← Slovenija

Odločba o delni razveljavitvi 1. točke in razveljavitvi 2. točke tretjega odstavka 7. člena Zakona o nepremičninskem posredovanju ter o delni razvelja

Številka: U-I-229/03-18 Datum:

  2. 2006 O D L O Č B A Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem na pobudo Dušana Kočarja iz Ljubljane, na seji dne
  3. februarja 2006 o d l o č i l o:
  4. V
  5. točki tretjega odstavka
  6. člena Zakona o nepremičninskem posredovanju (Uradni list RS, št. 42/03) se razveljavijo besede "datum in kraj rojstva, EMŠO" in beseda "prebivališče."
  7. Točka 2 tretjega odstavka
  8. člena Zakona o nepremičninskem posredovanju se razveljavi.
  9. V Pravilniku o strokovnem izpitu, licencah in vodenju imenika nepremičninskih posrednikov (Uradni list RS, št. 14/04) se razveljavi: – v
  10. točki
  11. člena besede "država, kraj in datum rojstva, državljanstvo, EMŠO" in besede "stalno ali začasno prebivališče;" –
  12. točka
  13. člena; –
  14. člen. O b r a z l o ž i t e v A.
  15. Pobudnik je vložil pobudo za oceno ustavnosti 5., 6., 7., 9.,
  16. in
  17. člena Zakona o nepremičninskem posredovanju (v nadaljevanju ZNPosr).
  18. V pobudi navaja, da naj bi bil
  19. člen ZNPosr v neskladju s 35., z
  20. in s
  21. členom Ustave. Pobudnik ne nasprotuje javnosti imenika nepremičninskih posrednikov, vendar meni, da bi bilo treba selekcionirati podatke, ki se objavijo. Zlasti nasprotuje javnosti podatka o prebivališču nepremičninskega posrednika, davčne številke in EMŠO, saj meni, da za to ni utemeljenega razloga. Tudi objava kraja rojstva naj bi bila po stališču pobudnika "moteča" za osebe, ki so pridobile slovensko državljanstvo z naturalizacijo. Objava podatka o izobrazbi nepremičninskega posrednika naj bi bila "preuranjena," ker izobraževalnega programa, na podlagi katerega bi bilo mogoče pridobiti ustrezno izobrazbo, ni. Po mnenju pobudnika bi moral biti javen podatek o zaposlitvi nepremičninskega posrednika. Zatrjuje tudi, da je izpodbijana določba v neskladju s
  22. členom Ustave.
  23. Pobudnik tudi navaja, da so na pristojnem Ministrstvu na podlagi izpodbijanega ZNPosr sprejeli Pravilnik o strokovnem izpitu, licencah in vodenju imenika nepremičninskih posrednikov (v nadaljevanju Pravilnik). Pobudnik meni, da je ZNPosr v neskladju z Ustavo, ker določa javnost nekaterih osebnih podatkov, zato naj bi bil posledično v neskladju z Ustavo tudi navedeni Pravilnik. Navaja tudi, da je Ministrstvu prepovedal objavo njegovih osebnih podatkov v imeniku nepremičninskih posrednikov, vendar naj tega Ministrstvo ne bi upoštevalo.
