(2)ugotoviti osebne podatke oseb v postopku.(*3) Osebni podatek je vsak podatek, ki kaže na lastnosti, stanja ali razmerja posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Pomen ugotavljanja identitete, kot izhaja iz izpodbijane določbe in ki je sicer širši od prej navedenega, je dejansko dvojen: preventivni (proaktivni) in represivni. Preventivni (proaktivni) pomen ima to pooblastilo takrat, ko policija ugotavlja identiteto neznanih oseb, ki naj bi šele storile prepovedano dejanje, torej ko tako dejanje sploh še ni bilo storjeno. Represivni pomen pa ima to pooblastilo takrat, ko z ugotavljanjem identitete policija odkriva osebe, ki so že storile prekršek ali kaznivo dejanje, osebe, za katerimi je razpisana tiralica, ali osebe, ki so pobegnile iz zapora ali pa jih išče drug organ.
- Uporabo policijskih pooblastil izpeljuje Pravilnik o policijskih pooblastilih (Uradni list RS, št. 51/2000 in nasl. – v nadaljevanju Pravilnik), ki je bil izdan na podlagi
- člena ZPol. Opredeljuje način izvajanja in razčlenjuje uporabo posameznih policijskih pooblastil, ki so določena v ZPol in v drugih zakonih, če ti opredeljujejo istovrstna pooblastila (
- člen Pravilnika). Določa, da so policijska pooblastila z zakonom določeni ukrepi, ki policistom omogočajo opravljanje njihovih nalog (
- člen Pravilnika). Policijsko pooblastilo je treba izvesti strokovno in odločno, vendar obzirno, tako da brez potrebe ne prizadene osebnega dostojanstva oseb v postopku (
- člen Pravilnika). Prav tako morajo po določbi
- člena Pravilnika policisti prenehati z izvajanjem policijskega pooblastila takoj, ko prenehajo razlogi za njegovo uporabo. V II. poglavju Pravilnika, ki nosi naslov »Splošna policijska pooblastila«, sta v členih 20 do 25 določena način ugotavljanja identitete in identifikacijski postopek. Policist ugotavlja identiteto tako, da od osebe zahteva, naj mu izroči na vpogled osebno izkaznico ali drugo veljavno javno listino, opremljeno s fotografijo, ki jo je izdal državni organ, na podlagi katere lahko ugotovi njeno identiteto (prvi odstavek
- člena Pravilnika). Po določbi drugega odstavka
- člena Pravilnika je policist dolžan obrazložiti razloge za ugotavljanje identitete, če oseba tako zahteva. Če oseba, katere identiteto policist ugotavlja, pri sebi nima listin iz
- člena, oziroma če gre za tujca iz
- člena Pravilnika, policist, če okoliščine to dopuščajo, ugotavlja njeno identiteto po obstoječih evidencah ali s pomočjo drugih oseb, katerih identiteta je ugotovljena. Policist si lahko pomaga tudi z drugimi listinami, ki vsebujejo podatke o osebi, katere identiteto ugotavlja (prvi odstavek
- člena Pravilnika). Če policist ne more ugotoviti identitete osebe na način, kot ga določa prejšnji odstavek, oseba, katere identiteto policist ugotavlja, pa prebiva v bližini, lahko policist preveri njeno identiteto na domu (drugi odstavek
- člena Pravilnika). V primeru, če policist ne more ugotoviti identitete osebe na drug način, jo privede v policijske prostore in opravi identifikacijski postopek, tako da v skladu z določbami zakona osebi vzame prstne odtise, jo fotografira in zabeleži njen osebni opis. Fotografija in osebni opis se lahko tudi objavita (
- člen Pravilnika).
- Izvrševanje policijskega pooblastila za ugotavljanje identitete pomeni poseg v ustavno zagotovljeno pravico do nedotakljivosti zasebnosti, ki je varovana v
- členu Ustave.(*4) Ustavno sodišče je glede določb
- do
- člena Ustave, s katerimi so varovani človekovo osebno dostojanstvo, osebnostne pravice, njegova zasebnost in varnost, že sprejelo stališče (
- točka obrazložitve odločbe št. U-I-25/95 z dne
- 1997, Uradni list RS, št. 5/98 in OdlUS VI, 158), da gre za takšne določbe, ki imajo posebno mesto med človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami in ki prepovedujejo vsem – na prvem mestu državi, pa tudi posameznikom – poseganje vanje (glej tudi odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-238/99 z dne
- 2000, Uradni list RS, št. 113/2000 in OdlUS IX, 257). V skladu z načelom, da je na tem področju prepovedano vse, kar ni izrecno dovoljeno, je prepovedan vsak poseg v naštete pravice, razen tistih, ki so dovoljeni v skladu z Ustavo. Pravica do zasebnosti se za posameznika lahko konča samo tam, kjer kolidira z ustavno varovanim močnejšim interesom drugih.
