Na podlagi 23. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr.) in 17. člena Statuta Občine Medvode (Uradni list RS, št. 29/06 – UPB) je Občinski svet Občine Medvode na 31. seji dne 16. 5. 2006 sprejel O D L O K o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š9 Medvode 1. člen V Odloku o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š9 Medvode (Uradni list SRS, št. 19/89, in Uradni list RS, št. 58/92, 4/94, 72/95, 88/98, 50/01, 31/03) se naslov odloka spremeni tako, da se glasi: »Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto 9 Medvode«. 2. člen 1. člen odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š9 Medvode (Uradni list SRS, št. 19/89, in Uradni list RS, št. 58/92, 4/94, 72/95, 88/98, 50/01, 31/03) se spremeni tako, da se glasi: »S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za plansko celoto 9 Medvode (Uradni list SRS, št. 19/89 in Uradni list RS, št. 58/92, 4/94, 72/95, 88/98, 50/01, 31/03) spremenjeni in dopolnjeni leta 2006.« 3. člen Za 1. členom se doda novi 1.a člen, ki se glasi: »1.a člen Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo: ● v tekstualnem delu – soglasja pristojnih organov – seznam območij in objektov naravne in kulturne dediščine ● v grafičnem delu – prikaze prostorskih ureditev na obravnavanem območju iz prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Medvode na načrtih DKN v merilu 1:5000 in TOPO 5 v merilu 1:5000 – območja in objekti naravne in kulturne dediščine – območja vodnih virov.« 4. člen 2. člen odloka se spremeni tako, da se glasi: »Prostorski ureditveni pogoji iz prvega člena tega odloka določajo merila in pogoje za posege v prostor v ureditvenih območjih naselij z naslednjimi oznakami območij urejanja: +--------+------------------+ |S 9/1 |Preska | | | | +--------+------------------+ |S 9/1-1 |Preska | | | | +--------+------------------+ |S 9/1-2 |Preska | | | | +--------+------------------+ |S 9/2 |Vaše | | | | +--------+------------------+ |S 9/3 |Goričane | | | | +--------+------------------+ |S 9/4 |Rakovnik | | | | +--------+------------------+ |S 9/5-1 |Sora | | | | +--------+------------------+ |S 9/5-3 |Sora | | | | +--------+------------------+ |S 9/6 |Dol | | | | +--------+------------------+ |S 9/7-1 |Svetje | | | | +--------+------------------+ |S 9/7-2 |Svetje | | | | +--------+------------------+ |S 9/8 |Vaše | | | | +--------+------------------+ |S 9/9 |Seničica | | | | +--------+------------------+ |S 9/10 |Seničica | | | | +--------+------------------+ |SK 9/1-1|Preska | | | | +--------+------------------+ |SK 9/10 |Seničica | | | | +--------+------------------+ |P 9/1 |Preska | | | | +--------+------------------+ |PI 9/2 |Preska | | | | +--------+------------------+ |PD 9/3-2|Tekstilna | | | | +--------+------------------+ |PD 9/4 |Donit | | | | +--------+------------------+ |PD 9/5 |Medvode | | | | +--------+------------------+ |PD 9/6 |Vaše | | | | +--------+------------------+ |D 9/1 |Svetje | | | | +--------+------------------+ |D 9/7 |Svetje | | | | +--------+------------------+ |DI 9/1 |Sora | | | | +--------+------------------+ |DC 9/5 |Sora | | | | +--------+------------------+ |M 9/5 |Rakovnik | | | | +--------+------------------+ |MS 9/3 |Svetje | | | | +--------+------------------+ |MS 9/4 |Medno | | | | +--------+------------------+ |MS 9/1 |Medvode | | | | +--------+------------------+ |MS 9/2 |Medvode | | | | +--------+------------------+ |MS 9/5 |Sora | | | | +--------+------------------+ |MP 9/4 |Na klancu | | | | +--------+------------------+ |MP 9/5 |Sora | | | | +--------+------------------+ |MP 9/5-1|Goričane | | | | +--------+------------------+ |MB 9/3 |Svetje | | | | +--------+------------------+ |ZS 9/2-2|Goričane | | | | +--------+------------------+ |ZS 9/3-1|RC Sora | | | | +--------+------------------+ |ZS 9/3-2|RC Sora | | | | +--------+------------------+ |ZD 9/1-1|Preska | | | | +--------+------------------+ |ZD 9/2-2|Medno | | | | +--------+------------------+ |ZD 9/3-1|Goričane | | | | +--------+------------------+ |ZD 9/3-2|Goričane | | | | +--------+------------------+ |ZK 9/1 |Pokopališče Sora | | | | +--------+------------------+ |ZK 9/1-1|Pokopališče Preska| | | | +--------+------------------+ |I 9/1 |Območje ŽG | | | | +--------+------------------+ Oznake pretežno gozdnih G in pretežno kmetijskih K območij so določene na grafičnih kartah TOPO 5, ki so sestavni del tega odloka.