  24. Državni zbor na pobudo ni odgovoril.
  25. Ministrstvo za okolje in prostor v svojem odgovoru navaja, da je imenik nepremičninskih posrednikov po ZNPosr javna evidenca podatkov o nepremičninskih posrednikih, ki ga na podlagi zakonskega pooblastila kot upravljavec zbirke podatkov v skladu z
  26. členom Ustave vodi Ministrstvo za okolje in prostor. Navaja, da je vpis posameznika, ki je pridobil licenco za opravljanje poslov nepremičninskega posredovanja v javno dostopen imenik nepremičninskih posrednikov konstitutiven, saj z vpisom posameznik pridobi status nepremičninskega posrednika po ZNPosr. Tretji odstavek
  27. člena ZNPosr določa vsebino podatkov, ki jih Ministrstvo vodi v imeniku nepremičninskih posrednikov za potrebe vodenja postopkov izdaje, zavrnitve izdaje, odvzema licence, vpisa in izbrisa iz imenika, postopkov dopolnilnega usposabljanja ter za obdelavo podatkov za analitične potrebe Ministrstva. Meni, da se osebni podatki posameznika, kot so ime, priimek, datum in kraj rojstva ter prebivališče, vodijo v imeniku za namene identifikacije posameznika za potrebe javnega dela imenika, medtem ko se podatki o EMŠO in o davčni številki vodijo za namene obnavljanja podatkov iz centralnega registra prebivalstva. Zatrjuje, da Ministrstvo vodi imenik nepremičninskih posrednikov in obdeluje podatke v imeniku v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 – v nadaljevanju ZVOP-1). Poudarja, da sta poglavitna cilja pri pripravi in sprejemu ZNPosr varstvo pogodbeno šibkejše stranke in varstvo potrošnikov. V cilju varstva potrošnikov je imenik nepremičninskih posrednikov v skladu s sedmim odstavkom
  28. člena ZNPosr javen. Navaja, da
  29. člen Pravilnika na podlagi sedmega odstavka
  30. člena ZNPosr predpisuje javnost imenika v delu, ki se nanaša na identifikacijske podatke posameznika (ime, priimek, datum in kraj rojstva, prebivališče), podatek, ali je posameznik vpisan oziroma ni vpisan v imenik ter podatek o vrsti in veljavnosti licence. Po mnenju Ministrstva predstavljata imenik nepremičninskih posrednikov in javnost identifikacijskih podatkov nepremičninskega posrednika temeljni inštrument varstva potrošnikov, ki lahko v vsakem trenutku, še preden sklenejo pogodbo o posredovanju z nepremičninsko družbo, na podlagi identifikacijskih podatkov nepremičninskega posrednika preverijo, ali je posameznik vpisan v imenik ali ne in preverijo podatek o vrsti ter veljavnosti licence. Izdaja nepremičninskih licenc in vpis v imenik nepremičninskih posrednikov pomeni po mnenju Ministrstva zaščito potrošnikov, hkrati pa tudi sporočilo javnosti, da bo dogajanje na nepremičninskem trgu v bodoče bolj na očeh javnosti. Ker so nepremičninski posredniki strokovno usposobljene fizične osebe, upravičeno nosijo odgovornost za svoje delo, k čemur naj bi prispevala tudi javnost imenika.
  31. Ministrstvo za pravosodje v svojem odgovoru navaja, da je sporen del
  32. točke tretjega odstavka
  33. člena ZNPosr v zvezi z sedmim odstavkom istega člena, ki določa, da je imenik nepremičninskih posrednikov javen. Meni, da je javnost podatka o EMŠO in o prebivališču pretirana tako z vidika
  34. člena in tretjega odstavka
  35. člena Ustave, kot tudi z vidika člena 6, prvega odstavka, točke (c) Direktive 95/46/EC o varstvu posameznikov pri obdelovanju osebnih podatkov in prostem prometu podatkov (Uradni list EU, št. L 281/95). Meni, da velja isto tudi glede dela določbe
  36. točke
  37. člena Pravilnika in sicer glede podatka o EMŠO, državi rojstva, državljanstvu in stalnem ali začasnem prebivališču. Poleg tega navaja, da je seznam osebnih podatkov, ki jih določa Pravilnik širši kot seznam podatkov, ki jih določa
  38. točka tretjega odstavka
  39. člena ZNPosr. To je po njegovem mnenju sporno z vidika
  40. in
  41. člena ter tretjega odstavka
  42. člena Ustave. Ministrstvo zatrjuje, da obstajajo ustavno dopustni razlogi, zlasti zagotavljanje pravne varnosti, za obdelavo osebnih podatkov v imeniku nepremičninskih posrednikov, vendar bi bilo treba natančno določiti, kateri podatki se obdelujejo in za katere namene so javni. Ministrstvo opozarja, da gre za delno drugačno situacijo, ker nepremičninski posredniki opravljajo gospodarsko dejavnost, in so podatki potrebni zaradi uveljavljanja morebitnih odškodninskih zahtevkov njihovih strank in zaradi možnosti preverjanja, ali je posameznik res nepremičninski posrednik. Javnost dela imenika, je po mnenju Ministrstva potrebna zaradi varstva potrošnikov in varstva pravnega prometa. Navaja tudi, da je Vlada Republike Slovenije dne
  44. 2006 sprejela predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o nepremičninskem posredovanju, ki ga je posredovala v obravnavo Državnem zboru. Navedeni predlog po njenem mnenju na ustavno skladen način ureja vprašanja, ki so po mnenju pobudnika ustavno sporna. B. – I.