- Posegi v človekove pravice ali temeljne svoboščine so po ustaljeni ustavnosodni presoji dopustni, če so v skladu z načelom sorazmernosti. Presojo, ali je poseg v človekovo pravico dopusten, opravi Ustavno sodišče na podlagi t. i. strogega testa sorazmernosti (glej odločbo št. U-I-18/02 z dne
- 2003, Uradni list RS, 108/03, OdlUS XII, 86). Ustavno sodišče mora zato najprej ugotoviti (presoditi), ali poseg zasleduje ustavno dopusten cilj. Pri tem upošteva, da se po določbi tretjega odstavka
- člena Ustave človekove pravice in temeljne svoboščine lahko omejijo zaradi pravic drugih oziroma zaradi javne koristi. Ob ugotovitvi, da poseg zasleduje ustavno dopusten cilj in da s tega vidika torej ni nedopusten, je treba vselej oceniti še, ali je ta v skladu z načeli pravne države (
- člen Ustave), in sicer s tistim izmed teh načel, ki prepoveduje prekomerne posege. To pomeni, da mora biti omejitev potrebna (nujna) in primerna za dosego zasledovanega ustavno dopustnega cilja ter v sorazmerju s pomembnostjo tega cilja (načelo sorazmernosti v ožjem pomenu oziroma načelo proporcionalnosti). Iz
- člena Ustave izhajajoče načelo pravne države pa vsebuje tudi zahtevo po načelu jasnosti in določnosti predpisov. V skladu z ustavno zahtevo po določnosti zakona mora biti poseganje v ustavne pravice urejeno določno in nedvoumno. Če norma ni jasno opredeljena, obstaja možnost različne uporabe zakona in arbitrarnosti državnih organov ali drugih organov za izvrševanje javnih pooblastil, ki odločajo o pravicah posameznikov. Slednje je treba upoštevati tudi v tem primeru.
- ZPol v
- členu, ki nosi naslov »Naloge in organizacije policije«, določa, da so naloge policije naslednje:
- varovanje življenja, osebne varnosti in premoženja ljudi;
- preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in prekrškov, odkrivanje in prijemanje storilcev kaznivih dejanj in prekrškov, drugih iskanih oseb ter njihovo izročanje pristojnim organom in zbiranje dokazov ter raziskovanje okoliščin, ki so pomembne za ugotovitev premoženjske koristi, ki izvira iz kaznivih dejanj in prekrškov;
- vzdrževanje javnega reda;
- nadzor in urejanje prometa na javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki so dane v uporabo za javni promet;
- varovanje državne meje in opravljanje mejne kontrole;
- opravljanje nalog, določenih v predpisih o tujcih;
- varovanje določenih oseb, organov, objektov in okolišev;
- varovanje določenih delovnih mest in tajnosti podatkov državnih organov, če z zakonom ni drugače določeno;
- izvajanje nalog, določenih v tem in drugih zakonih in podzakonskih predpisih. Kot je bilo že navedeno, imajo policisti pri opravljanju nalog policije pooblastila, določena s tem zakonom in z drugimi zakoni (
- člen ZPol). Pri opravljanju nalog so policisti dolžni ravnati v skladu z Ustavo in z zakoni ter spoštovati in varovati človekove pravice in temeljne svoboščine (prvi odstavek
- člena ZPol). Policisti lahko omejijo človekove pravice in temeljne svoboščine le v primerih, določenih z Ustavo in z zakoni (drugi odstavek
- člena ZPol). Po določbi
- člena ZPol smejo policisti pri opravljanju svojih nalog med drugim opozarjati, ukazovati, ugotavljati identiteto in tudi izvesti identifikacijski postopek.
