Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), stran 4405.

(1)S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo te direktive Evropske skupnosti: Prva direktiva Sveta 68/151/EGS z dne

1. marca 1968 o uskladitvi zaščitnih ukrepov za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb, ki jih države članice zahtevajo od gospodarskih družb v skladu z drugim odstavkom člena 58 Pogodbe, zato da se oblikujejo zaščitni ukrepi z enakim učinkom v vsej Skupnosti (UL L št. 65 z dne
3. 1968, str. 8, s spremembami, v nadaljnjem besedilu: Direktiva 68/151/EGS), Druga direktiva Sveta 77/91/EGS z dne
4. decembra 1976 o uskladitvi zaščitnih ukrepov za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb, ki jih države članice zahtevajo od gospodarskih družb v skladu z drugim odstavkom člena 58 Pogodbe glede ustanavljanja delniških družb ter ohranjanja in spreminjanja njihovega kapitala, zato da se oblikujejo zaščitni ukrepi z enakim učinkom v vsej Skupnosti (UL L št. 26 z dne
6. 1977, str. 1, s spremembami, v nadaljnjem besedilu: Direktiva 77/91/EGS), Tretja direktiva Sveta 78/855/EGS z dne
7. oktobra 1978 o združitvi delniških družb, ki temelji na členu 54

(3)(g) Pogodbe (UL L št. 295 z dne

2. 1978, str. 36, v nadaljnjem besedilu: Direktiva 78/855/EGS), Četrta direktiva Sveta 78/660/EGS z dne
3. julija 1978 o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb, ki temelji na členu 54

(3)(g) Pogodbe (UL L št. 222 z dne

2. 1978, str. 11, s spremembami, v nadaljnjem besedilu: Direktiva 78/660/EGS), Šesta direktiva Sveta 82/891/EGS z dne
3. decembra 1982 o delitvi delniških družb, ki temelji na členu 54

(3)(g) Pogodbe (UL L št. 378 z dne

2. 1982, str. 47, v nadaljnjem besedilu: Direktiva 82/891/EGS), Sedma direktiva Sveta 83/349/EGS z dne
3. junija 1983 o konsolidiranih računovodskih izkazih, ki temelji na členu 54

(3)(g) Pogodbe (UL L št. 193 z dne

2. 1983, str. 1, s spremembami, v nadaljnjem besedilu: Direktiva 83/349/EGS), Osma direktiva Sveta 84/253/EGS z dne
3. aprila 1984 o revizijah bilanc, ki temelji na členu 54

(3)(g) Pogodbe o dovoljenjih za osebe pooblaščene za izvajanje obvezne revizije računovodskih listin (UL L št. 126 z dne

2. 1984, str. 20, v nadaljnjem besedilu: Direktiva 84/253/EGS), Enajsta direktiva Sveta 89/666/EGS z dne
3. decembra 1989 o razkritjih podružnic, ki jih v državi članici odprejo nekatere oblike družb za katere velja zakonodaja druge države (UL L št. 395 z dne
5. 1989, str. 36, s spremembami, v nadaljnjem besedilu: Direktiva 89/666/EGS) in Dvanajsta direktiva Sveta na področju prava družb 89/667/EEC z dne
6. decembra 1989 o družbah z omejeno odgovornostjo z enim družbenikom (UL L št. 395 z dne
8. 1989, str. 40, s spremembami, v nadaljnjem besedilu: Direktiva 89/667/EGS).

(2)S tem zakonom se podrobneje ureja izvajanje teh uredb Evropske skupnosti: Uredba Sveta 2137/85/EGS z dne

1. julija 1985 o Evropskem gospodarskem združenju (EGIZ) (UL L št. 199 z dne
3. 1985 str. 1, v nadaljnjem besedilu: Uredba 2137/85/EGS), Uredba Evropskega parlamenta in Sveta 1606/2002/ES z dne
4. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (UL L št. 243 z dne
6. 2002; str. 1, v nadaljnjem besedilu: Uredba 1606/2002/ES), Uredba Komisije 1725/2003/ES z dne
7. septembra 2003 o sprejetju določenih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta 1606/2002/EC (UL L št. 261 z dne
9. 2003 str. 1, s spremembami, v nadaljnjem besedilu: Uredba 1725/2003/ES) in Uredba Sveta 2157/2001/ES z dne
10. oktobra 2001 o statutu evropske družbe (SE) (UL L št. 294 z dne
12. 2001, str. 1–21, v nadaljnjem besedilu: Uredba 2157/2001/ES).
13. člen (pojmi)

(1)Po tem zakonu je gospodarska družba pravna oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost.

(2)Pridobitna dejavnost po tem zakonu je vsaka dejavnost, ki se opravlja na trgu zaradi pridobivanja dobička.

(3)Gospodarske družbe (v nadaljnjem besedilu: družba) iz prvega odstavka tega člena se organizirajo v eni izmed oblik: – kot osebne družbe: družba z neomejeno odgovornostjo, komanditna družba in tiha družba, ali – kot kapitalske družbe: družba z omejeno odgovornostjo, delniška družba, komanditna delniška družba in evropska delniška družba.

(4)Družbe iz prejšnjega odstavka se štejejo za gospodarske družbe, tudi če v skladu z zakonom v celoti ali deloma opravljajo dejavnost, ki ni pridobitna.

(5)Ustanovitelj družbe ali gospodarskega interesnega združenja je lahko vsaka fizična ali pravna oseba, če zakon ne določa drugače.

(6)Podjetnik po tem zakonu je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja.

(7)Vpis v register po tem zakonu ima nasproti tretjim osebam pravni učinek šele od trenutka objave posameznega podatka v Uradnem listu Republike Slovenije.

(8)Drugi izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo: – »revizor« je revizijska družba ali samostojni revizor ali samostojna revizorka, ki ima po zakonu, ki ureja revidiranje, dovoljenje za opravljanje revidiranja; – »Agencija za trg vrednostnih papirjev« (v nadaljnjem besedilu: ATVP) je Agencija za trg vrednostnih papirjev po zakonu, ki ureja trg vrednostnih papirjev; – »organizirani trg« je organizirani trg po zakonu, ki ureja trg vrednostnih papirjev; – »Slovenski inštitut za revizijo« je Slovenski inštitut za revizijo po zakonu, ki ureja revidiranje; – »država članica« je država članica Evropske skupnosti ali Evropskega gospodarskega prostora; – »registrski organ« je organ, ki vodi register, v katerega se vpisujejo podatki o družbi; – »sodišče« je sodišče, ki je krajevno pristojno glede na sedež družbe ali podjetnika, če ta zakon ne določa drugače. 4. člen (pravna osebnost)

(1)Vse družbe, razen tihe družbe, so pravne osebe.

(2)Družbe kot pravne osebe so lahko lastniki premičnin in nepremičnin, lahko pridobivajo pravice in prevzemajo obveznosti ter lahko tožijo ali so tožene. 5. člen (pridobitev lastnosti pravne osebe)

(1)Družbe pridobijo lastnost pravne osebe z vpisom v register.

(2)Pred vpisom v register se za razmerja med družbeniki in družbenicami (v nadaljnjem besedilu: družbenik) uporabljajo pravila o civilnopravni družbeni pogodbi.

(3)Če kdo pred vpisom družbe v register nastopa v njenem imenu, je odgovoren osebno z vsem svojim premoženjem; če je teh oseb več, so odgovorne solidarno.

(4)Če pri takem nastopanju družbeniki pridobijo kakšne pravice, jih morajo po vpisu družbe v register prenesti na družbo, razen če družba nasprotuje prevzemu. 6. člen (dejavnost)

(1)Družbe smejo kot dejavnost opravljati vse posle, razen tistih, ki se po zakonu ne smejo opravljati kot gospodarski posli.

(2)Z zakonom se lahko določi, da lahko posamezne gospodarske posle opravljajo družbe, določene z zakonom, nekatere vrste družb ali druge organizacije.

(3)Družbe smejo opravljati gospodarske posle le v okviru dejavnosti, ki je vpisana v register.

(4)Ne glede na prejšnji odstavek sme družba opravljati tudi vse druge posle, potrebne za njen obstoj in opravljanje dejavnosti, ne pomenijo pa neposrednega opravljanja dejavnosti.

(5)Pravni posli, ki jih sklene družba s tretjimi osebami in s katerimi prekorači v registru vpisano dejavnost ali sicer dovoljene posle, so veljavni, razen če je tretja oseba vedela ali bi morala vedeti za prekoračitev. Navedba dejavnosti v registru še ne pomeni, da je tretja oseba vedela ali bi morala vedeti za prekoračitev.

(6)Družba lahko začne opravljati dejavnost, ko je vpisana v register.

(7)Če drug zakon za začetek opravljanja neke dejavnosti poleg pogoja iz prejšnjega odstavka določa še posebne pogoje za opravljanje te dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: posebni pogoji), lahko družba začne opravljati to dejavnost, ko izpolni posebne pogoje, določene z drugim zakonom. Če drug zakon določa, da sme družba začeti opravljati dejavnosti, ko pristojni državni organ ali organizacija z javnimi pooblastili izda odločbo, s katero ugotovi, da družba izpolnjuje pogoje za opravljanje te dejavnosti, lahko družba začne opravljati to dejavnost, ko pristojni organ izda tako odločbo. 7. člen (odgovornost za obveznosti)

(1)Podjetnik in družba sta odgovorna za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Podjetnik in družba sta odgovorna tudi za obveznosti, ki so nastale iz poslovanja tihe družbe, katere nosilca sta.

(2)Zakon določa, kdaj in kako so poleg družbe odgovorni tudi družbeniki. 8. člen (spregled pravne osebnosti)

(1)Ne glede na prejšnji člen so za obveznosti družbe odgovorni tudi njeni družbeniki, in to: – če so družbo kot pravno osebo zlorabili za to, da bi dosegli cilj, ki je zanje kot posameznike prepovedan, – če so družbo kot pravno osebo zlorabili za oškodovanje svojih ali njenih upnikov, – če so v nasprotju z zakonom ravnali s premoženjem družbe kot pravne osebe kot s svojim lastnim premoženjem, ali – če so v svojo korist ali v korist druge osebe zmanjšali premoženje družbe, čeprav so vedeli ali bi morali vedeti, da ne bo sposobna poravnati svojih obveznosti tretjim osebam.

(2)Določbe prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi za odgovornost tihega družbenika.

(3)Spore glede odgovornosti družbenikov iz prvega odstavka tega člena sodišča obravnavajo prednostno. 9. člen (veljavnost določb tega dela zakona)

(1)Določbe tega dela tega zakona veljajo za vse družbe, če v drugih delih tega zakona posamezna vprašanja niso urejena drugače.

(2)Za osebe, ki kot posamezniki ali skupno opravljajo kmetijsko ali gozdarsko dejavnost, se ta zakon uporablja le, če se na njihovo zahtevo v register vpišejo kot družbe ali kot podjetniki v Poslovni register Slovenije.

1. člen (poslovodstvo) Za poslovodstvo se štejejo organi ali osebe, ki so po tem zakonu ali po aktih družbe pooblaščeni, da vodijo njene posle. Za poslovodstvo se pri družbi z neomejeno odgovornostjo štejejo družbeniki in ob prenosu upravičenja za vodenje tretje osebe, pri komanditni družbi komplementarji in ob prenosu upravičenja za vodenje tretje osebe, pri delniški družbi uprava ali upravni odbor in pri družbi z omejeno odgovornostjo en ali več poslovodij.
2. člen (objava podatkov in sporočil družbe, uporaba jezika)

(1)Če zakon določa dolžnost objave posameznih podatkov ali sporočil družbe, se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije, če zakon ne določa drugače. Če akt o ustanovitvi določa, da je treba objaviti posamezne podatke ali sporočila družbe, se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije ali dnevniku, ki izhaja na celotnem območju Republike Slovenije, ali tako kot določa ta zakon. Ti podatki ali sporočila družbe se objavijo tudi v glasilu družbe ali elektronskem mediju družbe, če ga družba ima (v nadaljnjem besedilu: glasilo ali elektronski medij družbe).

(2)Poslovodstvo mora zagotoviti, da sporazumevanje z delavci v družbi v zvezi z dajanjem navodil za njihovo delo, vodenjem postopkov, v katerih se odloča o njihovih pravicah, in sodelovanjem delavcev pri upravljanju poteka v slovenskem jeziku, na območjih, kjer živita italijanska ali madžarska narodna skupnost pa lahko tudi v italijanskem ali madžarskem jeziku.

(3)V slovenskem jeziku morajo biti sestavljeni in objavljeni akti družbe: – če so z zakonom ali aktom o ustanovitvi družbe določeni kot obvezni, – če so namenjeni družbenikom ali so pomembni za uresničevanje njihovih pravic in obveznosti, – če so namenjeni osebam, ki so v družbi v delovnem razmerju, ali – če so naslovljeni na državljane Republike Slovenije v zvezi z zadevami družbe.

(4)Na območjih, kjer živi italijanska ali madžarska narodna skupnost, se v aktih iz prejšnjega odstavka lahko uporablja tudi italijanski ali madžarski jezik.

(5)Določbe tretjega in četrtega odstavka tega člena ne posegajo v predpise o jeziku v uradnem poslovanju v Republiki Sloveniji in o jeziku pri poslovanju s potrošniki v Republiki Sloveniji. Drugo poglavje FIRMA 12. člen (pojem firme)

(1)Firma je ime, s katerim družba posluje.

(2)V firmi mora biti oznaka, ki nakazuje dejavnost družbe.