  45. Ustavno sodišče je pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 5., 6., 9.,
  46. in
  47. člena ZNPosr s sklepom št. U-I-229/03 z dne
  49. 2003 zavrglo, pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti tretjega in sedmega odstavka
  50. člena ZNPosr in Pravilnika pa je z istim sklepom sprejelo. B. – II.
  51. Pobudnik izpodbija
  52. člen ZNPosr. Iz vsebine pobude izhaja, da nasprotuje javnosti nekaterih podatkov, ki se vpisujejo v imenik nepremičninskih posrednikov. Podatki, ki se vpisujejo v imenik nepremičninskih posrednikov, so določeni v tretjem odstavku
  53. člena ZNPosr. Javnost imenika nepremičninskih posrednikov je določena v prvem stavku sedmega odstavka
  54. člena ZNPosr. Glede na to se je Ustavno sodišče pri svoji presoji omejilo na tretji odstavek
  55. člena ZNPosr v zvezi s prvim stavkom sedmega odstavka
  56. člena ZNPosr.
  57. Tretji odstavek
  58. člena ZNPosr določa, da se v imenik nepremičninskih posrednikov pri pristojnem ministrstvu na predlog posameznika, ki je pridobil licenco iz prvega odstavka tega člena, vpisujejo naslednji podatki:
  59. osebni podatki (ime, priimek, datum in kraj rojstva, EMŠO, davčna številka, prebivališče);
  60. izobrazba;
  61. številka in datum izdaje licence;
  62. pridobitev licence;
  63. odvzem licence;
  64. številko in datum obnovitve licence;
  65. vrsta licence (pogojna, nepogojna). Prvi stavek sedmega odstavka
  66. člena ZNPosr določa, da je imenik nepremičninskih posrednikov javen.
  67. Pobudnik očita tretjemu odstavku
  68. člena v zvezi s prvim stavkom sedmega odstavka
  69. člena ZNPosr neskladje z
  70. členom Ustave, ki zagotavlja varstvo osebnih podatkov. Drugi odstavek
  71. člena Ustave določa, da zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon. Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 – v nadaljevanju ZVOP-1), ki določa sistem varstva osebnih podatkov, opredeljuje osebni podatek kot katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznico ali na posameznika (v nadaljevanju posameznik), ne glede na obliko, v kateri je izražen (
  72. točka
  73. člena). Posameznika opredeljuje kot določeno ali določljivo fizično osebo, na katero se nanaša osebni podatek, s tem da je fizična oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa (
  74. točka
  75. člena ZVOP-1).(*1)
  76. Varstvo osebnih podatkov torej uživajo posamezniki samo, če gre za osebne podatke. Druga točka
  77. člena ZNPosr se glasi: Nepremičninski posrednik oziroma nepremičninska posrednica (v nadaljnjem besedilu – nepremičninski posrednik) je fizična oseba, ki za nepremičninsko družbo opravlja posle posredovanja, na podlagi pogodbe o zaposlitvi oziroma na drugi pravni podlagi, s pridobljeno licenco pristojnega ministrstva za opravljanje poslov posredovanja in je pri pristojnem ministrstvu vpisana v imenik nepremičninskih posrednikov. Iz navedene definicije nepremičninskega posrednika izhaja, da gre za fizično osebo, ki za nepremičninsko družbo opravlja posle posredovanja. To pa pomeni, da podatkov, vsebovanih v imeniku nepremičninskih posrednikov, na splošno ni mogoče obravnavati kot osebne podatke, saj se ne nanašajo na fizično osebo kot posameznika, temveč na fizično osebo, ki opravlja posle posredovanja v prometu z nepremičninami za nepremičninsko družbo. Glede na to podatki, vsebovani v imeniku nepremičninskih posrednikov, na splošno ne uživajo varstva po
  78. členu Ustave, če gre za podatke, ki so v zvezi z opravljanjem poslov posredovanja v prometu z nepremičninami. Odločilno je, da nepremičninski posrednik za nepremičninsko družbo opravlja posle posredovanja v prometu z nepremičninami, čeprav ni nujno, da opravlja dejavnost storitev posredovanja v prometu z nepremičninami v eni od oblik, ki jih Zakon o gospodarskih družbah predvideva za opravljanje pridobitne dejavnosti. Ustavno sodišče se ne more spuščati v vprašanje potrebnosti zbiranja posameznih podatkov v imenik nepremičninskih posrednikov, vendar to ne pomeni, da bi zakonodajalec, ko gre za zbiranje podatkov o fizičnih osebah v zvezi s posli, ki jih opravljajo, lahko določil zbiranje kateregakoli podatka.