- Cilj, ki ga je zakonodajalec želel doseči s tem, da je kot eno izmed policistovih pooblastil določil možnost, da slednji pod pogoji, določenimi v izpodbijani določbi, ugotavlja identiteto oseb, je torej v zagotovitvi učinkovitega izvrševanja nalog policije, katerih namen je med drugim zagotavljati splošno varnost in s tem tudi varnost vsakega posameznika. Za dosego tega cilja je zakonodajalec v primeru izpodbijane določbe sicer posegel v ustavno varovano vsebino zasebnosti iz
- člena Ustave, vendar je imel za poseg ustavno dopusten, to je stvarno upravičen cilj. S tega vidika poseg ni nedopusten. Prav tako je obravnavani poseg zakonodajalca nujen in primeren (ukrep) za zagotovitev zasledovanega cilja. Vendar izpodbijana določba ne prestane preizkusa sorazmernosti v ožjem pomenu besede. Iz besedila prvega odstavka
- člena ZPol namreč izhaja, da za vzbuditev suma, da gre za osebo, ki »bo izvršila, izvršuje ali je izvršila prekršek ali kaznivo dejanje«, zadošča že zgolj ena od v prvem delu stavka navedenih okoliščin: obnašanje, ravnanje, videz ali zadrževanje na določenem kraju ali ob določenem času. Da je tako, je razvidno tudi iz primera, na katerega se sklicuje predlagatelj v svoji zahtevi.(*5) Pri tem pa zakon ne vsebuje podrobnejših kriterijev o tem, kdaj je posamezna od navedenih okoliščin lahko zadostna podlaga za vzbuditev takšnega suma. Ustavno sodišče ne zanika možnosti, da je v določenih primerih tudi videz (npr. če gre za osebo, ki je podobna osebi, ki jo policija išče zaradi storitve kaznivega dejanja ali prekrška) ali zadrževanje na določenem kraju in/ali ob določenem času (npr. če gre za iskanje storilca že storjenega kaznivega dejanja ali prekrška) lahko podlaga za ugotavljanje identitete. Vendar pa prav to, da zakon ne določa dodatnih pogojev, omogoča, da se policijsko pooblastilo za ugotavljanje identitete lahko uporabi tudi v primeru, ko za to ni upravičenega razloga. Iz izpodbijane ureditve zaradi njene nedoločnosti namreč ni mogoče jasno razbrati, kje je meja med dovoljenim in nedovoljenim ravnanjem državnih organov (v tem primeru policistov)(*6) in zato tudi ne ustreza zahtevam po predvidljivosti. Poleg tega Zakon tudi ne razlikuje med primeri, ko je namen ugotavljanja identitete iskanje storilca že storjenega kaznivega dejanja ali prekrška, ter primeri, ko gre zgolj za domnevo, da bi določena oseba utegnila storiti kaznivo dejanje ali prekršek.
- Načelo pravne države iz
- člena Ustave, ki vsebuje tudi načelo jasnosti in določnosti predpisov, zakonodajalca zavezuje k temu, da normo oziroma njeno vsebino jasno opredeli. Čim pomembnejša je pravna dobrina, tembolj je poudarjena zahteva po določnosti zakona (tako Ustavno sodišče že v odločbi št. U-I-25/95). To še posebej velja za predpise, ki urejajo pooblastila represivnih organov pri poseganju v človekove pravice in temeljne svoboščine. V primerih, ko je poseg v človekove pravice izveden v t. i. preventivne oziroma proaktivne namene (ko npr. do storitve prepovedanega dejanja sploh še ni prišlo), pa morajo biti pooblastila države bolj omejena, kot takrat, ko je namen posega že represiven. V nasprotnem primeru so vse varovalke zoper arbitrarno uporabo zakona neučinkovite. Namen in razlog zakonskega urejanja pa je prav v tem, da se prepreči taka uporaba zakona in da se omogoči učinkovit nadzor (glej npr. odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-272/98 z dne
- 2003, Uradni list RS, št. 48/03 in OdlUS XII, 42).