« 5. člen 3. člen odloka se spremeni tako, da se glasi: »Meje planske celote in posameznih območij urejanja so določene v grafičnem delu sprememb prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto 9 Medvode, izdelanih leta 2006 in prikazanih v načrtih DKN in TOPO 5 v merilu 1:5000.« 6. člen 4. člen odloka se spremeni tako, da se glasi: »1. Veljavnost skupnih meril in pogojev Skupna merila in pogoji veljajo za vsa območja urejanja v planski celoti, če ni s posebnimi merili in pogoji določeno drugače. 1.a Pojmi imajo po tem odloku naslednji pomen: Bruto etažna površina (BEP) stavbe je vsota vseh etažnih površin (vključno z zidovi), ki so nad nivojem terena s svetlo višino nad 2,20 m. Dozidava objekta je dozidava do največ 50% obstoječe tlorisne površine objekta k obstoječemu objektu, ob upoštevanju drugih določb tega odloka. Dozidava površine, ki je večja od 50% obstoječe tlorisne površine ali dozidava površin z drugo namensko rabo, kakor jo ima osnovni objekt pomeni gradnjo novega objekta. Enodružinska hiša je objekt, ki obsega največ dve stanovanji in z do 50% bruto etažnih površin, ki so namenjene za okolje nemoteči poslovni dejavnosti in je po obliki in strukturi prilagojen gradbeni strukturi enodružinskih hiš. Dvojček je stanovanjski objekt. V vsaki enoti dvojčka je lahko največ eno stanovanje. Mansarda je del stavbe, katere prostori so nad zadnjim nadstropjem pod poševno, praviloma dvokapno streho in ima višino obodnega zidu v najnižjem delu visoko največ 1.50 m. Morfološka enota je območje, ki ima skupne oblikovne značilnosti in skupno pretežno namensko rabo. Za posamezno morfološko enoto veljajo skupna določila glede dovoljenih gradenj. Nadzidava objektov je nadzidava obstoječega objekta do maksimalne višine objekta določene v pogojih za oblikovanje objektov za posamezno morfološko enoto. Samostojno stoječi stanovanjski objekt je objekt, ki se ne stika z nobeno stranico s sosednjim objektom. Regulacijska linija je črta, ki označuje koridor ceste, železnice ali druge pomembne infrastrukture, v katerega stavbe ne smejo segati. Regulacijska linija označuje rob posameznega varovalnega pasu. Stanovanjski objekt je objekt, kjer je vsaj 50% BEP namenjene koristnim stanovanjskim površinam. Strnjena gradnja je gradnja stanovanjskih objektov, ki se med seboj stikajo z vsaj eno stranico ali njenim delom. Večstanovanjski objekt je objekt, ki obsega dve in več stanovanj s skupnimi prostori in je več kot 50% BEP namenjen za stanovanjsko dejavnost. Izrazi uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni določen v prejšnjem odstavku imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi s področja urejanja prostora ter drugi predpisi. 2. Namenska raba prostora Posamezne oznake območij urejanja imajo naslednjo namensko rabo: S – območja stanovanj SK – stanovanjska območja s kmetijskimi gospodarstvi P – območja proizvodnih dejavnosti PI – industrijska območja PD – druga proizvodna območja D – območja javne infrastrukture DI – območja vzgoje in izobraževanja DK – območja kulture DC – območja čaščenja in opravljanja verskih dejavnosti M – mešana območja MS – območja urbanih središč MP – območja storitvenih, proizvodnih in drugih dejavnosti MB – posebna območja MT – turistična območja z nastanitvijo Z – območja športno rekreacijskih in zelenih površin ZS – območja za šport in rekreacijo ZD – druge zelene površine ZK – pokopališča I – območja prometne infrastrukture R – območja razpršene gradnje OB – območja za potrebe obrambe IR – območja pristanišč OC – območje čistilne naprave G – gozdne površine K – kmetijske površine 3. Morfološke enote Območja urejanja so glede vrste posegov v prostor in glede na njihovo oblikovanje razčlenjena na morfološke enote. Glede vrste posegov v prostor imajo morfološke enote naslednje oznake: 1 – območja za blokovno gradnjo 2 – območja za gradnjo družinskih stanovanjskih hiš 3 – območja za osrednje dejavnosti in stanovanja 4 – območja za mešane dejavnosti (stanovanja, poslovne dejavnosti, drobno gospodarstvo) 5 – območja za šolstvo, inštitute, zdravstvo in varstvo 6 – območja za obrtno-podjetniške, proizvodne in poslovne dejavnosti 7 – območja za komunalne dejavnosti 8 – parkovna, športna in rekreacijska območja 9 – zelene površine in pokopališča 10 – stanovanjska območja s kmetijskimi gospodarstvi Glede oblikovanja posegov imajo morfološke enote naslednje oznake: A – prostostoječa zazidava B – strnjena zazidava C – kompleksi s svojstveno zazidalno strukturo D – vaška jedra E – hale in paviljoni F – tehnološki objekti 4. Merila in pogoji glede vrste posegov v prostor 4.1. Območja za blokovno gradnjo V morfoloških enotah z oznako 1 so dovoljeni naslednji posegi: – novogradnja, dozidava, nadzidava, rekonstrukcija večstanovanjskih objektov – gradnja objektov dopolnilnih dejavnosti, ki so dovoljene v območju družinske stanovanjske gradnje (točka 4.2). 