1. člen (dodatne sestavine) Firma ima lahko dodatne sestavine, ki družbo podrobneje označujejo, ki pa ne smejo biti take, da spravljajo ali utegnejo spraviti v zmoto glede vrste ali obsega poslovanja ali da bi utegnilo priti do zamenjave s firmo ali znakom razlikovanja druge osebe ali bi kršile pravice drugih oseb.
2. člen (imena tujih držav) Firma ne sme vsebovati imen ali znakov tujih držav ali mednarodnih organizacij.
3. člen (uporaba besede Slovenija in oznak države in samoupravnih lokalnih skupnosti)

(1)Besedo Slovenija ali njene izpeljanke in kratice ter zastavo in grb Republike Slovenije je dovoljeno vnesti v firmo le z dovoljenjem Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).

(2)Dovoljenje vlade ali pristojnega organa samoupravne lokalne skupnosti je potrebno tudi zato, da se v firmi uporabijo besede, ki označujejo državo ali samoupravno lokalno skupnost (npr. državni, republiški, občinski).

1. člen (ime in priimek osebe) Ime in priimek oziroma psevdonim zgodovinske ali druge znamenite osebe je dovoljeno vnesti v firmo le z njenim dovoljenjem; če je že umrla, pa z dovoljenjem njenega zakonca in sorodnikov do tretjega kolena v ravni vrsti ter staršev, če so še živi, ter z dovoljenjem ministra ali ministrice (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojnega za javno upravo.
2. člen (nedovoljene sestavine) Firma ne sme vsebovati besed ali znakov, ki: – nasprotujejo zakonu ali morali, – vsebujejo znane blagovne in storitvene znake drugega upravičenca, ali – vsebujejo ali posnemajo uradne znake.
3. člen (izbris sestavine firme) Na predlog organov ali oseb iz
4. in
5. člena tega zakona registrski organ izbriše sestavino firme iz registra, če je s poslovanjem družbe kršen ugled države, samoupravne lokalne skupnosti ali osebe iz
6. člena tega zakona.
7. člen (uporaba firme)

(1)Družba mora pri svojem poslovanju uporabljati firmo v obliki, v kakršni je vpisana v register.

(2)Družba lahko uporablja tudi skrajšano firmo, ki vsebuje vsaj sestavino, po kateri se firma družbe razlikuje od firm drugih družb, in oznako, za kakšno družbo gre.

(3)Skrajšana firma se vpiše v register. 20. člen (jezik firme)

(1)Firma mora biti v slovenskem jeziku.

(2)Prevod firme v tuj jezik se lahko uporablja samo skupaj s firmo v slovenskem jeziku.

(3)Ne glede na prvi odstavek tega člena se v firmi lahko uporabljajo besede v tujem jeziku, če: – ustrezajo firmam, imenom ali priimkom družbenikov, ki so sestavni del firme, – ustrezajo registriranim blagovnim ali storitvenim znamkam, – gre za domišljijska poimenovanja, ki ne vsebujejo tujih črk, ali – gre za mrtvi jezik. 21. člen (načelo izključnosti)

(1)Firma družbe se mora jasno razlikovati od firm vseh drugih družb.

(2)Če ima družbenik družbe z neomejeno odgovornostjo ali komplementar komanditne družbe, čigar priimek je del firme, enak priimek, kot je že vsebovan v prej registrirani firmi druge družbe z neomejeno odgovornostjo ali komanditne družbe, mora v firmo vnesti sestavino, po kateri se bo njegova firma jasno razlikovala od že registriranih firm.

(3)Povezane družbe lahko v firmi uporabljajo skupne sestavine. 22. člen (nameravana firma)

(1)Vsak lahko zahteva, da registrski organ vpiše firmo v register, ne da bi bila hkrati ustanovljena družba (nameravana firma).

(2)Nameravana firma mora ustrezati določbam tega poglavja o firmi.

(3)Registrski organ po uradni dolžnosti nameravano firmo izbriše iz registra, če prijavitelj nameravane firme ne prijavi vpisa ustanovitve družbe s tako firmo v enem letu od vpisa nameravane firme. 23. člen (varstvo firme)

(1)Registrski organ zavrne predlog za vpis firme v register, ki je v nasprotju z določbami tega poglavja ali ki se ne razlikuje jasno od že registriranih firm v Republiki Sloveniji.

(2)Družba, ki meni, da se firma druge družbe ne razlikuje jasno od njene prej registrirane firme, ima pravico, da s tožbo zahteva opustitev uporabe firme, njen izbris iz registra in odškodnino. Tožbo je mogoče vložiti najpozneje v treh letih po vpisu firme druge družbe ali po vpisu nameravane firme.

(3)Tožbo iz prejšnjega odstavka lahko vloži tudi družba, katere firma je prizadeta, če druga družba nepravilno uporablja svojo firmo.

(4)Določbe tega člena ne posegajo v predpise o varstvu konkurence in druge predpise, ki varujejo firmo.

1. člen (prenos firme) Firma se lahko prenaša samo skupaj s podjetjem.
2. člen (prenehanje družbeništva v družbi)

(1)Če družbenik, čigar ime ali priimek je v firmi, preneha biti družbenik družbe, lahko družba nadaljuje poslovanje pod dosedanjo firmo le z njegovim izrecnim soglasjem.

(2)Če družbenik umre, lahko njegovi dediči v treh mesecih po pravnomočnosti sklepa o dedovanju zahtevajo, da se njegovo ime ali priimek izbriše iz firme.

(3)V primeru iz prejšnjih odstavkov mora biti iz firme razvidno, da je družbenik prenehal biti družbenik družbe.

1. člen (izbris imena ali priimka nekdanjega družbenika) Na predlog družbenika ali njegovega dediča iz prejšnjega člena registrski organ izbriše njegovo ime ali priimek kot sestavino firme iz registra, če je s poslovanjem družbe kršen njegov ugled.
2. člen (firma družbe)

(1)Firma družbe z neomejeno odgovornostjo mora vsebovati priimek vsaj enega družbenika z navedbo, da je družbenikov več, ter oznako d.n.o..

(2)Firma komanditne družbe mora vsebovati priimek vsaj enega komplementarja ter oznako k.d.. Priimkov komanditistov ne sme biti v firmi.

(3)Tiha družba posluje s firmo nosilca tihe družbe. Pri firmi nosilca tihe družbe se lahko uporablja dodatek, ki razkriva, da družba posluje s tihim družbenikom (s t.d.).

(4)Družba z omejeno odgovornostjo mora imeti v firmi dodatno sestavino iz 13. člena tega zakona in oznako d.o.o..

(5)Delniška družba mora imeti v firmi dodatno sestavino iz 13. člena tega zakona in oznako d.d..

(6)Firma komanditne delniške družbe mora imeti v firmi oznako k.d.d..

1. člen (firma družbe, katere družbenik je druga družba) Če je družbenik družbe z neomejeno odgovornostjo ali komplementar komanditne družbe družba, se v firmo iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena vnese firma družbe kot družbenik. Tretje poglavje SEDEŽ
2. člen (pojem) Sedež družbe je kraj, ki je kot sedež družbe vpisan v register.
3. člen (določitev sedeža) Za sedež je mogoče določiti kraj, kjer družba opravlja dejavnost, ali kraj, kjer se v glavnem vodijo njeni posli, ali kraj, kjer deluje poslovodstvo družbe.
4. člen (podružnice)

(1)Družba lahko ima podružnice, ki so ločene od sedeža družbe. Podružnice se vpišejo v register.

(2)Podružnice niso pravne osebe, smejo pa opravljati vse posle, ki jih sicer lahko opravlja družba. Četrto poglavje ZASTOPANJE 32. člen (zastopanje družbe)

(1)Družbo zastopajo osebe, ki so določene z zakonom ali aktom o ustanovitvi družbe na podlagi zakona (zakoniti zastopnik).

(2)Zastopnik lahko opravlja vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe. Statutarna ali druga omejitev nima pravnega učinka proti tretjim osebam. 33. člen (prokura)

(1)Družba lahko podeli prokuro eni ali več osebam po postopku, določenem v aktu o ustanovitvi.

(2)Družba lahko imenuje enega ali več prokuristov ali prokuristk (v nadaljnjem besedilu: prokurist) tudi samo za podružnico, vendar mora biti to izrecno označeno v registru in pri podpisu prokurista, sicer se šteje, da se prokura nanaša na celo družbo. 34. člen (skupna prokura)

(1)Prokura se lahko podeli tudi dvema ali več osebam skupaj, tako da lahko le vse te osebe skupaj zastopajo družbo.

(2)Tretje osebe lahko veljavno izjavijo voljo tudi samo enemu od skupnih prokuristov.

(3)Akt o ustanovitvi lahko določi, da prokurist zastopa družbo skupaj z enim ali več zakonitimi zastopniki. 35. člen (obseg prokure)

(1)Prokura upravičuje za vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, razen za odsvojitev in obremenitev nepremičnin, za kar mora biti prokurist posebej pooblaščen.

(2)Omejitev prokure nima pravnega učinka proti tretjim osebam.

1. člen (prenehanje prokure) Prokura se lahko vsak čas prekliče.
2. člen (prenos prokure) Prokurist prokure ne more prenesti na drugo osebo.
3. člen (vpis prokure)

(1)Družba mora podelitev in prenehanje prokure prijaviti za vpis v register.

(2)Prokuristov podpis je treba shraniti pri sodišču. Pri podpisovanju družbe mora prokurist uporabljati podpis s pristavkom, da je to prokura. Peto poglavje POSLOVNA SKRIVNOST IN PREPOVED KONKURENCE 39. člen (pojem poslovne skrivnosti)

(1)Za poslovno skrivnost se štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost.

(2)Ne glede na to ali so določeni s sklepi iz prejšnjega odstavka, se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe so odgovorni za izdajo poslovne skrivnosti, če so vedeli ali bi morali vedeti za tako naravo podatkov.

(3)Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. 40. člen (varstvo poslovne skrivnosti)

(1)S pisnim sklepom iz prvega odstavka prejšnjega člena družba določi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki morajo varovati poslovno skrivnost.

(2)Podatke, ki so poslovna skrivnost družbe, morajo varovati tudi osebe zunaj družbe, če so vedele ali če bi glede na naravo podatka morale vedeti, da je podatek poslovna skrivnost.

(3)Prepovedano je ravnanje, s katerim bi osebe zunaj družbe poskušale v nasprotju z zakonom in voljo družbe pridobiti podatke, ki so poslovna skrivnost družbe. 41. člen (prepoved konkurence)

(1)Družbeniki družbe z neomejeno odgovornostjo, komplementarji komanditne družbe, družbeniki in poslovodje ali poslovodkinje (v nadaljnjem besedilu: poslovodja) družbe z omejeno odgovornostjo, člani uprave, upravnega odbora in nadzornega sveta delniške družbe ter prokuristi ne smejo sodelovati pri nobeni od teh vlog, pa tudi ne kot delavci v katerikoli drugi družbi ali kot podjetnik, ki opravlja dejavnost, ki je ali bi lahko bila v konkurenčnem razmerju z dejavnostjo prve družbe.

(2)Akt o ustanovitvi družbe lahko določi omejitve iz prejšnjega odstavka tudi za komanditiste in komanditistke (v nadaljnjem besedilu: komanditist) v komanditni družbi ali delničarje in delničarke (v nadaljnjem besedilu: delničar) v delniški družbi in komanditni delniški družbi ali za člane gospodarskega interesnega združenja.

(3)Akt o ustanovitvi družbe lahko določi pogoje, ob katerih je osebam iz prvega odstavka tega člena dopustno sodelovati pri konkurenčni družbi.

(4)Z aktom o ustanovitvi družbe se lahko določi, da traja prepoved tudi po tem, ko je kdo izgubil lastnost osebe iz prvega odstavka tega člena. Prepoved ne sme trajati več kot dve leti, razen v primerih iz drugega odstavka 268. člena in tretjega odstavka 515. člena tega zakona, ko prepoved ne sme trajati več kot šest mesecev.

(5)Določbe tega člena ne posegajo v prepoved konkurence, ki velja za osebe v delovnem razmerju. 42. člen (kršitev prepovedi konkurence)

(1)Če oseba prekrši prepoved konkurence, lahko družba zahteva odškodnino.

(2)Družba lahko od kršilca zahteva tudi, da ji prepusti posle, sklenjene za svoj račun, kot posle, sklenjene za račun družbe, ali da nanjo prenese koristi iz poslov, sklenjenih za svoj račun, ali da družbi odstopi svojo pravico do odškodnine.

(3)Terjatve družbe iz prejšnjih odstavkov zastarajo v treh mesecih po tem, ko družba izve za kršitev in kršilca, najpozneje pa v petih letih od kršitve. Šesto poglavje REGISTER 43. člen (predmet vpisa) V register se vpisujejo podatki o družbi, za katere to določa ta zakon. 44. člen (register)

(1)Register vodi sodišče.

(2)Postopek o registrskih zadevah ureja poseben zakon. 45. člen (obveščanje o registrskih podatkih)

(1)Na vseh sporočilih, ki jih družba pošlje naslovniku, morajo biti poleg celotne firme in sedeža družbe navedeni tudi registrski organ, pri katerem je družba vpisana in številka registrskega vpisa; pri družbi z omejeno odgovornostjo in delniški družbi je treba navesti tudi znesek osnovnega kapitala in znesek še nevplačanih vložkov.

(2)Naročilnice se štejejo za sporočila iz prejšnjega odstavka.

1. člen (upravičenci za prijavo) Prijavo za vpis družbe vloži oseba, ki je po zakonu ali njenih aktih upravičena za zastopanje, če s tem zakonom ni določeno drugače.
2. člen (prijava za prvi vpis v register)

(1)Prijava za prvi vpis družbe v register mora vsebovati firmo, dejavnost, sedež in druge podatke, določene z zakonom.

(2)Prijavi je treba priložiti akt o ustanovitvi v izvirniku ali overjenem prepisu in akt o imenovanju poslovodstva, če to ni določeno že z aktom o ustanovitvi.