  79. V zvezi z opravljanjem poslov posredovanja v prometu z nepremičninami so tisti podatki v imeniku nepremičninskih posrednikov, ki se nanašajo na licenco za opravljanje poslov posredovanja; to so podatki iz 3., 4., 5.,
  80. in
  81. točke tretjega odstavka
  82. člena ZNPosr. Prav tako so v zvezi z opravljanjem poslov, ki jih opravlja nepremičninski posrednik, tisti podatki, ki so potrebni za identifikacijo nepremičninskega posrednika.
  83. Identifikaciji nepremičninskega posrednika služita podatek o imenu in priimku. Ker zgolj podatek o imenu in priimku ne zadostuje, je za identifikacijo posameznika potreben še dodaten podatek. Popolno identifikacijo posameznika omogoča tako podatek o EMŠO kot tudi podatek o davčni številki. To pa pomeni, da je določitev kar dveh podatkov, ki omogočata popolno identifikacijo posameznika, odveč, saj zadostuje zgolj eden. Ob tem je še toliko bolj nepotreben podatek o datumu in kraju rojstva, ki niti ne omogoča popolne identifikacije posameznika.
  84. Za ostale podatke, ki se vpisujejo in zbirajo v imenik nepremičninskih posrednikov, je očitno, da niso v nobeni zvezi z opravljanjem poslov posredovanja v prometu z nepremičninami oziroma so očitno nepotrebni za popolno identifikacijo posameznega nepremičninskega posrednika. Zato ti podatki uživajo varstvo osebnih podatkov po
  85. členu Ustave. Ker gre za osebne podatke, katerih zbiranje je predpisal ZNPosr, je treba še pred morebitno presojo o spoštovanju načela sorazmernosti ugotoviti, ali so izpolnjene druge zahteve, ki jih
  86. člen Ustave postavlja za zakonsko urejanje zbiranja osebnih podatkov. Drugi odstavek
  87. člena Ustave med drugim določa, da mora biti v zakonu določen namen uporabe osebnih podatkov. V ZNPosr namen uporabe v tej točki navedenih osebnih podatkov, ki se zbirajo v imenik nepremičninskih posrednikov, ni določen. Pač pa Zakon določa, da je imenik nepremičninskih posrednikov javen, kar je mogoče razlagati le tako, da so javni vsi podatki iz tretjega odstavka
  88. člena ZNPosr, torej tudi v tej točki navedeni podatki, ki uživajo varstvo po
  89. členu Ustave. Na podlagi navedene določbe ZNPosr in
  90. člena Pravilnika je imenik nepremičninskih posrednikov objavljen na spletnih straneh Ministrstva za okolje in prostor. Ustavno sodišče je že v odločbi št. U-I-298/04 z dne
  92. 2005 (Uradni list RS, št. 100/05) zavzelo stališče, da dejstvo, da namen uporabe zbranih osebnih podatkov v zakonu ni določen, pomeni, da zakon z objavo teh podatkov celo omogoča, da se zbrani podatki uporabljajo za kakršenkoli namen, kar je samo po sebi v neskladju z drugim odstavkom
  93. člena Ustave. Tudi izpodbijani ZNPosr namena uporabe osebnih podatkov, ki uživajo varstvo po
  94. členu Ustave, ne določa, kar pomeni, da Zakon z določitvijo javnosti teh podatkov (prvi stavek sedmega odstavka
  95. člena) celo omogoča, da se zbrani podatki uporabljajo za kakršenkoli namen, kar je samo po sebi v neskladju z drugim odstavkom
  96. člena Ustave. Glede na navedeno je tretji odstavek
  97. člena v zvezi s prvim stavkom sedmega odstavka
  98. člena ZNPosr v neskladju z
  99. členom Ustave, kolikor določa, da se v imenik nepremičninskih posrednikov zbirajo podatek o datumu in kraju rojstva, EMŠO, podatek o prebivališču in podatek o izobrazbi nepremičninskega posrednika. Zato je Ustavno sodišče delno razveljavilo
  100. točko tretjega odstavka
  101. člena ZNPosr (
  102. točka izreka) in razveljavilo
  103. točko tretjega odstavka
  104. člena ZNPosr (
  105. točka izreka). Ker je izpodbijano določbo delno razveljavilo že iz tega razloga, ju ni bilo treba presojati z vidika skladnosti z drugimi ustavnimi določbami. Glede na navedeni obseg razveljavitve Ustavnemu sodišču ni bilo treba presojati sedmega odstavka
  106. člena ZNPosr.