- Kot je bilo že navedeno, je zakonodajalec z izpodbijano določbo želel odpraviti t. i. »preventivna legitimiranja«, ki so bila dopuščena po prej veljavnem ZNZ. Dejstvo je, da izpodbijana zakonska določba zahteva, da obstaja vsaj sum, da bo določena oseba izvršila, izvršuje ali je izvršila prekršek ali kaznivo dejanje. Sum oziroma stopnja dokaznega standarda mora biti seveda vedno konkretizirana, izraziti pa se mora v določenih naveznih okoliščinah. Okoliščine, ki so lahko po izpodbijani določbi podlaga za ugotavljanje identitete, pa so premalo določno opredeljene, zato dopuščajo prekomerne posege v pravico do varstva zasebnosti in osebnostnih pravic iz
- člena Ustave.(*7)
- Glede na navedeno je Ustavno sodišče presodilo, da je izpodbijana določba prvega odstavka
- člena ZPol v neskladju s
- členom Ustave. Izdalo je ugotovitveno odločbo (
- točka izreka), ker bi razveljavitev izpodbijane določbe v precejšnji meri onemogočila učinkovito izvrševanje nalog policije, določenih v
- členu ZPol. Zakonodajalcu je naložilo, naj ugotovljeno neskladje odpravi v roku enega leta od objave odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije (
- točka izreka). Pri določitvi navedenega roka je Ustavno sodišče upoštevalo zahtevnost predmeta urejanja. Zakonodajalec mora ugotovljeno neskladje odpraviti tako, da bo pri tem upošteval okvir in obseg razlogov, kot izhajajo iz obrazložitve te odločbe. Zakonodajalec bo moral opredeliti kriterije, ki policistu omogočajo sklepanje, da določena oseba vzbuja sum, da »bo izvršila, izvršuje ali je izvršila prekršek ali kaznivo dejanje«, zlasti ko je podlaga za takšno sklepanje videz(*8) te osebe ali njeno zadrževanje na določenem kraju.(*9) Odvisno od načina, kako bo vsebinsko določil zahtevane kriterije, bo moral zakonodajalec tudi oceniti, ali za dopustnost posega zadošča zgolj njihovo naštevanje oziroma alternativna uporaba ali pa njihova kumulacija. Z vidika sorazmernosti posega bo moral zakonodajalec upoštevati tudi dvojnost samega pomena pooblastila: njegov preventivni (proaktivni) in represivni pomen.
- Da ne bi bil do odprave ugotovljene protiustavnosti videz uporabljen kot okoliščina za ugotavljanje identitete sam po sebi, kar bi bilo v neskladju s prvim odstavkom
- člena Ustave, je Ustavno sodišče določilo način izvršitve svoje odločbe (drugi odstavek
- člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) kot izhaja iz
- točke izreka te odločbe. To pomeni, da je videz lahko podlaga za ugotavljanje identitete samo v povezavi s katero izmed drugih okoliščin iz prvega odstavka
- člena ZPol.
- Ker je Ustavno sodišče ugotovilo neustavnost izpodbijane določbe že zaradi neskladja s
- členom Ustave, ni preizkušalo drugih zatrjevanih neskladij z Ustavo. C.
- Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi
- člena in drugega odstavka
- člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno. Predsednik dr. Janez Čebulj l.r. (*1) Glej npr. določbi
- in
- člena ZNDM-
- (*2) Glej npr. določbo
- člena ZVCP-
- (*3) Osebni podatki se ugotavljajo na podlagi listine za doka-zovanje istovetnosti. Če gre za podatke, ki jih listina ne vsebuje, vendar jih policisti potrebujejo za postopek, jih lahko pridobijo s preverjanjem pri uradnih organih ali neposredno od osebe, katere identiteto ugotavljajo. (*4) Ustavno sodišče je že v odločbi št. U-I-370/98 z dne
- 2002 (Uradni list RS, št. 7/03 in OdlUS XI, 260), zavzelo stališče, da pomeni policijsko pooblastilo iz prvega odstavka
- člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98 in nasl. – ZVCP) poseg v splošno svobodo ravnanja kot eno od človekovih osebnostnih pravic, varovanih v
- členu Ustave. (*5) Zadeva predlagatelja št. 6.1-70/2002 – SE. (*6) Policijska Uprava Kranj je v zadevi št. 6.1-78/2002 – SE, ki jo je obravnaval predlagatelj v odgovoru št. 3C105-S-22/44-51/02 z dne
- 2002, med drugim zapisala naslednje: »Določbi prvega odstavka
- člena ZPol in
- člena Pravilnika sta tako široki, da lahko policist ugotavlja identiteto praktično kadarkoli, saj v nasprotnem primeru ne bi mogel pristopiti k osumljeni osebi, razen v primeru, ko bi storilca ujel na delu. S tem je zakonodajalec želel olajšati delo policistom, posledica tega pa je, da se lahko tudi poštenim državljanom zgodi, da so vpleteni v postopek.« (*7) V primeru izpodbijane določbe namreč ne gre za istovrstno situacijo, kot je bila predmet presoje v odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-370/
- V slednji je Ustavno sodišče ugotovilo, »da izpodbijani določbi, ki ureja policijska pooblastila za nadzor prometa, vozil, voznikov in drugih udeležencev v cestnem prometu, ni mogoče očitati, da je nejasna in da dopušča samovoljno razlago in da zato ni podana kršitev načel pravne države iz
- člena Ustave.« In še, »da je tak nadzor lahko učinkovit samo, če je preventiven, saj bi v nasprotnem primeru prišlo do njega šele potem, ko bi posledice že nastopile in jih ne bi bilo mogoče več preprečiti.« Ugotovilo je, »da izvedeni ukrep v primerjavi s pozitivnimi učinki, ki jih zagotavlja, ne predstavlja pretiranega posega v pravico iz
- člena Ustave in zato z njo ni v neskladju.« Ob tem je treba upoštevati, da so vozniki v cestnem prometu v drugačnem položaju, ker upravljajo z vozilom, ki je nevarna stvar. (*8) Videz je namreč že sam po sebi dokaj nedoločen in vsebinsko obsežen pojem. Beseda videz, ki je uporabljena v zakonskem besedilu, namreč lahko pomeni
- z vidom zaznavne lastnosti, značilnosti česa, polepšati, spremeniti videz, opisati videz napadalca, človek z mrkim videzom, resen, smešen videz junaka, ženska s ciganskim videzom – taka kot ciganka, kar se kaže na zunaj, dajati, ustvarjati videz, da je vse v redu, lažni, površinski videz, biti podoben po videzu, soditi po videzu. Glej Slovar slovenskega knjižnega jezika, DZS, Ljubljana 1994, str.