(3)Prijavo je treba vložiti v 15 dneh po izpolnitvi pogojev za vpis v register. 48. člen (prijava spremembe za vpis v register)

(1)Za vpis v register je treba prijaviti tudi vsako spremembo podatkov iz prvega odstavka prejšnjega člena in prijavi priložiti akte, na katerih te spremembe temeljijo, prijaviti začetek likvidacijskega postopka z navedbo likvidacijskih upraviteljev in prenehanje družbe.

(2)Za prijavo spremembe za vpis v register se smiselno uporablja določba tretjega odstavka prejšnjega člena.

1. člen (hramba podpisov) Registrskemu organu morajo biti v hrambo predloženi overjeni podpisi zastopnikov družbe in drugih oseb, za katere tako določa ta zakon. Sedmo poglavje POSTOPEK V NEPRAVDNIH ZADEVAH
2. člen (zadeve, o katerih sodišče odloča v nepravdnem postopku) Sodišče v nepravdnem postopku odloča o: – odvzemu upravičenja za vodenje poslov ali zastopanje družbeniku (
3. in
4. člen); – dovoljenju družbeniku, da brez likvidacije prevzame podjetje (prvi odstavek
5. člena); – imenovanju ali odpoklicu likvidacijskih upraviteljev (drugi odstavek
6. in
7. člena in
8. člen); – določitvi družbenika ali tretje osebe, ki hrani poslovne knjige (drugi odstavek
9. člena); – izročitvi prepisa letnega poročila komanditistu ali tihemu družbeniku (drugi odstavek
10. člena in
11. člena); – imenovanju ustanovitvenega revizorja, posebnega revizorja, izrednega revizorja, revizorja, pripojitvenega in delitvenega revizorja (
12. člen, drugi odstavek
13. člena, prvi odstavek
14. člena, drugi odstavek 360., 386.,
15. in
16. člena); – nesoglasjih med ustanovitelji in ustanovitvenimi revizorji (drugi odstavek
17. člena); – podaljšanju roka za izvedbo ustanovne skupščine (tretji odstavek
18. člena); – objavi oglasa vpisnikom delnic, da dvignejo vplačila (tretji odstavek
19. člena); – tržni vrednosti delnic, s katerimi se trguje na organiziranem trgu (šesti odstavek
20. člena); – dovoljenju za razveljavitev delnic (drugi odstavek
21. člena); – imenovanju ali odpoklicu članov organov vodenja ali nadzora (
22. člen in drugi odstavek
23. člena); – pooblastilu za sklic skupščine ali objavo predmeta, o katerem naj skupščina odloča (tretji odstavek
24. člena); – pravici delničarja, družbenika ali zainteresirane osebe do obveščenosti (
25. in
26. člen ter drugi odstavek
27. člena); – primerni odpravnini manjšinskim ali izstopajočim delničarjem (drugi odstavek
28. člena in tretji odstavek
29. člena); – višini plačila likvidacijskemu upravitelju (prvi odstavek
30. člena); – nadomestilu in o denarnem plačilu zunanjim delničarjem (četrti odstavek
31. člena in peti odstavek
32. člena); – imenovanju posebnega ali skupnega zastopnika (drugi odstavek
33. člena in prvi odstavek
34. člena); – predlogu za sodni preizkus menjalnega razmerja (prvi odstavek
35. člena); – zadevah v zvezi z evropsko delniško družbo, določenih v 8., 25., 26.,
36. in
37. členu Uredbe 2157/2001/ES, in – drugih zadevah, za katere ta zakon določa, da sodišče o njih odloča v nepravdnem postopku.
38. člen (stvarna pristojnost sodišča) Za odločanje o zadevah iz prejšnjega člena je stvarno pristojno okrožno sodišče.
39. člen (posebne določbe o postopku)

(1)Za odločanje o zadevah iz 50. člena tega zakona se uporablja zakon, ki ureja nepravdni postopek, če ni v drugem odstavku tega člena drugače določeno.

(2)O predlogu v zadevah iz pete, šeste, osme, trinajste in štirinajste alinee 50. člena tega zakona mora sodišče odločiti v petih dneh od prejema predloga. Rok za pritožbo proti sklepu, s katerim sodišče odloči v teh zadevah, je tri dni od vročitve sklepa. Pritožba ne zadrži izvršitve.

(3)Kadar je predlog utemeljen, predlagateljeve stroške krije družba, če ta zakon ne določa drugače. Osmo poglavje POSLOVNE KNJIGE IN LETNO POROČILO 1. oddelek SPLOŠNE DOLOČBE 53. člen (uporaba določb in pomen pojmov)

(1)Določbe tega poglavja v celoti veljajo za:

1. kapitalske družbe;
2. tiste osebne družbe, pri katerih za njihove obveznosti ni neomejeno odgovorna nobena fizična oseba.

(2)Za podjetnika, katerega podjetje ustreza merilom za srednje ali velike družbe, veljajo določbe tega poglavje, razen 57. člena tega zakona.

(3)Za druge osebne družbe, ki niso osebne družbe iz prvega odstavka tega člena, in za podjetnika, katerega podjetje ustreza merilom za majhne družbe, veljajo samo določbe 54.,

1. do
2. člena ter
3. do
4. člena tega zakona. Pri uporabi navedenih določb morajo členitev in oznake postavk lastnega kapitala prilagoditi svojim razmeram in lahko upoštevajo vse poenostavitve, ki veljajo za majhne družbe.

(4)Posamezni izrazi v tem poglavju pomenijo: – družbenik je družbenik osebne družbe ali družbe z omejeno odgovornostjo ali delničar; – delež je poslovni delež v družbi z omejeno odgovornostjo ali delnica v delniški družbi; – statut je družbena pogodba osebne družbe ali družbena pogodba družbe z omejeno odgovornostjo ali akt o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo, če ustanovi to družbo ena sama oseba ali statut delniške družbe; – bilančni presečni dan je dan, po stanju na katerega se izdela bilanca stanja; bilančni presečni dan letne bilance stanja je zadnji dan poslovnega leta; – slovenski računovodski standardi so računovodski standardi, ki jih sprejme Slovenski inštitut za revizijo v skladu s tem zakonom, in – mednarodni standardi računovodskega poročanja so standardi, ki so kot mednarodni računovodski standardi določeni z Uredbo 1606/2002/ES in Uredbo 1725/2003/ES. 54. člen (splošna pravila o računovodenju)

(1)Družbe in podjetniki morajo voditi poslovne knjige in jih enkrat letno zaključiti v skladu s tem zakonom in slovenskimi računovodskimi standardi ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, če zakon ne določa drugače. Poslovno leto se lahko razlikuje od koledarskega leta. Na podlagi zaključenih poslovnih knjig je treba za vsako poslovno leto v treh mesecih po koncu tega poslovnega leta sestaviti letno poročilo.

(2)Trimesečni rok iz prejšnjega odstavka velja tudi za sestavo letnega poročila iz

1. člena tega zakona. Konsolidirano letno poročilo iz
2. člena tega zakona je treba sestaviti v štirih mesecih po koncu poslovnega leta.

(3)Poslovne knjige morajo biti vodene po sistemu dvostavnega knjigovodstva, če zakon ne določa drugače.

(4)Najmanj enkrat letno je treba preveriti, ali se stanje posameznih aktivnih in pasivnih postavk v poslovnih knjigah ujema z dejanskim stanjem.

(5)Če se nad družbo ali podjetnikom začne postopek likvidacije ali stečaja, je treba zadnji dan pred začetkom tega postopka izdelati bilanco stanja in izkaz poslovnega izida.

(6)Poslovne knjige, bilance stanja, izkaze poslovnega izida ter letna in poslovna poročila iz

1. in
2. člena ter prvega odstavka
3. člena tega zakona je treba trajno hraniti. Knjigovodske listine se lahko hranijo samo določeno časovno obdobje.

(7)Podrobnejša pravila o računovodenju določijo slovenski računovodski standardi, ki jih sprejme Slovenski inštitut za revizijo v soglasju z ministroma, pristojnima za gospodarstvo in finance. Ministra, pristojna za gospodarstvo in finance, pred odločitvijo o soglasju z javnim pozivom omogočita zainteresiranim osebam, da nanje podajo mnenje. Po prejemu soglasja jih mora Slovenski inštitut za revizijo objaviti v Uradnem listu Republike Slovenije. Slovenski računovodski standardi določijo zlasti: 1. vsebino in členitev izkaza denarnih tokov in izkaza gibanja kapitala, 2. pravila o vrednotenju računovodskih postavk, in 3. pravila o vsebini posameznih postavk v računovodskih izkazih in pojasnilih teh postavk v prilogi k izkazom.

(8)Slovenski računovodski standardi ne smejo biti v nasprotju s tem zakonom in drugimi zakoni, ki urejajo pravila o računovodenju posameznih pravnih oseb, ter predpisi, izdanimi na njihovi podlagi.

(9)Slovenski računovodski standardi morajo povzemati vsebino Direktive 78/660/EGS in Direktive 83/349/EGS in v zasnovi ne smejo biti v nasprotju z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.

(10)Družbe, katerih vrednostni papirji so uvrščeni na katerega od organiziranih trgov vrednostnih papirjev v državah članicah Evropske skupnosti in so zavezane h konsolidaciji na podlagi

1. člena tega zakona, morajo sestaviti konsolidirano letno poročilo iz sedmega odstavka
2. člena tega zakona v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.

(11)Poleg družb iz prejšnjega odstavka sestavljajo računovodska poročila iz prvega odstavka

1. člena tega zakona v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja tudi:
2. banke,
3. zavarovalnice, in
4. druge družbe, če tako odloči skupščina družbe, vendar najmanj za pet let.
5. člen (mikro, majhne, srednje in velike družbe)

(1)Družbe se pri uporabi tega zakona razvrščajo na mikro, majhne, srednje in velike družbe z uporabo navedenih meril na bilančni presečni dan letne bilance stanja: – povprečno število delavcev v poslovnem letu, – čisti prihodki od prodaje, in – vrednost aktive.

(2)Mikro družba je družba, ki izpolnjuje dve od teh meril: – povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega deset, – čisti prihodki od prodaje ne presegajo 2.000.000 eurov, in – vrednost aktive ne presega 2.000.000 eurov.

(3)Majhna družba je družba, ki ni mikro družba po prejšnjem odstavku, in ki izpolnjuje dve od teh meril: – povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 50, – čisti prihodki od prodaje ne presegajo 7.300.000 eurov, in – vrednost aktive ne presega 3.650.000 eurov.

(4)Srednja družba je družba, ki ni mikro družba po drugem odstavku tega člena ali majhna družba po prejšnjem odstavku, in ki izpolnjuje dve od teh meril: – povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 250, – čisti prihodki od prodaje ne presegajo 29.200.000 eurov, in – vrednost aktive ne presega 14.600.000 eurov.

(5)Velika družba je družba, ki ni mikro družba po drugem odstavku tega člena ali majhna družba po tretjem odstavku tega člena ali srednja družba po prejšnjem odstavku.

(6)Družbe se v skladu z merili iz prejšnjih odstavkov razvrščajo ali prerazvrščajo na mikro, majhne, srednje in velike družbe na podlagi podatkov dveh zaporednih poslovnih let na bilančni presečni dan bilance stanja.

(7)Določbe tega zakona in drugih predpisov, ki se nanašajo na majhne družbe, se uporabljajo tudi za mikro družbe, razen če ta zakon in drugi predpisi ne določajo drugače.

(8)V vsakem primeru so za namene tega poglavja velike družbe: – banke, – zavarovalnice, – borza vrednostnih papirjev, – družbe, ki po

1. členu tega zakona morajo pripraviti konsolidirano letno poročilo.
2. člen (konsolidirano letno poročilo)

(1)Družba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je nadrejena eni ali več družbam s sedežem v Republiki Sloveniji ali zunaj nje (podrejene družbe), mora pripraviti tudi konsolidirano letno poročilo, če je nadrejena družba ali ena od podrejenih družb organizirana kot kapitalska družba, kot dvojna družba ali kot druga istovrstna pravnoorganizacijska oblika po pravu države sedeža družbe.

(2)Družba je nadrejena drugi družbi, če je izpolnjen eden od pogojev:

1. če ima večino glasovalnih pravic v drugi družbi;
2. če ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov poslovodstva ali nadzornega sveta druge družbe in je hkrati družbenik te družbe;
3. če ima pravico do prevladujočega vpliva nad drugo družbo na podlagi podjetniške pogodbe ali drugega pravnega temelja, ali
4. če je družbenik v drugi družbi in če na podlagi pogodbe z drugimi družbeniki te družbe nadzoruje večino glasovalnih pravic v tej družbi.

(3)Pri uporabi 1.,

1. in
2. točke prejšnjega odstavka se glasovalnim pravicam ali pravicam imenovanja in odpoklica, katerih imetnik je nadrejena družba, prištejejo glasovalne pravice ali pravice imenovanja in odpoklica, katerih imetnik je druga družba, ki je podrejena nadrejeni družbi, in navedene pravice oseb, ki delujejo za račun nadrejene družbe ali druge njej podrejene družbe. Pravice iz posedovanja delnic za račun osebe, ki ni nadrejena družba ali njena podrejena družba, in pravice iz delnic, pridobljenih kot poroštvo, če so uresničene v skladu s prejetimi navodili ali pridobljene z odobritvijo posojil kot del običajne poslovne dejavnosti, se, če so glasovalne pravice uresničene v interesu osebe, ki je dala poroštvo, ne prištevajo pravicam iz prejšnjega stavka.

(4)Pri uporabi

1. in
2. točke drugega odstavka tega člena se od vseh glasovalnih pravic v podrejeni družbi odštejejo glasovalne pravice iz deležev, ki jih ima ta družba, podrejena družba te družbe ali oseba, ki deluje v svojem imenu, vendar za račun teh družb.