  107. Ustavno sodišče se je odločilo za razveljavitev podatka o EMŠO, to pa ne pomeni, da ne bi smel zakonodajalec ob morebitni noveli ZNPosr namesto zbiranja podatka o davčni številki določiti zbiranje podatka o EMŠO. B. – III.
  108. Iz vsebine pobude izhaja, da pobudnik izpodbija Pravilnik v delu, v katerem določa javnost nekaterih osebnih podatkov, ki so vsebovani v imeniku nepremičninskih posrednikov. Vsebino podatkov, ki so vsebovani v imeniku nepremičninskih posrednikov, določa
  109. člen Pravilnika. Prvi odstavek
  110. člena Pravilnika določa, kateri podatki iz imenika nepremičninskih posrednikov so javni. Drugi odstavek
  111. člena Pravilnika pa določa, da se podatki iz prvega odstavka
  112. člena Pravilnika objavijo na spletnih straneh Ministrstva. Glede na ugotovljeno delno neskladje
  113. točke tretjega odstavka
  114. člena in neskladje
  115. točke tretjega odstavka
  116. člena ZNPosr v zvezi s prvim stavkom sedmega odstavka
  117. člena ZNPosr z
  118. členom Ustave, je posledično tudi
  119. člen v zvezi s
  120. členom Pravilnika v neskladju z
  121. členom Ustave. Glede na povedano je Ustavno sodišče v
  122. točki
  123. člena Pravilnika razveljavilo besede kraj in datum rojstva, EMŠO, stalno in začasno prebivališče in razveljavilo
  124. točko
  125. člena Pravilnika.
  126. Pravilnik v
  127. točki
  128. člena določa, da se v imenik nepremičninskih posrednikov vpisuje tudi podatek o državi rojstva in o državljanstvu nepremičninskega posrednika. Tudi za ta dva podatka je očitno, da nista v nobeni zvezi z opravljanjem poslov posredovanja v prometu z nepremičninami in da sta nepotrebna za popolno identifikacijo posameznega nepremičninskega posrednika, zato tudi ta dva podatka uživata varstvo osebnih podatkov po
  129. členu Ustave. Iz drugega odstavka
  130. člena Ustave izhaja, da zbiranje osebnih podatkov lahko določi le zakon. ZNPosr, ki je podlaga za izdajo izpodbijanega Pravilnika, zbiranje teh dveh osebnih podatkov v imenik nepremičninskih posrednikov ne določa. To pomeni, da je izpodbijani Pravilnik v
  131. točki
  132. člena iz razlogov, navedenih v tej točki, v neskladju z drugim odstavkom
  133. člena Ustave. Zaradi neskladja z
  134. členom Ustave je Ustavno sodišče v
  135. točki
  136. člena Pravilnika razveljavilo tudi besede država rojstva in državljanstvo. B. – IV.
