotju s pravnim redom. V razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev gospodarske javne službe ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali arbitraže (prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže). XVIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE Objava javnega razpisa
  33. člen Javni razpis za podelitev koncesije mora biti objavljen najkasneje v 6 mesecih po uveljavitvi tega odloka. Začetek veljavnosti odloka
  34. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 3912-1/04-10 Ljubljana, dne
  35. februarja 2006 Županja Mestne občine Ljubljana Danica Simšič l.r. Kazalo Na vrh

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.