(5)Nadrejena družba, ki skupaj s podrejenimi družbami ne dosega pogojev za srednje družbe iz četrtega odstavka 55. člena tega zakona, pri čemer se merili čistih prihodkov od prodaje in vrednosti aktive povečata za 20%, ni dolžna izdelati konsolidiranega letnega poročila. To ne velja, če se z vrednostnimi papirji nadrejene ali katere od podrejenih družb trguje na organiziranem trgu.

(6)Konsolidirano letno poročilo mora izkazovati resničen in pošten prikaz finančnega položaja, poslovnega izida, denarnih tokov in gibanja kapitala vseh družb, ki so vključene v konsolidacijo kot celote. Za vsako družbo, vključeno v konsolidacijo, je treba v prilogi h konsolidiranim izkazom navesti, na podlagi katerih pogojev iz drugega odstavka tega člena je posamezna družba vključena v konsolidacijo.

(7)Konsolidirano letno poročilo je sestavljeno iz konsolidiranega računovodskega poročila in konsolidiranega poslovnega poročila skupine družb, vključenih v konsolidacijo. Konsolidirano računovodsko poročilo je sestavljeno iz konsolidirane bilance stanja, konsolidiranega izkaza poslovnega izida, konsolidiranega izkaza denarnih tokov in konsolidiranega izkaza gibanja kapitala ter priloge h konsolidiranim izkazom. Ti sestavni deli konsolidiranega računovodskega poročila sestavljajo celoto. Za obliko, vsebino in sprejetje konsolidiranega letnega poročila se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o letnem poročilu.

(8)V konsolidacijo ni treba vključiti podrejene družbe, če to ni pomembno za resničen in pošten prikaz po šestem odstavku tega člena. Družba mora v prilogi h konsolidiranim izkazom navesti družbe, ki jih zaradi razlogov iz prejšnjega stavka ni vključila v konsolidacijo in pojasniti razloge za tako odločitev. Če več družb izpolnjuje merilo iz prvega stavka tega odstavka, jih je treba vključiti v konsolidacijo, če so vse skupaj pomembne za resničen in pošten prikaz po šestem odstavku tega člena.

(9)Slovenski računovodski standardi določijo:

1. podrobnejša merila za opredelitev podrejenih družb po drugem odstavku tega člena,
2. primere, v katerih nadrejena družba iz prvega odstavka tega člena, ki je podrejena drugi nadrejeni družbi s sedežem v Republiki Sloveniji, ni dolžna izdelati konsolidiranega letnega poročila,
3. druge primere, v katerih nadrejena družba iz prvega odstavka tega člena ni dolžna izdelati konsolidiranega letnega poročila ali ni dolžna vključiti v konsolidacijo posameznih podrejenih družb, in
4. način in obseg konsolidacije ter vsebino konsolidiranega letnega poročila, razen za družbe iz desetega in enajstega odstavka
5. člena tega zakona.
6. člen (revidiranje)

(1)Letna poročila velikih in srednjih kapitalskih družb, dvojnih družb in tistih majhnih kapitalskih družb, z vrednostnimi papirji katerih se trguje na organiziranem trgu, mora pregledati revizor na način in pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja revidiranje. Revizor mora revidirati računovodsko poročilo ter pregledati poslovno poročilo v obsegu, potrebnem, da preveri, ali je njegova vsebina v skladu z drugimi sestavinami letnega poročila. Vse to velja tudi za konsolidirana letna poročila.

(2)Revizorjevo poročilo mora vsebovati: – uvod, v katerem je navedeno računovodsko poročilo, ki je bilo revidirano, skupaj z računovodskim okvirom, ki je bil uporabljen pri sestavljanju; – opis namena in obsega revidiranja, ki vsebuje tudi navedbo, na podlagi katerih revizijskih standardov je bila opravljena revizija; – revizijsko mnenje, v katerem mora biti jasno navedeno, ali računovodsko poročilo kaže resničen in pošten prikaz finančnega položaja, v skladu z ustreznim računovodskim okvirom poročanja, in kadar je to potrebno, ali je računovodsko poročilo skladno s predpisi; revizijsko mnenje je lahko mnenje brez pridržkov, mnenje s pridržki ali odklonilno mnenje, ali pa revizor, če mnenja ne more izraziti, izjavo mnenja zavrne; – pojasnjevalni odstavek, v katerem revizor na poseben način opozarja ali se sklicuje na katerokoli zadevo, za katero meni, da je to potrebno, ne da bi pri tem izrazil mnenje s pridržki; – mnenje o usklajenosti ali neusklajenosti poslovnega poročila z računovodskim poročilom istega poslovnega leta, in – datum in revizorjev podpis.

(3)Revizor je odgovoren družbi in delničarjem ali družbenikom družbe za škodo, ki jim jo povzroči s kršitvijo pravil o revidiranju, določenih z zakonom, ki ureja revidiranje. Revizor je odgovoren za škodo iz prejšnjega stavka do višine 150.000 eurov. Omejitev odškodninske odgovornosti po prejšnjem stavku ne velja, če je bila škoda povzročena namenoma ali iz hude malomarnosti.

(4)Če revizor v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje, zavrne izdelavo mnenja, obveznost iz prvega odstavka tega člena ni izpolnjena.

(5)Revizija letnega poročila iz prvega odstavka tega člena mora biti opravljena v šestih mesecih po koncu poslovnega leta. Poslovodstvo mora revidirano letno poročilo ali revidirano konsolidirano letno poročilo predložiti organu družbe, pristojnemu za sprejetje tega poročila, skupaj z revizorjevim poročilom najpozneje v osmih dneh po prejemu revizorjevega poročila. 58. člen (javna objava)

(1)Letna poročila iz prvega odstavka prejšnjega člena ter konsolidirana letna poročila je treba zaradi javne objave skupaj z revizorjevim poročilom predložiti Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljnjem besedilu: AJPES) v osmih mesecih po koncu poslovnega leta. Družbe iz prvega odstavka 53. člena tega zakona morajo v skladu s prejšnjim stavkom predložiti tudi predlog razporeditve dobička ali obravnavanja izgube ter razporeditev dobička ali obravnavanje izgube, če to ni razvidno iz letnega poročila.

(2)Letno poročilo majhnih družb, z vrednostnimi papirji katerih se ne trguje na organiziranem trgu, in letno poročilo podjetnikov je treba zaradi javne objave predložiti AJPES v treh mesecih po koncu poslovnega leta. Družbe iz prvega odstavka 53. člena tega zakona morajo v skladu s prejšnjim stavkom predložiti tudi predlog razporeditve dobička ali obravnavanja izgube ter razporeditev dobička ali obravnavanje izgube, če to ni razvidno iz letnega poročila. Podjetniki, ki so po določbah o obdavčitvi dohodkov iz dejavnosti zakona, ki ureja dohodnino, obdavčeni na podlagi ugotovljenega dobička z upoštevanjem normiranih odhodkov, niso dolžni predložiti letnih poročil zaradi javne objave. Davčna uprava Republike Slovenije pošlje seznam podjetnikov iz prejšnjega stavka AJPES.

(3)AJPES mora javno objaviti letna poročila in konsolidirana letna poročila skupaj z revizorjevim poročilom, predložena po prvem odstavku tega člena, ali letna poročila, predložena po prejšnjem odstavku, tako da jih zajame v informatizirani obliki in objavi na spletnih straneh, namenjenih javni objavi letnih poročil. V skladu s prejšnjim stavkom je treba za družbe iz prvega odstavka 53. člena tega zakona hkrati objaviti tudi predlog razporeditve dobička ali obravnavanja izgube ter razporeditev dobička ali obravnavanje izgube, če to ni razvidno iz letnega poročila. Spletne strani iz prvega stavka tega odstavka morajo biti zasnovane tako, da je vsakomur omogočen brezplačen vpogled v podatke, objavljene na spletnih straneh.

(4)AJPES mora za družbe hkrati z javno objavo poročil po prejšnjem odstavku obvestiti registrski organ o javni objavi. V obvestilu morajo biti navedeni podatki:

1. enolična identifikacija družbe, s katero je ta subjekt enopomensko opredeljen v Poslovnem registru Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja njegovo vodenje,
2. datum in način javne objave iz prejšnjega odstavka, in
3. v primeru iz prvega odstavka tega člena tudi, ali je bilo priloženo in javno objavljeno tudi revizorjevo poročilo.

(5)Registrski organ vpiše podatke iz

1. in
2. točke prejšnjega odstavka v register.

(6)AJPES mora vsakomur na njegovo zahtevo izročiti kopijo letnega ali konsolidiranega letnega poročila skupaj z revizorjevim poročilom, ki je bilo predloženo po prvem odstavku tega člena, ali kopijo letnega poročila, predloženega po drugem odstavku tega člena, za plačilo nadomestila, ki ga določa tarifa AJPES. Kopije iz prejšnjega stavka mora AJPES izročiti v obsegu (v celoti ali delih) in v obliki (elektronski ali pisni), kot je to navedeno v zahtevi. Kopija v pisni obliki mora biti označena kot »točen prepis«, za elektronsko obliko pa se uporablja zakon, ki ureja elektronsko poslovanje in elektronski podpis.

(7)V vsaki javni objavi celotnega letnega poročila ali konsolidiranega letnega poročila morajo biti ta poročila objavljena v obliki in besedilu, na podlagi katerega so bila revidirana. Hkrati mora biti objavljeno revizorjevo poročilo v celotnem besedilu, vključno z utemeljitvijo morebitnega mnenja s pridržkom ali odklonilnega mnenja. Če izkazov ali poročila ni pregledal revizor, je treba v objavi opozoriti na to okoliščino.

(8)V vsaki objavi povzetka letnega poročila ali konsolidiranega letnega poročila je treba opozoriti, da gre za povzetek. V objavi povzetka mora biti naveden datum predložitve letnega poročila ali konsolidiranega letnega poročila po prvem ali drugem odstavku tega člena ter datum in način javne objave po tretjem odstavku tega člena. Če ta poročila še niso bila predložena po prvem ali drugem odstavku tega člena, je treba na to okoliščino v objavi opozoriti. Objavi povzetka ne sme biti priloženo celotno revizorjevo poročilo, ampak se razkrije samo revizijsko mnenje in morebiten pojasnjevalni odstavek. Lahko pa se objavi povzetka priloži revizorjevo poročilo o povzetku.

(9)Če je revizor v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje, zavrnil pripravo mnenja, je treba na to okoliščino pri objavi po sedmem in osmem odstavku tega člena izrecno opozoriti.

(10)Družbe in podjetniki morajo AJPES za javno objavo po tretjem odstavku tega člena hkrati s predložitvijo poročil po prvem ali drugem odstavku tega člena plačati nadomestilo, ki ga določa tarifa AJPES.

(11)Tarifo, s katero določi nadomestila iz šestega in desetega odstavka tega člena, sprejme AJPES, v soglasju z ministroma, pristojnima za gospodarstvo in za pravosodje. Nadomestila ne smejo biti višja od dejanskih stroškov, povezanih z zajemanjem poročil v informatizirani obliki in vzdrževanjem spletnih strani, namenjenih javni objavi letnih poročil ali stroškov, povezanih z izdelavo kopij poročil.

(12)Ministra, pristojna za gospodarstvo in za pravosodje, po predhodnem mnenju AJPES predpišeta podrobnejša pravila o:

1. načinu predložitve poročil po prvem ali drugem odstavku tega člena;
2. načinu javne objave po tretjem odstavku tega člena ter o zasnovi spletnih strani iz tretjega odstavka tega člena, in
3. načinu obveščanja registrskega organa po četrtem odstavku tega člena.
4. člen (pošiljanje podatkov iz letnih poročil)

(1)Družbe in podjetniki, razen podjetnikov, ki so po določbah o obdavčitvi dohodkov iz dejavnosti zakona, ki ureja dohodnino, obdavčeni na podlagi ugotovljenega dobička z upoštevanjem normiranih odhodkov, morajo v treh mesecih po koncu koledarskega leta poslati AJPES podatke iz letnih poročil o svojem premoženjskem in finančnem poslovanju ter poslovnem izidu za državno statistiko ter druge evidenčne, analitsko-informativne, raziskovalne in davčne namene.

(2)Družbe in podjetniki iz drugega odstavka prejšnjega člena, katerih poslovno leto je enako koledarskemu letu, lahko izpolnijo obveznost iz drugega odstavka prejšnjega člena tako, da ob predložitvi podatkov v skladu s prejšnjim odstavkom navedejo, naj se podatki iz letnega poročila uporabijo tudi za javno objavo.

(3)AJPES lahko podatke iz letnih poročil o premoženjskem in finančnem položaju ter poslovnem izidu družb in podjetnikov uporabi samo za izdelavo uskupinjenih informacij o gospodarskih gibanjih. Podatkov o posamezni družbi ali podjetniku ne sme dati drugim osebam ali jih javno objavljati.

(4)AJPES mora podatke, ki so po zakonu, ki ureja davčni postopek, del davčnega obračuna, avtomatično posredovati Davčni upravi Republike Slovenije v roku in na način, ki ga predpiše minister, pristojen za finance. Šteje se, da so s tem družbe in podjetniki oddali del davčnega obračuna.

(5)Ne glede na tretji odstavek tega člena mora AJPES podatke iz letnih poročil o premoženjskem in finančnem položaju ter poslovnem izidu družb in podjetnikov poslati v ustrezni elektronski obliki državnim organom in pravnim osebam, ki so z zakonom pooblaščene za pridobivanje in uporabo teh podatkov za evidenčne, analitsko-informativne, raziskovalne in davčne namene. Državnim organom, Banki Slovenije in članom Ekonomsko-socialnega sveta mora te podatke dati brezplačno, pravnim osebam pa za plačilo dejanskih stroškov obdelave ali dajanja podatkov. 2. oddelek SPLOŠNA PRAVILA O LETNEM POROČILU 60. člen (letno poročilo)

(1)Letno poročilo družb iz prvega odstavka

1. člena tega zakona je sestavljeno iz: – bilance stanja, – izkaza poslovnega izida, – izkaza denarnih tokov, – izkaza gibanja kapitala, – priloge s pojasnili k izkazom, in – poslovnega poročila iz
2. člena tega zakona. Računovodski izkazi iz prve do četrte alinee tega odstavka in priloga s pojasnili k izkazom kot celota sestavljajo računovodsko poročilo.