  137. Pobudnik zatrjuje tudi kršitev načela usklajenosti pravnih aktov (tretji odstavek
  138. člena Ustave). Skladnost pomeni, da se mora nižji pravni akt gibati v mejah, ki mu jih vsebinsko zarisuje višji pravni akt. Za podzakonske predpise upravnih organov izhaja to tudi iz drugega odstavka
  139. člena Ustave, ki določa, da "upravni organi opravljajo svoje delo samostojno v okviru in na podlagi Ustave in zakonov". Po tretjem odstavku
  140. člena Ustave pa morajo biti podzakonski predpisi in drugi splošni akti v skladu z Ustavo in z zakonom. Načelo vezanosti delovanja državnih organov na Ustavo in na zakon ter legalitetno načelo sta kot temeljni ustavni načeli v tesni povezanosti z načelom demokratične in pravne države. Glede normativne dejavnosti državne uprave pomenita, da je ta pri izdajanju podzakonskih predpisov vsebinsko vezana na Ustavo in na zakon. Zakon mora biti vsebinska podlaga za izdajanje podzakonskih aktov. Upravni predpis sme zakonsko normo dopolnjevati le do te mere, da z dopolnjevanjem ne uvaja originarnih nalog države in da z zakonom urejenih pravic in obveznosti ne zožuje. Obseg, v katerem sme podzakonski akt dopolnjevati zakonsko določbo, je odvisen od obsega zakonskega pooblastila in od položaja podzakonskega akta v hierarhiji pravnih aktov, s katerim se zakonska materija natančneje opredeljuje.
  141. Pravilnik je po svoji pravni naravi podzakonski predpis, ki ga lahko izda minister za izvrševanje zakonov in drugih predpisov. Pravna narava pravilnika kot podzakonskega predpisa je urejena v
  142. členu Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 52/02 in nasl. – ZDU-1). Po njem se pravilniki kot podzakonski predpisi sprejemajo za izvrševanje zakona. Zato so na zakon vezani tako, da v vsebinskem smislu ne smejo določati ničesar brez zakonske podlage in zunaj vsebinskih okvirov, ki morajo biti v zakonu izrecno določeni ali iz njega vsaj z razlago ugotovljivi. Zato smejo vsebovati le določbe o izvrševanju posameznih zakonskih določb. Tako pa je tudi pooblastilo v drugem odstavku
  143. člena ZNPosr.
  144. ZNPosr v prvem stavku sedmega odstavka
  145. člena določa, da je imenik nepremičninskih posrednikov javen. Kot je bilo že rečeno, to pomeni, da so javni vsi podatki, ki se po tretjem odstavku
  146. člena ZNPosr vpisujejo v imenik nepremičninskih posrednikov. Pravilnik pa ne določa javnosti vseh podatkov, ki se zbirajo v imenik nepremičninskih posrednikov. člen 33 Pravilnika le določa posamezne podatke, ki so javni in ki se objavijo na spletnih straneh Ministrstva. To pomeni, da je določba
  147. člena Pravilnika zožila zakonsko določeno javnost imenika in s tem vsebinsko posegla v zakonsko ureditev.
  148. Zato je Ustavno sodišče zaradi neskladja določbe
  149. člena Pravilnika z drugim odstavkom
  150. člena in s tretjim odstavkom
  151. člena Ustave razveljavilo. C.
  152. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi
  153. člena in tretjega odstavka
  154. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – ZUstS) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Prvo točko izreka je sprejelo soglasno, razen v delu, ki se nanaša na prebivališče, kjer je odločilo s sedmimi glasovi proti enemu, proti je glasoval sodnik Fišer. Drugo točko izreka je sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu, proti je glasoval sodnik Fišer. Tretjo točko izreka je sprejelo soglasno, razen v delu, ki se nanaša na "stalno ali začasno prebivališče" in v delu, ki se nanaša na drugo alinejo te točke izreka, kjer je odločilo s sedmimi glasovi proti enemu, proti je glasoval sodnik Fišer. Predsednik dr. Janez Čebulj l.r. (*1) Konvencija o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 11/94, MP, št. 3/94 – v nadaljevanju MKVP) opredeljuje osebni podatek kot katerokoli informacijo, ki se nanaša na določenega ali določljivega posameznika. Kazalo Na vrh

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.