- (*9) Glej npr. Zakon o zvezni policiji Zvezne republike Nemčije. Slednji v
- členu določa, da lahko zvezna policija ugotavlja identiteto osebe:
- kadar gre za odvrnitev nevarnosti,
- na policijski mejni kontroli,
- v obmejnem pasu v širini trideset kilometrov (…)
- v primeru, da se oseba nahaja v stavbi zvezne policije, v objektu ali stavbi zveznih železnic, v objektu zračnega prometa ali v stavbi letališča, v uradu zveznega organa, ustanovljenega z ustavo, ali v uradu zveznega ministrstva, na mejnem prehodu ali v bližini teh zgradb oziroma objektov in da dejansko stanje upravičuje domnevo, da bi lahko tam prišlo do storitve kaznivega dejanja, ki bi neposredno ogrozilo osebe v omenjenih objektih ali stavbah ali objekte same, pri čemer je treba identiteto osebe ugotoviti zaradi splošne ogroženosti ali ker obstajajo glede posamezne osebe ra-zlogi za sum (…).Vendar samo z navedeno določbo še ni izčrpana možnost nemške zvezne policije za ugotavljanje identitete. Glej npr. tudi Zakon o policijskih nalogah bavarske deželne policije. Slednji v
- členu določa, da lahko policija ugotavlja identiteto osebe:
- kadar gre za odvrnitev nevarnosti;
- kadar se oseba nahaja na določenem kraju, a) pri čemer je iz dejanskega stanja mogoče sklepati, da se tam aa) osebe dogovarjajo za storitev kaznivega dejanja, ga pripravljajo ali izvajajo; bb) zadržujejo osebe brez ustreznega dovoljenja za bivanje; cc) skrivajo storilci kaznivih dejanj, b) na katerem se osebe ukvarjajo s prostitucijo;
- ki se nahaja v objektu ali stavbi, namenjenim za promet ali preskrbo, v javnem prevoznem sredstvu, v stavbi upravnega organa ali v drugem posebno ogroženem objektu ali v bližini teh zgradb oziroma objektov, pri čemer dejansko stanje upravičuje domnevo, da bi tam lahko prišlo do storitve kaznivega dejanja, ki bi neposredno ogrozilo osebe v omenjenih objektih ali stavbah ali objekte same;
- ki se znajde na kontrolnem mestu, ki ga je zvezna policija postavila, da bi preprečila storitev kaznivih dejanj v smislu člena 100 a Zakona o kazenskem postopku (…).
- v obmejnem pasu v širini trideset kilometrov kot tudi na tranzitnih cestah (zveznih avtocestah, evropskih cestah in drugih pomembnejših cestah za mednarodni promet) ter v javnih usta-novah, namenjenih mednarodnemu prometu, in sicer z namenom preprečitve nezakonitih prestopov meje ali nezakonitega zadrže-vanja ter boja proti kaznivim dejanjem, povezanim z nezakonitimi prestopi meje;
- kadar gre za varstvo zasebnih pravic. Podobne določbe vsebujeta tudi
- člen Zakona o policiji, ki ureja pooblastila dežel-ne policije v Baden-Würtenbergu v zvezi z ugotavljanjem identitete posameznika in
- člen Zakona o policiji, ki ureja istovrstna pooblastila deželne policije v Posarju. Kazalo Na vrh