(2)Letno poročilo majhnih kapitalskih družb, z vrednostnimi papirji katerih se ne trguje na organiziranem trgu, je sestavljeno vsaj iz: – bilance stanja, – izkaza poslovnega izida, in – priloge s pojasnili k izkazom.

(3)Letno poročilo družb in podjetnikov iz tretjega odstavka 53. člena tega zakona je sestavljeno vsaj iz: – bilance stanja, in – izkaza poslovnega izida.

(4)Bilanca stanja prikazuje stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev ob koncu poslovnega leta.

(5)Izkaz poslovnega izida prikazuje prihodke, odhodke in poslovni izid v poslovnem letu.

(6)Izkaz gibanja kapitala prikazuje gibanje posameznih sestavin kapitala v poslovnem letu, vključno z uporabo čistega dobička in pokrivanjem izgube.

(7)Izkaz denarnih tokov prikazuje gibanje prejemkov in izdatkov ali pritokov in odtokov v poslovnem letu ter pojasnjuje spremembe pri stanju denarnih sredstev.

(8)Letnemu poročilu se, kadar obstaja, priloži revizijsko poročilo, predlog za uporabo bilančnega dobička in poročilo o razmerjih z obvladujočo družbo, ki pa niso sestavni deli letnega poročila. 61. člen (splošno pravilo)

(1)Letno poročilo mora biti sestavljeno jasno in pregledno. Izkazovati mora resničen in pošten prikaz premoženja in obveznosti družbe, njenega finančnega položaja ter poslovnega izida.

(2)Če uporaba določb

1. do
2. člena tega zakona in slovenskih računovodskih standardov ali mednarodnih standardov računovodskega poročanja ne zadošča za resničen in pošten prikaz iz prejšnjega odstavka, mora priloga k izkazom vsebovati ustrezna pojasnila.

(3)Če v izjemnih primerih zaradi uporabe posameznih določb

1. do
2. člena tega zakona ni mogoče izpolniti obveznosti iz prvega odstavka tega člena, se taka določba ne sme uporabiti, če se z opustitvijo njene uporabe doseže resničen in pošten prikaz iz prvega odstavka tega člena. V takem primeru je treba v prilogi k izkazom pojasniti razloge za opustitev uporabe posamezne določbe in opisati, kakšne učinke bi imela uporaba take določbe na prikaz premoženja in obveznosti družbe, njenega finančnega položaja ter poslovnega izida.
3. člen (splošna pravila o členitvi izkazov)

(1)V izkazih ni dovoljeno pobotati posameznih aktivnih postavk s posameznimi pasivnimi postavkami ali posameznih postavk prihodkov s posameznimi postavkami odhodkov.

(2)V bilancah stanja in izkazih poslovnega izida za zaporedna poslovna leta je treba uporabljati enak način členitve postavk. Samo izjemoma ga je dovoljeno spremeniti. V takem primeru je treba v prilogi s pojasnili k računovodskim izkazom opozoriti na to okoliščino in pojasniti razloge za spremembo načina členitve postavk.

(3)V bilanci stanja ali izkazu poslovnega izida morajo biti postavke iz

1. in
2. člena tega zakona prikazane ločeno in v enakem zaporedju, kot je določeno v navedenih določbah tega zakona. Nadaljnja členitev postavk v posameznih postavkah, določenih v
3. in
4. členu tega zakona, je dovoljena. Nove postavke je dovoljeno dodati samo, če se po vsebini ne prekrivajo s postavkami iz
5. in
6. člena tega zakona.

(4)Način členitve, nomenklaturo in poimenovanje postavk, ki so v bilanci stanja ali izkazu poslovnega izida označene z arabskimi številkami, je dovoljeno prilagoditi posebnim značilnostim dejavnosti družbe. Slovenski računovodski standardi ali mednarodni standardi računovodskega poročanja določijo posebna pravila za prilagoditev iz prejšnjega stavka za družbe, ki opravljajo dejavnost s področja posameznih gospodarskih panog, in sicer zlasti za banke in zavarovalnice.

(5)Postavke v bilanci stanja ali izkazu poslovnega izida, ki so označene z arabskimi številkami, se lahko združijo:

1. če je vrednost posameznih postavk, ki se združijo, nepomembna za resničen in pošten prikaz po prvem odstavku prejšnjega člena, ali
2. če se z združitvijo postavk doseže boljša preglednost; v tem primeru morajo biti združene postavke ločeno prikazane v prilogi k izkazom.

(6)V bilanci stanja in izkazu poslovnega izida je treba pri vsaki postavki navesti tudi vrednost te postavke v preteklem letu. Če te vrednosti niso primerljive, je treba vrednost postavke preteklega leta ustrezno prilagoditi. Neprimerljivost postavk in njihove prilagoditve morajo biti prikazane v prilogi k izkazom z ustreznimi pojasnili.

(7)V bilanci stanja in izkazu poslovnega izida ni treba prikazati tistih postavk, katerih vrednost je enaka nič, razen če je to potrebno zaradi primerjave z vrednostjo teh postavk v preteklem letu. 3. oddelek BILANCA STANJA 63. člen (družbe v skupini in pridružene družbe)

(1)Družbe v skupini so družbe, ki morajo biti v skladu s 56. členom tega zakona vključene v konsolidirano letno poročilo.

(2)Pridružena družba je družba, v kateri ima druga družba pomemben kapitalski vpliv in ni njej podrejena družba. 64. člen (rezerve)

(1)Kot kapitalske rezerve (obveznosti do virov sredstev – postavka A.II.) se izkažejo:

1. zneski, ki jih družba pridobi iz vplačil, ki presegajo najmanjše emisijske zneske delnic ali zneske osnovnih vložkov (vplačani presežek kapitala),
2. zneski, ki jih družba pridobi pri izdaji zamenljivih obveznic ali obveznic z delniško nakupno opcijo nad nominalnim zneskom obveznic,
3. zneski, ki jih dodatno vplačajo družbeniki za pridobitev dodatnih pravic iz deležev,
4. zneski drugih vplačil družbenikov na podlagi statuta (na primer naknadna vplačila družbenikov),
5. zneski na podlagi poenostavljenega zmanjšanja osnovnega kapitala ali zmanjšanja osnovnega kapitala z umikom deležev,
6. zneski na podlagi odprave splošnega prevrednotevalnega popravka kapitala.

(2)Rezerve iz dobička (obveznosti do virov sredstev – postavka A.III.) se lahko oblikujejo samo iz zneskov čistega dobička poslovnega leta in prenesenega dobička. Rezerve iz dobička se delijo na:

1. zakonske rezerve (tretji odstavek tega člena; obveznosti do virov sredstev postavka A.III.1.),
2. rezerve za lastne deleže (peti odstavek tega člena; obveznosti do virov sredstev postavka A.III.2.),
3. lastni deleži (kot odbitna postavka A.III.3),
4. statutarne rezerve (sedmi odstavek tega člena; obveznosti do virov sredstev postavka A.III.4.),
5. druge rezerve iz dobička (deveti odstavek tega člena; obveznosti do virov sredstev – postavka A.III.5.).

(3)Družba mora oblikovati zakonske rezerve v taki višini, da je vsota zneska zakonskih rezerv in kapitalskih rezerv iz

1. do
2. točke prvega odstavka tega člena enaka 10% ali v statutu določenem višjem odstotku osnovnega kapitala.

(4)Če zakonske in kapitalske rezerve iz

1. do
2. točke prvega odstavka tega člena skupaj ne dosegajo deleža osnovnega kapitala iz prejšnjega odstavka in družba v poslovnem letu izkaže čisti dobiček, mora pri sestavi bilance stanja za to poslovno leto v zakonske rezerve odvesti 5% zneska čistega dobička, zmanjšanega za znesek, ki je bil uporabljen za kritje morebitne prenesene izgube, dokler zakonske rezerve in kapitalske rezerve iz
3. do
4. točke prvega odstavka tega člena ne dosežejo deleža iz prejšnjega odstavka.

(5)Če je družba v poslovnem letu pridobila lastne deleže, mora v bilanci stanja za to poslovno leto oblikovati rezerve za lastne deleže v višini zneskov, ki so bili plačani za pridobitev lastnih deležev. Ne glede na prvi stavek drugega odstavka tega člena se lahko rezerve za lastne deleže oblikujejo tudi:

1. iz statutarnih rezerv, če statut določa, da jih je dovoljeno uporabiti za te namene;
2. iz zneska drugih rezerv iz dobička, ki presega morebitni znesek prenesene izgube, ki je ni bilo mogoče pokriti iz morebitnega čistega dobička poslovnega leta.

(6)Rezerve za lastne deleže se morajo sprostiti in se lahko sprostijo samo, če so bili lastni deleži odtujeni ali umaknjeni.

(7)Statut lahko določi, da ima družba poleg zakonskih tudi statutarne rezerve. V takem primeru mora statut določiti tudi:

1. višino statutarnih rezerv v absolutnem znesku ali v deležu od osnovnega ali celotnega lastnega kapitala;
2. delež zneska čistega dobička, zmanjšanega za morebitne zneske, uporabljene za kritje prenesene izgube, oblikovanje zakonskih rezerv in rezerv iz dobička, ki se v posameznem poslovnem letu nameni za oblikovanje statutarnih rezerv;
3. namene, za katere se lahko statutarne rezerve uporabijo.

(8)Statutarne rezerve se lahko uporabijo samo za namene, določene s statutom.

(9)Druge rezerve iz dobička se lahko uporabijo za katerekoli namene, razen v primeru iz petega odstavka tega člena ali če statut določa drugače.

(10)Kapitalske rezerve in zakonske rezerve (vezane rezerve) se smejo uporabiti samo pod navedenimi pogoji:

1. če skupni znesek teh rezerv ne dosega z zakonom ali statutom določenega odstotka osnovnega kapitala, se lahko uporabijo samo za: – kritje čiste izgube poslovnega leta, če je ni mogoče pokriti v breme prenesenega čistega dobička ali drugih rezerv iz dobička; – kritje prenesene izgube, če je ni mogoče pokriti v breme čistega dobička poslovnega leta ali drugih rezerv iz dobička;
2. če skupni znesek teh rezerv presega z zakonom ali statutom določeni odstotek osnovnega kapitala, se lahko te rezerve v presežnem znesku uporabijo za: – povečanje osnovnega kapitala iz sredstev družbe; – kritje čiste izgube poslovnega leta, če je ni mogoče pokriti v breme prenesenega čistega dobička in če se hkrati ne uporabijo rezerve iz dobička za izplačilo dobička družbenikom, ali – kritje prenesene čiste izgube, če je ni mogoče pokriti v breme čistega dobička poslovnega leta in če se hkrati ne uporabijo rezerve iz dobička za izplačilo dobička družbenikom.

(11)Uporaba čistega dobička posameznega poslovnega leta za:

1. kritje prenesene izgube;
2. oblikovanje zakonskih rezerv po četrtem odstavku tega člena;
3. oblikovanje rezerv za lastne deleže po petem odstavku tega člena;
4. oblikovanje statutarnih rezerv v primeru iz sedmega odstavka tega člena; in
5. oblikovanje drugih rezerv iz dobička v primerih iz tretjega in četrtega odstavka
6. člena tega zakona se upošteva že pri sestavi bilance stanja za to poslovno leto.

(12)Pri postavki kapitalske rezerve je treba v bilanci stanja ali v prilogi k izkazom ločeno izkazati:

1. znesek, ki je bil v poslovnem letu pripisan,
2. znesek, ki je bil v poslovnem letu odpisan.

(13)Pri vsaki postavki rezerv iz dobička je treba v bilanci stanja ali v prilogi k izkazom ločeno izkazati:

1. zneske, ki so bili odvedeni v rezerve iz bilančnega dobička preteklega poslovnega leta po sklepu skupščine o uporabi bilančnega dobička preteklega poslovnega leta,
2. zneske, ki so bili odvedeni v rezerve iz čistega dobička poslovnega leta,
3. znesek, za katerega so bile rezerve zmanjšane zaradi uporabe v poslovnem letu.

