Pravilnik o smeri in stopnji izobrazbe učiteljev in drugih strokovnih delavcev v izobraževalnih programih za pridobitev srednje strokovne izobrazbe GR

Na podlagi šestega odstavka

1. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 98/05 – uradno prečiščeno besedilo) minister za šolstvo in šport izdaja P R A V I L N I K o smeri in stopnji izobrazbe učiteljev in drugih strokovnih delavcev v izobraževalnih programih za pridobitev srednje strokovne izobrazbe GRADBENI TEHNIK
2. člen Ta pravilnik določa izobrazbo, ki jo morajo imeti učitelji strokovno teoretičnih predmetov, učitelji praktičnega pouka in drugi strokovni delavci, ki z njimi sodelujejo pri izvajanju strokovnih nalog v izobraževalnem programu srednjega strokovnega izobraževanja gradbeni tehnik in v izobraževalnem programu poklicno-tehniškega izobraževanja gradbeni tehnik, ki ju je sprejel minister, pristojen za šolstvo, z Odredbo o izobraževalnem programu za pridobitev srednje strokovne izobrazbe geodetski tehnik, zobotehnik, farmacevtski tehnik in gradbeni tehnik (Uradni list RS, št. 12/01) in s Pravilnikom o izobraževalnem programu poklicno-tehniškega izobraževanja gradbeni tehnik (Uradni list RS, št. 75/04).
3. člen V tem pravilniku izobrazba pomeni študijski program za pridobitev izobrazbe, po katerem se pridobi strokovni naslov v skladu z Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih (Uradni list RS, št. 83/03 – uradno prečiščeno besedilo) ali končan javno veljavni izobraževalni program.
4. člen Če v tem pravilniku pri posameznih predmetih ni navedeno, ali je ustrezen enopredmetni ali dvopredmetni študijski program, se šteje, da je ustrezen tako enopredmetni kot dvopredmetni študijski program.
5. člen
6. Materiali Učitelj je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program gradbeništva, gospodarskega inženirstva (smer – gradbeništvo), arhitekture, kemijskega inženirstva ali kemijske tehnologije ali visokošolski strokovni študijski program gradbeništva ali kemijske tehnologije. Laborant je lahko, kdor je opravil splošno maturo z izbirnim predmetom kemija, lahko pa tudi, kdor je končal izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne izobrazbe, ki je vseboval najmanj 315 ur kemije ali drugih predmetov s kemijskega predmetnega področja.
7. Opisna geometrija Učitelj je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program gradbeništva, gospodarskega inženirstva (smer – gradbeništvo), arhitekture ali geodezije ali visokošolski strokovni študijski program gradbeništva ali geodezije.
8. Visoke zgradbe Učitelj je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program gradbeništva, gospodarskega inženirstva (smer – gradbeništvo) ali arhitekture ali visokošolski strokovni študijski program gradbeništva.
9. Gradbena mehanika Učitelj je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program gradbeništva, gospodarskega inženirstva (smer – gradbeništvo) ali arhitekture ali visokošolski strokovni študijski program gradbeništva.
10. Beton Učitelj je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program gradbeništva, gospodarskega inženirstva (smer – gradbeništvo) ali arhitekture ali visokošolski strokovni študijski program gradbeništva.
11. Geodezija Učitelj je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program gradbeništva ali gospodarskega inženirstva (smer – gradbeništvo) ali visokošolski strokovni študijski program gradbeništva ali geodezije.
12. Nizke zgradbe Učitelj je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program gradbeništva, gospodarskega inženirstva (smer – gradbeništvo), arhitekture ali geologije ali visokošolski strokovni študijski program gradbeništva.
13. Kalkulacije in poslovanje Učitelj je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program gradbeništva, gospodarskega inženirstva (smer – gradbeništvo) ali arhitekture ali visokošolski strokovni študijski program gradbeništva.
14. Praktični pouk Učitelj je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program gradbeništva, gospodarskega inženirstva (smer – gradbeništvo) ali arhitekture ali visokošolski strokovni študijski program gradbeništva. Učitelj mora imeti predpisane delovne izkušnje s področja gradbeništva.
15. člen Strokovni delavci, ki so do uveljavitve tega pravilnika izpolnjevali predpisane pogoje za opravljanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti v izobraževalnem programu srednjega strokovnega izobraževanja gradbeni tehnik, lahko še naprej opravljajo vzgojno-izobraževalno dejavnost za vsebinsko sorodne predmete tudi po uveljavitvi tega pravilnika. Strokovni delavci, ki so do uveljavitve tega pravilnika izpolnjevali predpisane pogoje za opravljanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti v programu gradbeni tehniki (V/14), ki ga je sprejel Strokovni svet RS za vzgojo in izobraževanje na
16. seji z dne
18. 1991 in je bil objavljeni v publikaciji Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in šport, Štiriletni programi tehniških in drugih strokovnih šol, Ljubljana 1992, lahko še naprej opravljajo vzgojno-izobraževalno dejavnost za vsebinsko sorodne predmete tudi po uveljavitvi tega pravilnika.
19. člen Ne glede na določbe tega pravilnika je za učitelje strokovno teoretičnih predmetov ustrezna tudi izobrazba, pridobljena po podiplomskih študijskih programih za pridobitev specializacije, magisterija oziroma doktorata znanosti ustrezne smeri.
20. člen Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Odredba o smeri in stopnji strokovne izobrazbe, ki jo morajo imeti učitelji in drugi strokovni delavci v programu gradbeni tehnik (Uradni list RS, št. 69/01).
21. člen Določila o kadrovskih pogojih za izvedbo programa gradbeni tehnik (V/14), ki ga je sprejel Strokovni svet RS za vzgojo in izobraževanje na
22. seji z dne
24. 1991, se uporabljajo do izteka navedenega programa.
25. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 011-03-45/2005 Ljubljana, dne
26. januarja 2006 EVA 2005-3311-0086 dr. Milan Zver l.r. Minister za šolstvo in šport Kazalo Na vrh