(14)Če družba sestavlja izkaz gibanja kapitala, se podatki iz dvanajstega in trinajstega odstavka tega člena namesto v bilanci stanja ali prilogi k izkazom izkažejo v izkazu gibanja kapitala. 65. člen (členitev bilance stanja)

(1)Družba razčleni bilanco stanja na te postavke: +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | | |SREDSTVA | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ |A.| | |Dolgoročna sredstva | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | |I. | |Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne | | | | |razmejitve | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |1.|Dolgoročne premoženjske pravice | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |2.|Dobro ime | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |3.|Predujmi za neopredmetena sredstva | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |4.|Dolgoročno odloženi stroški razvijanja | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |5.|Druge dolgoročne aktivne časovne razmejitve | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | |II. | |Opredmetena osnovna sredstva | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |1.|Zemljišča in zgradbe | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | | |

1. a)Zemljišča | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | | |
2. b)Zgradbe | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |2.|Proizvajalne naprave in stroji | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |3.|Druge naprave in oprema | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |4.|Opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivajo | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | | |
3. a)Opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | | |
4. b)Predujmi za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | |III.| |Naložbene nepremičnine | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | |IV. | |Dolgoročne finančne naložbe | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |1.|Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | | |
5. a)Delnice in deleži v družbah v skupini | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | | |
6. b)Delnice in deleži v pridruženih družbah | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | | |
7. c)Druge delnice in deleži | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | | |č) Druge dolgoročne finančne naložbe | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |2.|Dolgoročna posojila | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | | |
8. a)Dolgoročna posojila družbam v skupini | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | | |
9. b)Dolgoročna posojila drugim | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | | |
10. c)Dolgoročno nevplačani vpoklicani kapital | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | |V. | |Dolgoročne poslovne terjatve | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |1.|Dolgoročne poslovne terjatve do družb v skupini | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |2.|Dolgoročne poslovne terjatve do kupcev | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |3.|Dolgoročne poslovne terjatve do drugih | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | |VI. | |Odložene terjatve za davek | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ |B.| | |Kratkoročna sredstva | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | |I. | |Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | |II. | |Zaloge | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |1.|Material | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |2.|Nedokončana proizvodnja | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |3.|Proizvodi in trgovsko blago | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |4.|Predujmi za zaloge | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | |III.| |Kratkoročne finančne naložbe | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |1.|Kratkoročne finančne naložbe, razen posojil | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | | |
11. a)Delnice in deleži v družbah v skupini | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | | |
12. b)Druge delnice in deleži | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | | |
13. c)Druge kratkoročne finančne naložbe | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |2.|Kratkoročna posojila | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | | |
14. a)Kratkoročna posojila družbam v skupini | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | | |
15. b)Kratkoročna posojila drugim | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | | |
16. c)Kratkoročno nevplačani vpoklicani kapital | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | |IV. | |Kratkoročne poslovne terjatve | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |1.|Kratkoročne poslovne terjatve do družb v skupini | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |2.|Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |3.|Kratkoročne poslovne terjatve do drugih | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | |V. | |Denarna sredstva | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ |C.| | |Kratkoročne aktivne časovne razmejitve | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | | |SKUPAJ SREDSTVA | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | | |OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ |A.| | |Kapital | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | |I. | |Vpoklicani kapital | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |1.|Osnovni kapital | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |2.|Nevpoklicani kapital (kot odbitna postavka) | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | |II. | |Kapitalske rezerve | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | |III.| |Rezerve iz dobička | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |1.|Zakonske rezerve | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |2.|Rezerve za lastne delnice in lastne poslovne deleže | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |3.|Lastne delnice in lastni poslovni deleži (kot odbitna | | | | |postavka) | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |4.|Statutarne rezerve | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |5.|Druge rezerve iz dobička | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | |IV. | |Presežek iz prevrednotenja | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | |V. | |Preneseni čisti poslovni izid | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | |VI. | |Čisti poslovni izid poslovnega leta | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ |B.| | |Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |1.|Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |2.|Druge rezervacije | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |3.|Dolgoročne pasivne časovne razmejitve | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ |C.| | |Dolgoročne obveznosti | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | |I. | |Dolgoročne finančne obveznosti | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |1.|Dolgoročne finančne obveznosti do družb v skupini | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |2.|Dolgoročne finančne obveznosti do bank | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |3.|Dolgoročne obveznosti na podlagi obveznic | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |4.|Druge dolgoročne finančne obveznosti | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | |II. | |Dolgoročne poslovne obveznosti | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |1.|Dolgoročne poslovne obveznosti do družb v skupini | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |2.|Dolgoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |3.|Dolgoročne menične obveznosti | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |4.|Dolgoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |5.|Druge dolgoročne poslovne obveznosti | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | |III.| |Odložene obveznosti za davek | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ |Č.| | |Kratkoročne obveznosti | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | |I. | |Obveznosti, vključene v skupine za odtujitev | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | |II. | |Kratkoročne finančne obveznosti | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |1.|Kratkoročne finančne obveznosti do družb v skupini | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |2.|Kratkoročne finančne obveznosti do bank | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |3.|Kratkoročne finančne obveznosti na podlagi obveznic | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |4.|Druge kratkoročne finančne obveznosti | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | |III.| |Kratkoročne poslovne obveznosti | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |1.|Kratkoročne poslovne obveznosti do družb v skupini | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |2.|Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |3.|Kratkoročne menične obveznosti | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |4.|Kratkoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |5.|Druge kratkoročne poslovne obveznosti | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ |D.| | |Kratkoročne pasivne časovne razmejitve | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | | |SKUPAJ OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+

(2)Srednje družbe morajo izdelati bilanco stanja iz prejšnjega odstavka. Pri javni objavi bilance stanja zadošča, da je bilanca stanja razčlenjena najmanj na te postavke: +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | | |SREDSTVA | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ |A.| | |Dolgoročna sredstva | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | |I. | |Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne | | | | |razmejitve | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |1.|Neopredmetena sredstva | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |2.|Dolgoročne aktivne časovne razmejitve | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | |II. | |Opredmetena osnovna sredstva | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |1.|Zemljišča in zgradbe | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | | |

1. a)Zemljišča | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | | |
2. b)Zgradbe | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |2.|Proizvajalne naprave in stroji | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |3.|Druge naprave in oprema | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |4.|Predujmi za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev in | | | | |opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | |III.| |Naložbene nepremičnine | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | |IV. | |Dolgoročne finančne naložbe | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |1.|Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | | |
3. a)Delnice in deleži v družbah v skupini | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | | |
4. b)Druge dolgoročne finančne naložbe | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |2.|Dolgoročna posojila | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | | |
5. a)Dolgoročna posojila družbam v skupini | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | | |
6. b)Druga dolgoročna posojila | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | |V. | |Dolgoročne poslovne terjatve | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |1.|Dolgoročne poslovne terjatve do družb v skupini | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |2.|Dolgoročne poslovne terjatve do drugih | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | |VI. | |Odložene terjatve za davek | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ |B.| | |Kratkoročna sredstva | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | |I. | |Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | |II. | |Zaloge | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | |III.| |Kratkoročne finančne naložbe | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |1.|Kratkoročne finančne naložbe, razen posojil | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | | |
7. a)Delnice in deleži v družbah v skupini | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | | |
8. b)Druge kratkoročne finančne naložbe | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |2.|Kratkoročna posojila | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | | |
9. a)Kratkoročna posojila družbam v skupini | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | | |
10. b)Druga kratkoročna posojila | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | |V. | |Kratkoročne poslovne terjatve | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |1.|Kratkoročne poslovne terjatve do družb v skupini | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |2.|Kratkoročne poslovne terjatve do drugih | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | |V. | |Denarna sredstva | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ |C.| | |Kratkoročne aktivne časovne razmejitve | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | | |SKUPAJ SREDSTVA | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | | |OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ |A.| | |Kapital | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | |I. | |Vpoklicani kapital | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |1.|Osnovni kapital | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |2.|Nevpoklicani kapital (kot odbitna postavka) | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | |II. | |Kapitalske rezerve | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | |III.| |Rezerve iz dobička | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |1.|Zakonske rezerve | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |2.|Rezerve za lastne delnice in lastne poslovne deleže | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |3.|Lastne delnice in lastni poslovni deleži (kot odbitna | | | | |postavka) | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |4.|Statutarne rezerve | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |5.|Druge rezerve iz dobička | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | |IV. | |Presežek iz prevrednotenja | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | |V. | |Preneseni čisti poslovni izid | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | |VI. | |Čisti poslovni izid poslovnega leta | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ |B.| | |Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |1.|Rezervacije | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |2.|Dolgoročne pasivne časovne razmejitve | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ |C.| | |Dolgoročne obveznosti | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | |I. | |Dolgoročne finančne obveznosti | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |1.|Dolgoročne finančne obveznosti do družb v skupini | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |2.|Dolgoročne finančne obveznosti do bank | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |3.|Druge dolgoročne finančne obveznosti | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | |II. | |Dolgoročne poslovne obveznosti | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |1.|Dolgoročne poslovne obveznosti do družb v skupini | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |2.|Dolgoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |3.|Druge dolgoročne poslovne obveznosti | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | |III.| |Odložene obveznosti za davek | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ |Č.| | |Kratkoročne obveznosti | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | |I. | |Obveznosti, vključene v skupine za odtujitev | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | |II. | |Kratkoročne finančne obveznosti | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |1.|Kratkoročne finančne obveznosti do družb v skupini | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |2.|Kratkoročne finančne obveznosti do bank | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |3.|Druge kratkoročne finančne obveznosti | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | |III.| |Kratkoročne poslovne obveznosti | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |1.|Kratkoročne poslovne obveznosti do družb v skupini | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |2.|Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |3.|Druge kratkoročne poslovne obveznosti | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ |D.| | |Kratkoročne pasivne časovne razmejitve | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | | |OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+

(3)Majhne družbe razčlenijo in javno objavijo bilanco stanja najmanj na te postavke: +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | | |SREDSTVA | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ |A.| | |Dolgoročna sredstva | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | |I. | |Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne | | | | |razmejitve | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |1.|Neopredmetena sredstva | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |2.|Dolgoročne aktivne časovne razmejitve | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | |II. | |Opredmetena osnovna sredstva | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | |III.| |Naložbene nepremičnine | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | |IV. | |Dolgoročne finančne naložbe | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |1.|Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |2.|Dolgoročna posojila | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | |V. | |Dolgoročne poslovne terjatve | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | |VI. | |Odložene terjatve za davek | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ |B.| | |Kratkoročna sredstva | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | |I. | |Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | |II. | |Zaloge | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | |III.| |Kratkoročne finančne naložbe | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |1.|Kratkoročne finančne naložbe, razen posojil | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |2.|Kratkoročna posojila | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | |IV | |Kratkoročne poslovne terjatve | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | |V. | |Denarna sredstva | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ |C.| | |Kratkoročne aktivne časovne razmejitve | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | | |SKUPAJ SREDSTVA | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | | |OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ |A.| | |Kapital | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | |I. | |Vpoklicani kapital | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |1.|Osnovni kapital | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |2.|Nevpoklicani kapital (kot odbitna postavka) | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | |II. | |Kapitalske rezerve | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | |III.| |Rezerve iz dobička | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | |IV. | |Presežek iz prevrednotenja | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | |V. | |Preneseni čisti poslovni izid | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | |VI. | |Čisti poslovni izid poslovnega leta | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ |B.| | |Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |1.|Rezervacije | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | |2.|Dolgoročne pasivne časovne razmejitve | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ |C.| | |Dolgoročne obveznosti | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | |I. | |Dolgoročne finančne obveznosti | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | |II. | |Dolgoročne poslovne obveznosti | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | |III.| |Odložene obveznosti za davek | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ |Č.| | |Kratkoročne obveznosti | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | |I. | |Obveznosti, vključene v skupine za odtujitev | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | |II. | |Kratkoročne finančne obveznosti | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | |III.| |Kratkoročne poslovne obveznosti | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ |D.| | |Kratkoročne pasivne časovne razmejitve | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+ | | | |OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV | | | | | | +--+----+--+---------------------------------------------------------------+

(4)V postavkah, ki se nanašajo na družbe v skupini, je treba izkazati vsa razmerja do družb v skupini, v drugih postavkah pa vsa razmerja, razen tistih, ki se nanašajo na družbe v skupini.

(5)Kot zabilančne potencialne obveznosti je treba izkazati obveznosti iz poroštev in drugih jamstev, ki niso izkazane kot obveznosti v bilanci stanja. Te potencialne obveznosti je treba razčleniti po vrstah jamstev z navedbo morebitnih stvarnih jamstev. Ločeno je treba izkazati obveznosti iz naslova poroštev in drugih jamstev do družb v skupini.

(6)Če spada premoženje (sredstvo) ali obveznost do virov sredstev pod več členitvenih postavk, je treba pri postavki, pod katero je izkazano, ali v prilogi k izkazom, pojasniti to okoliščino, če je to potrebno zaradi jasnosti in preglednosti letnega poročila. Lastni deleži in deleži v družbah v skupini se smejo izkazovati samo v postavkah, ki so predvidene za njihovo izkazovanje. 4. oddelek IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 66. člen (členitev izkaza poslovnega izida)

(1)Družba lahko razčleni izkaz poslovnega izida po drugem ali tretjem odstavku tega člena.

(2)1. Čisti prihodki od prodaje 2. Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje 3. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve 4. Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki) 5. Stroški blaga, materiala in storitev

1. a)Nabavna vrednost prodanih blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala
2. b)Stroški storitev 6. Stroški dela
3. a)Stroški plač
4. b)Stroški socialnih zavarovanj (posebej izkazani stroški pokojninskih zavarovanj)
5. c)Drugi stroški dela 7. Odpisi vrednosti
6. a)Amortizacija
7. b)Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih
8. c)Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih 8. Drugi poslovni odhodki 9. Finančni prihodki iz deležev
9. a)Finančni prihodki iz deležev v družbah v skupini
10. b)Finančni prihodki iz deležev v pridruženih družbah
11. c)Finančni prihodki iz deležev v drugih družbah č) Finančni prihodki iz drugih naložb 10. Finančni prihodki iz danih posojil
12. a)Finančni prihodki iz posojil, danih družbam v skupini
13. b)Finančni prihodki iz posojil, danih drugim 11. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev
14. a)Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do družb v skupini
15. b)Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih 12. Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb 13. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti
16. a)Finančni odhodki iz posojil, prejetih od družb v skupini
17. b)Finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank
18. c)Finančni odhodki iz izdanih obveznic č) Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti 14. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti
19. a)Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti do družb v skupini
20. b)Finančni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev in meničnih obveznosti
21. c)Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti 15. Drugi prihodki 16. Drugi odhodki 17. Davek iz dobička 18. Odloženi davki 19. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja (1+-2+3+4–5–6–7-8+9+10+11–12–13–14+15–16–17+-18)

(3)1. Čisti prihodki od prodaje 2. Proizvajalni stroški prodanih proizvodov (z amortizacijo) ali nabavna vrednost prodanega blaga 3. Kosmati poslovni izid od prodaje (1 – 2) 4. Stroški prodajanja (z amortizacijo) 5. Stroški splošnih dejavnosti (z amortizacijo)

1. a)Stroški splošnih dejavnosti
2. b)Prevrednotevalni poslovni odhodki pri neopredmetenih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih
3. c)Prevrednotevalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih 6. Drugi poslovni prihodki (s prevrednotevalnimi poslovnimi prihodki) 7. do 17. postavka se členi tako kot 9. do 19. postavka po prejšnjem odstavku.

(4)Majhne in srednje družbe lahko

1. do
2. postavko iz drugega odstavka tega člena ter
3. do
4. in
5. postavko iz prejšnjega odstavka združijo v eno postavko z oznako »kosmati poslovni izid«.

(5)V drugem odstavku tega člena se za

1. postavko izkažejo še te postavke:
2. Preneseni dobiček/Prenesena izguba
3. Zmanjšanje (sprostitev) kapitalskih rezerv
4. Zmanjšanje (sprostitev) rezerv iz dobička ločeno po posameznih vrstah teh rezerv
5. Povečanje (dodatno oblikovanje) rezerv iz dobička ločeno po posameznih vrstah teh rezerv
6. Bilančni dobiček/Bilančna izguba (kot vsota čistega dobička/izgube in 20.,
7. in
8. postavka). V tretjem odstavku tega člena se kot
9. do
10. postavka izkažejo postavke prejšnjega stavka.

(6)Namesto v izkazu poslovnega izida so lahko podatki iz prejšnjega odstavka izkazani v prilogi k izkazom.

(7)Če družba sestavlja izkaz gibanja kapitala, se podatki iz petega odstavka tega člena namesto v izkazu poslovnega izida ali prilogi k izkazom izkažejo v izkazu gibanja kapitala. 5. oddelek VREDNOTENJE POSTAVK V RAČUNOVODSKIH IZKAZIH 67. člen (splošna pravila vrednotenja)

(1)Za vrednotenje postavk v računovodskih izkazih veljajo ta splošna pravila:

1. predpostavlja se nadaljevanje družbe kot delujočega podjetja;
2. uporaba metod vrednotenja se brez utemeljenih razlogov ne sme spreminjati iz poslovnega leta v poslovno leto (stalnost vrednotenja);
3. treba je upoštevati načelo previdnosti, kot je določeno s slovenskimi računovodskimi standardi ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja;
4. treba je upoštevati načelo poštene vrednosti, kot je določeno s slovenskimi računovodskimi standardi ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja;
5. odhodke in prihodke je treba upoštevati ne glede na to, kdaj so bili plačani ali prejeti;
6. sestavine sredstev in obveznosti do virov sredstev je treba vrednotiti posamično;
7. začetna bilanca stanja poslovnega leta se mora ujemati s končno bilanco stanja prejšnjega poslovnega leta.

(2)Od splošnih pravil, določenih v prejšnjem odstavku, je dovoljen odstop samo v izjemnih primerih, določenih v slovenskih računovodskih standardih ali mednarodnih standardih računovodskega poročanja. V takem primeru je treba v prilogi k izkazom pojasniti razloge za tak odstop in opisati, kakšne učinke ima to za prikaz premoženja in obveznosti družbe, njenega finančnega položaja ter poslovnega izida. 6. oddelek LETNO POROČILO IN PRAVILA VREDNOTENJA OB ZDRUŽITVI IN DELITVI 68. člen (zaključno poročilo prevzetih ali prenosnih družb; vrednotenje po združitvi ali delitvi)

(1)Prevzeta ali prenosna družba mora pripraviti zaključno poročilo po stanju na dan obračuna združitve ali delitve. Za zaključno poročilo se primerno uporabljajo določbe

1. do 57.,
2. do
3. in
4. člena tega zakona. Dan obračuna združitve ali delitve (bilančni presečni dan zaključnega poročila) je lahko največ devet mesecev pred vložitvijo predloga za vpis pripojitve ali delitve v register.

(2)Sredstva in obveznosti do virov sredstev, ki na podlagi združitve ali delitve preidejo na prevzemno družbo, se morajo ovrednotiti v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja. 7. oddelek PRILOGA K IZKAZOM 69. člen (vsebina priloge k izkazom)

(1)Poleg podatkov in pojasnil, ki jih mora vsebovati priloga k izkazom po drugih členih tega poglavja in po slovenskih računovodskih standardih ali mednarodnih standardih računovodskega poročanja, mora vsebovati tudi:

1. metode, ki so bile uporabljene za vrednotenje posameznih postavk v računovodskih izkazih, in metode, ki so bile uporabljene za izračun odpisov vrednosti. Pri postavkah, ki se izvorno glasijo na tujo valuto, mora biti pojasnjen tudi tečaj in način, po katerem so bile preračune v domačo valuto;
2. podatke za vsako družbo, v kapitalu katere je družba sama neposredno ali po osebi, ki deluje za račun družbe, udeležena z najmanj 20%: – njeno firmo in sedež, – delež, s katerim je udeležena pri njenem kapitalu, in – višino njenega lastnega kapitala in njen poslovni izid v poslovnem letu. Teh podatkov ni treba razkriti, če so nepomembni za resničen in pošten prikaz po prvem odstavku
3. člena tega zakona. V zvezi z družbo, ki letnega poročila ne objavlja javno in v katere kapitalu je družba neposredno ali posredno udeležena z manj kot 50%, ni treba izkazati podatkov o višini njenega lastnega kapitala in njenem poslovnem izidu;
4. če je družba družbenik v drugi družbi in neomejeno osebno odgovarja za obveznosti te družbe: podatke o firmi, sedežu in pravnoorganizacijski obliki te druge družbe. Teh podatkov ni treba razkriti, če so nepomembni za resničen in pošten prikaz po prvem odstavku
5. člena tega zakona;
6. če ima družba odobreni kapital ali je pogojno povečala osnovni kapital: višino odobrenega kapitala in število ter najmanjši emisijski znesek delnic, ki so bile v poslovnem letu izdane za odobreni kapital ali na podlagi pogojnega povečanja osnovnega kapitala;
7. če ima družba lastne deleže ali je med poslovnim letom imela lastne deleže: – število, znesek in delež lastnih deležev v osnovnem kapitalu, ki jih je družba ali tretja oseba za račun družbe pridobila ali odtujila v poslovnem letu, datum njihove pridobitve, razlog za pridobitev ali odtujitev lastnih deležev in denarno vrednost nasprotne dajatve; – število, znesek in delež lastnih deležev v osnovnem kapitalu, ki jih je družba ali tretja oseba za račun družbe v poslovnem letu sprejela v zastavo; – skupno število, skupni znesek in skupni delež lastnih deležev v osnovnem kapitalu, katerih imetnik je družba ali tretja oseba za račun družbe in jih ima v zastavi družba ali tretja oseba za račun družbe na bilančni presečni dan letne bilance stanja;
8. če je družba izdala več razredov delnic: število delnic vsakega razreda in njihov najmanjši emisijski znesek;
9. če je družba izdala dividendne obveznice, zamenljive obveznice, obveznice s prednostno pravico do nakupa delnic ali druge vrednostne papirje, ki dajejo imetniku pravico do udeležbe v dobičku družbe ali pravico do nakupa ali zamenjave za delnice družbe za vsako od teh vrst vrednostnih papirjev: njihovo število in pravice, ki iz njih izhajajo;
10. razčlenitev in pojasnilo zneskov rezervacij, izkazanih pod postavko druge rezervacije, če je obseg teh rezervacij pomembnejši;
11. višina vseh obveznosti z rokom dospelosti, daljšim od petih let, ločeno za vsako postavko obveznosti iz prvega, drugega, tretjega ali petega odstavka
12. člena tega zakona;
13. višina vseh obveznosti, ki so zavarovane s stvarnim jamstvom (zastavno pravico in podobno), s podatki o obliki in načinu zagotovitve stvarnega jamstva, ločeno za vsako postavko obveznosti iz prvega, drugega, tretjega ali petega odstavka
14. člena tega zakona;
15. skupni znesek finančnih obveznosti, ki niso izkazane v bilanci stanja, če so ti podatki pomembni za oceno finančnega položaja družbe. Pri tem morajo biti ločeno izkazane obveznosti iz izplačila pokojnin in obveznosti do družb v skupini;
16. razčlenitev čistih prihodkov od prodaje po posameznih področjih poslovanja družbe ali posameznih zemljepisnih trgih, če se glede organizacije prodaje proizvodov, ki so značilni za redno poslovanje, ali opravljanja storitev, ki so značilne za redno poslovanje družbe, posamezna področja poslovanja družbe ali posamezni zemljepisni trgi, na katerih posluje družba, med seboj pomembno razlikujejo. Teh podatkov ni treba razkriti, če bi zaradi tega družbi lahko nastala pomembnejša škoda, mora pa biti v prilogi k izkazom pojasnjeno, da je bilo zaradi navedenih razlogov opuščeno razkritje podatkov iz prvega stavka te točke;
17. povprečno število delavcev v poslovnem letu, razčlenjeno po skupinah glede na izobrazbo;
18. če je bila uporabljena členitev izkaza poslovnega izida po tretjem odstavku
19. člena tega zakona: znesek stroškov dela v poslovnem letu iz
20. točke drugega odstavka
21. člena tega zakona;
22. razčlenitev kapitalskih rezerv v skladu s prvim odstavkom
23. člena tega zakona;
24. skupni znesek vseh prejemkov, ki so jih za opravljanje nalog v družbi v poslovnem letu prejeli člani poslovodstva, drugi delavci družbe, zaposleni na podlagi pogodbe, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, in člani nadzornega sveta, ločeno za vsako od teh skupin oseb;
25. predujmi in posojila, ki jih je družba ali njena podrejena družba odobrila članom poslovodstva, članom nadzornega sveta, drugim delavcem družbe, zaposlenim na podlagi pogodbe, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, ter poroštva družbe za obveznosti teh oseb, z navedenimi podatki, ločeno za vsako od teh skupin oseb: – skupni znesek predujmov, neodplačanih posojil ali danih poroštev, – obrestna mera in drugi pomembnejši pogoji posojila, – skupni znesek odplačil iz naslova vračil posojil v poslovnem letu;
26. firmo in sedež obvladujoče družbe, ki sestavlja konsolidirano letno poročilo za najširši krog družb v skupini in v razmerju do katere je družba odvisna družba, ter navedbo kraja, kjer je mogoče dobiti to konsolidirano letno poročilo;
27. firmo in sedež obvladujoče družbe, ki sestavlja konsolidirano letno poročilo za najožji krog družb v skupini in v razmerju do katere je družba odvisna družba, ter navedbo kraja, kjer je mogoče dobiti to konsolidirano letno poročilo in
28. če je družba po
29. členu tega zakona zavezana k revidiranju: celotni znesek, porabljen za revizorja, in ločeno znesek, porabljen za: – revidiranje letnega poročila, – druge storitve revidiranja, – storitve davčnega svetovanja, in – za druge nerevizijske storitve.

(2)Družba lahko opusti razkritje podatkov o posamezni drugi družbi iz

1. ali
2. točke prejšnjega odstavka, če bi zaradi tega za to drugo družbo lahko nastala občutna škoda. V takem primeru mora biti v prilogi k izkazom opozorjeno, da je bilo opuščeno razkritje teh podatkov iz navedenih razlogov.

(3)Majhnim družbam v prilogi k izkazom ni treba razkriti ali pojasniti: – podatkov iz

1. do
2. točke prvega odstavka tega člena, in – podatkov iz drugega stavka četrtega odstavka
3. člena tega zakona, vendar pa morajo podatke iz
4. in
5. točke prvega odstavka tega člena prikazati skupno za vse postavke obveznosti.

(4)Srednjim družbam v prilogi k izkazom ni treba razkriti podatkov iz

1. točke prvega odstavka tega člena. Pri javni objavi poslovnega poročila lahko dodatno opustijo: – podatke iz 7.,
2. in
3. točke prvega odstavka tega člena, in – podatke iz drugega stavka četrtega odstavka
4. člena tega zakona, vendar morajo podatke iz
5. in
6. točke prvega odstavka tega člena prikazati skupno za vse postavke obveznosti.
7. oddelek POSLOVNO POROČILO
8. člen (poslovno poročilo)

(1)Poslovno poročilo mora vsebovati vsaj pošten prikaz razvoja in izidov poslovanja družbe ter njenega finančnega položaja, vključno z opisom bistvenih tveganj in negotovosti, ki jim je družba izpostavljena.

(2)Pošten prikaz mora biti uravnotežena in celovita analiza razvoja in izidov poslovanja družbe ter njenega finančnega položaja, ki ustreza obsegu in vsestranskosti njenega poslovanja. Analiza mora v obsegu, ki je potreben za razumevanje razvoja in izidov poslovanja družbe ter njenega finančnega položaja, vsebovati ključne računovodske, finančne, in če je to potrebno, druge kazalce, kazalnike in druge pokazatelje, ki vključujejo tudi informacije, povezane z varstvom okolja in delavci. Analiza vključuje ustrezno sklicevanje na zneske v računovodskih izkazih in potrebna dodatna pojasnila.

(3)V poslovnem poročilu morajo biti prikazani tudi: – vsi pomembnejši poslovni dogodki, ki so nastopili po koncu poslovnega leta; – pričakovani razvoj družbe; – aktivnosti družbe na področju raziskav in razvoja, in – obstoj podružnic družbe.

(4)Če je to pomembno za presojo premoženja in obveznosti družbe, njenega finančnega položaja ter poslovnega izida, morajo biti v poslovnem poročilu prikazani tudi cilji in ukrepi upravljanja finančnih tveganj družbe, vključno z ukrepi za zavarovanje vseh najpomembnejših vrst načrtovanih transakcij, za katere se posli zavarovanja računovodsko posebej prikazujejo, ter izpostavljenost družbe cenovnim, kreditnim, likvidnostnim tveganjem in tveganjem v zvezi z denarnim tokom.

(5)Poslovno poročilo vključuje tudi izjavo o upravljanju družbe, ki vključuje navedbo, ali družba pri svojem poslovanju uporablja kakšen kodeks, navedbo tega kodeksa, njegovo javno dostopnost ter navedbo posameznih določb kodeksa, ki jih družba ni upoštevala, z utemeljitvijo.

(6)Poslovno poročilo družb, ki so zavezane k uporabi zakona, ki ureja prevzeme, mora vsebovati tudi podatke po stanju na zadnji dan poslovnega leta in vsa potrebna pojasnila o:

1. strukturi osnovnega kapitala družbe, vključno z vsemi vrednostnimi papirji, kot jih določa zakon, ki ureja prevzeme, (v nadaljnjem besedilu tega odstavka: vrednostni papirji) družbe, ki niso uvrščeni na organiziran trg vrednostnih papirjev, zlasti z navedbo: – pravic in obveznosti, ki jih zagotavljajo delnice ali delnice posameznega razreda, in – če obstaja več razredov delnic, delež osnovnega kapitala, ki ga predstavlja posamezen razred;
2. vseh omejitvah prenosa delnic, zlasti: – omejitvah imetništva vrednostnih papirjev, in – potrebah po pridobitvi dovoljenja družbe ali drugih imetnikov vrednostnih papirjev za prenos delnic;
3. pomembnem neposrednem in posrednem imetništvu vrednostnih papirjev družbe, v smislu doseganja kvalificiranega deleža, kot ga določa zakon, ki ureja prevzeme, in sicer: – ime in priimek ali firmo imetnika, – število vrednostnih papirjev in delež, ki ga predstavljajo v osnovnem kapitalu družbe, in – naravo imetništva. Oseba je posredni imetnik vrednostnih papirjev, če jih ima druga oseba za njen račun, ali če lahko zagotovi, da se pravice iz njih izvršujejo v skladu z njeno voljo;
4. vsakem imetniku vrednostnih papirjev, ki zagotavljajo posebne kontrolne pravice: – ime in priimek ali firmo imetnika, in – naravo pravic;
5. delniški shemi za delavce, če jo družba ima, delnic, na katere se le-ta nanaša, in o načinu izvajanja kontrole nad njo, če kontrolnih pravic ne izvajajo delavci neposredno;
6. vseh omejitvah glasovalnih pravic, zlasti: – omejitvah glasovalnih pravic na določen delež ali določeno število glasov, – rokih za izvajanje glasovalnih pravic, in – dogovorih, pri katerih so s sodelovanjem družbe finančne pravice, ki izhajajo iz vrednostnih papirjev, ločene od lastništva vrednostnih papirjev;
7. vseh družbi znanih dogovorih med delničarji, ki lahko povzročijo omejitev prenosa vrednostnih papirjev ali glasovalnih pravic;
8. pravilih družbe o: – imenovanju ter zamenjavi članov organov vodenja ali nadzora, in – spremembah statuta;
9. pooblastilih članov poslovodstva, zlasti pooblastilih za izdajo ali nakup lastnih delnic;
10. vseh pomembnih dogovorih, katerih stranka je družba, ki pričnejo učinkovati, se spremenijo ali prenehajo na podlagi spremembe kontrole v družbi, ki je posledica ponudbe, kot jo določa zakon, ki ureja prevzeme, in učinke takšnih dogovorov. To ni potrebno, če bi razkritje dogovora družbi lahko pomembno škodovalo, razen če je družba zavezana k razkritju dogovorov na podlagi drugih predpisov;
11. vseh dogovorih med družbo in člani njenega organa vodenja ali nadzora ali delavci, ki predvidevajo nadomestilo, če ti zaradi ponudbe, kot jo določa zakon, ki ureja prevzeme: – odstopijo, – so odpuščeni brez utemeljenega razloga, ali – njihovo delovno razmerje preneha. II. DEL PODJETNIK
12. člen (uporaba določb tega zakona za podjetnika) Za podjetnika se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o: – dejavnosti (
13. člen), – firmi (
14. do
15. člen), – sedežu (
16. in
17. člen), – podružnici (
18. člen), – prokuri (
19. do
20. člen) in – poslovni skrivnosti (
21. in
22. člen).
23. člen (posebne določbe o podjetniku)

(1)Firma podjetnika vsebuje ime in priimek podjetnika, skrajšano oznako, da gre za samostojnega podjetnika (s.p.), oznako dejavnosti in morebitne dodatne sestavine.

(2)Podjetnik lahko uporablja tudi skrajšano firmo, ki vsebuje vsaj njegovo ime, priimek in oznako s.p..

(3)Če podjetnik podjetje proda ali vloži v družbo, lahko kupec ali družba še naprej uporablja v firmi tudi ime in priimek podjetnika le, če s tem izrecno soglaša.

(4)Če podjetnik umre, lahko podjetnikov dedič, ki nadaljuje zapustnikovo podjetje, v firmi še naprej uporablja tudi ime in priimek zapustnika. Z nadaljevanjem zapustnikovega podjetja preidejo na podjetnikovega dediča podjetje podjetnika ter pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s podjetjem. Podjetnikov dedič kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika in se v skladu s 74. členom tega zakona vpiše kot podjetnik.

(5)Na sporočilih, ki jih podjetnik pošlje posameznemu naslovniku, morajo biti navedeni firma in sedež podjetnika ter njegova matična številka.

(6)Na sporočilih, ki se pošiljajo v okviru obstoječih poslovnih stikov, morata biti navedena le firma in sedež. Naročilnice se štejejo za sporočila iz prejšnjega odstavka.

(7)Prokura ne preneha s smrtjo ali izgubo poslovne sposobnosti podjetnika.

(8)Podjetnik lahko imenuje zastopnika za primer smrti, ki je od trenutka smrti podjetnika pooblaščen za opravljanje vseh pravnih dejanj, ki spadajo v redno poslovanje podjetnika. Dedič podjetnika lahko to pooblastilo vsak čas prekliče. Podelitev in prenehanje tega pooblastila se mora vpisati v Poslovni register Slovenije. 73. člen (vodenje poslovnih knjig)

(1)Način vodenja poslovnih knjig in sestavljanja računovodskih izkazov podjetnika, katerega podjetje ustreza merilom za majhne družbe, ureja poseben slovenski računovodski standard.

(2)Ne glede na tretji odstavek 54. člena tega zakona, lahko podjetnik vodi poslovne knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva v skladu s posebnim standardom iz prejšnjega odstavka, če ni v zadnjem poslovnem letu prekoračil dveh od teh meril: – da povprečno število delavcev ne presega tri, – da so letni prihodki nižji od 42.000 eurov, – da povprečna vrednost aktive, izračunana kot polovica seštevka vrednosti aktive na prvi in zadnji dan poslovnega leta, ne presega 25.000 eurov. To velja tudi za podjetnika, ki začne opravljati dejavnost in v prvem poslovnem letu ne zaposluje povprečno več kot tri delavce.

(3)Sistem vodenja poslovnih knjig podjetnika se v skladu z merili iz prejšnjega odstavka določi na podlagi podatkov iz zadnjega letnega poročila.

(4)Ne glede na prejšnje odstavke podjetniku ni treba voditi poslovnih knjig in sestaviti letnega poročila, če izpolnjuje pogoje: – o prihodkih iz dejavnosti, – o zaposlenih delavcih, in – o načinu preteklega ugotavljanja davčne osnove, ki jih zakon, ki ureja dohodnino, določa za zavezance za davek od dohodka iz dejavnosti, ki lahko pri ugotavljanju davčne osnove zahtevajo upoštevanje normiranih odhodkov. To velja tudi za podjetnika, ki začne z opravljanjem dejavnosti in v prvem poslovnem letu ne zaposluje delavcev.

(5)Način, na katerega podjetnik iz prejšnjega odstavka vodi poslovanje, določa zakon, ki ureja davčni postopek. 74. člen (vpis)

(1)Podjetnik lahko začne opravljati dejavnost, ko je pri AJPES vpisan v Poslovni register Slovenije.

(2)V prijavi za vpis v Poslovni register Slovenije mora podjetnik navesti: – predlagan datum vpisa, ki je poznejši od dne vložitve prijave za vpis in ni daljši od treh mesecev od dne vložitve prijave za vpis, – firmo podjetnika in podatke o sedežu, – podatke o skrajšani firmi, če jo ima, – podatke o podjetniku: ime in priimek, EMŠO, prebivališče, davčno številko, – podatke o zastopniku: ime in priimek, EMŠO, prebivališče, davčno številko, – navedbo dejavnosti, ki jih bo podjetnik opravljal, – podatke o drugih delih podjetnika kot enotah poslovnega registra v skladu z zakonom, ki ureja Poslovni register Slovenije, in – izjavo podjetnika, da nima neporavnanih dospelih obveznosti iz njegovih prejšnjih poslovanj.

(3)AJPES ima za vodenje podatkov o podjetnikih v Poslovnem registru Slovenije brezplačen neposredni dostop in možnost prevzema podatkov iz Centralnega registra prebivalstva in drugih javnih registrov in evidenc.

(4)Način in postopek vpisa ter vodenja podatkov o podjetnikih v Poslovnem registru Slovenije predpiše minister, pristojen za gospodarstvo. 75. člen (sprememba in prenehanje opravljanja dejavnosti)

(1)Podjetnik mora vsako spremembo podatkov iz drugega odstavka prejšnjega člena v 15 dneh po nastanku spremembe prijaviti AJPES. Prenehanje opravljanja dejavnosti mora podjetnik ali od njega za ta namen pooblaščena oseba prijaviti najmanj 15 dni prej.

(2)Podjetnik mora vsaj tri mesece pred prijavo prenehanja opravljanja dejavnosti na primeren način (s pismi upnikom, v sredstvih javnega obveščanja, poslovnih prostorih) objaviti, da bo prenehal opravljati dejavnost ter ob tem navesti tudi dan prenehanja opravljanja dejavnosti.

(3)AJPES po uradni dolžnosti izbriše podjetnika iz Poslovnega registra Slovenije, če se podjetnik statusno preoblikuje v kapitalsko družbo, če podjetnik v dveh zaporednih poslovnih letih ne predloži letnega poročila, in na podlagi obvestila pristojnega organa, da je s pravnomočnim aktom: – ugotovil smrt podjetnika, če podjetnikov dedič v treh mesecih po pravnomočnosti sklepa o dedovanju ne obvesti AJPES, da v skladu s četrtim odstavkom 72. člena tega zakona ne nadaljuje zapustnikovega podjetja; – odločil o stečaju podjetnika; – izgnal podjetnika iz Republike Slovenije; – prepovedal podjetniku opravljati dejavnosti, ker je ugotovil, da podjetnik ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dejavnosti ali da dejavnosti ne opravlja, ali – ugotovil, da je podjetnik dal neresnično izjavo iz osme alinee drugega odstavka prejšnjega člena.

(4)Način in postopek prenehanja opravljanja dejavnosti podjetnika predpiše minister, pristojen za gospodarstvo.

(5)Določbe o prenehanju opravljanja dejavnosti se smiselno uporabljajo tudi, če podjetnik namerava podjetje prodati ali ga vložiti v družbo. III. DEL DRUŽBE Prvo poglavje DRUŽBA Z NEOMEJENO ODGOVORNOSTJO 1. oddelek USTANOVITEV 76. člen (pojem)

(1)Družba z neomejeno odgovornostjo je družba dveh ali več oseb, ki za obveznosti družbe odgovarjajo z vsem svojim premoženjem.

(2)Družba se ustanovi s pogodbo med družbeniki.

1. člen (subsidiarna uporaba civilnega prava) Če ni v tem zakonu določeno drugače, se za družbo z neomejeno odgovornostjo uporabljajo pravila o civilnopravni družbeni pogodbi.
2. člen (prijava za vpis v register)

(1)Prijava za vpis v register mora vsebovati tudi ime, priimek in prebivališče ali firmo in sedež vsakega družbenika.

(2)Prijavo morajo vložiti vsi družbeniki.

1. oddelek PRAVNA RAZMERJA MED DRUŽBENIKI
2. člen (pogodbena svoboda) Pravna razmerja med družbeniki se uredijo z družbeno pogodbo.
3. člen (vložki v družbo)

(1)Če ni drugače dogovorjeno, morajo družbeniki vplačati enake vložke.

(2)Družbenik lahko v družbo vloži denar, stvari, pravice ali storitve. Vrednost nedenarnega vložka morajo družbeniki sporazumno oceniti v denarju.

(3)Družbenik ni dolžan zvišati dogovorjenega ali dopolniti z izgubo zmanjšanega vložka. 81. člen (dolžnost skrbnega ravnanja)

(1)Družbenik mora izpolnjevati prevzete obveznosti s skrbnostjo kot pri svojih zadevah.

(2)Družbenik je odgovoren za škodo, ki jo povzroči družbi namenoma ali iz hude malomarnosti.

(3)Družbenik lahko v svojem imenu in za račun družbe vloži tožbo proti drugemu družbeniku, ki ni izpolnil družbeniških dolžnosti pri ustanavljanju ali vodenju družbe. Pri tem se smiselno uporabljajo določbe 503. člena tega zakona. 82. člen (povračilo za izdatke in odškodnina)

(1)Družbenik ima pravico od družbe zahtevati povračilo za izdatke, ki jih ima pri zadevah družbe in so glede na okoliščine potrebni, ter odškodnino za škodo, ki jo ima neposredno zaradi vodenja poslov ali zaradi nevarnosti, ki so z vodenjem poslov neločljivo povezane.

(2)Denar, porabljen za plačilo iz prejšnjega odstavka, mora družba obrestovati od takrat, ko so za družbenika nastali izdatki ali škoda.

(3)Družbenik lahko za izdatke, ki so za izvedbo zadev družbe nujni, od družbe zahteva akontacijo.

(4)Družb