4.2. Območja za gradnjo družinskih stanovanjskih hiš V morfoloških enotah z oznako 2 so dovoljeni naslednji posegi: – gradnja enodružinskih hiš in dvojčkov, – gradnja objektov osnovne preskrbe, – gradnja objektov storitvenih dejavnosti, – gradnja objektov zdravstva, šolstva in varstva, – gradnja objektov in naprav za potrebe delovanja organizacij in društev, – gradnja objektov za šport in rekreacijo, – gradnja sakralnih objektov, – gradnja kmetijskih gospodarskih objektov in hlevov v vaških naseljih oziroma zaselkih. Parcela mora zagotavljati zadostne odmike od sosednjih objektov in dovolj veliko zemljišče za dovoz in manipulacijo. Površine, ki so usmerjene proti stanovanjskim objektom morajo biti intenzivno ozelenjene. Okna in ventilacijske odprtine hlevov in gnojišč ne smejo biti usmerjene proti bivalnim pogojem sosedov in proti sosednjim dvoriščem, razen če iz presoje vplivov na okolje izhaja, da vplivi niso moteči za okolje. – gradnja posamičnih poslovnih, obrtnih, servisnih in gostinskih objektov, kadar gre za stanovanjsko območje mešanih dejavnosti in ko se na podlagi strokovne presoje ugotovi, da nova dejavnost ne poslabšuje pogojev bivanja in ima na voljo dovolj veliko gradbeno parcelo, na kateri zagotovi potrebna parkirna mesta in ostale pogoje. V območju strnjene zazidave vrstnih in atrijskih hiš oziroma 2B je preureditev podstrešij v bivalne prostore, ki zahteva spremembo gabarita, naklona strešin in izvedbo okenskih odprtin izven ravnine strešin dovoljena le, če je tak poseg višinsko in oblikovno skladen s sosednjimi objekti ali se izvede na celotnem nizu ali skupini objektov istočasno. 4.3. Območja za osrednje dejavnosti V morfoloških enotah z oznako 3 so dovoljeni naslednji posegi: – gradnja poslovnih objektov, – gradnja objektov za osnovno oskrbo in specializirano trgovino, – gradnja objektov za storitvene in servisne dejavnosti, gostinstvo, šport in rekreacijo, – gradnja objektov družbenih dejavnosti, – gradnja objektov in naprav za potrebe delovanja organizacij in društev, – gradnja sakralnih objektov, – gradnja parkirnih in garažnih objektov, – gradnja stanovanjskih objektov, – gradnja poslovno stanovanjskih objektov. 4.4. Območja mešanih dejavnosti V morfoloških enotah z oznako 4 je poleg posegov, ki so dopustni v morfoloških enotah z oznako 2, dovoljena tudi: – gradnja objektov za poslovno-storitvene dejavnosti, – gradnja poslovno-servisnih objektov. 4.5. Območja za šolstvo, inštitute, zdravstvo in varstvo V morfoloških enotah z oznako 5 so dovoljeni naslednji posegi: – gradnja objektov za šolstvo, inštitute, zdravstvo in varstvo – gradnja objektov za šport in rekreacijo. Na meji objektov in območij šolstva, inštitutov, zdravstva in varstva ni dovoljeno locirati obrtnih, gostinskih, gospodarskih ter drugih objektov oziroma dejavnosti, ki lahko motilno vplivajo na osnovno dejavnost. Novozgrajeni objekti morajo biti odmaknjeni od objektov šolstva, inštitutov, zdravstva in varstva vsaj 15 m in najmanj 5 m od parcelne meje. 4.6. V morfoloških enotah z oznakami 1, 2, 3, 4, 5 in 10 je dovoljena tudi: – postavitev enostavnih objektov, – postavitev večjih reklamnih znamenj, turističnih oznak in spominskih obeležij, – postavitev ograj, – ureditev parkirišč, – gradnja garaž, – urejanje odprtih površin, kot so zelenice, otroška igrišča, športna igrišča, pešpoti in ploščadi, – gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez, – vodnogospodarske ureditve, – gradnja objektov za potrebe obrambe in zaščite, – nadzidave in prizidave obstoječih objektov, – rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov in vzdrževalna dela, – rušitve in nadomestna gradnja. 4.7. Območje za obrtno-podjetniške in proizvodne dejavnosti V morfološki enoti z oznako 6 so dovoljeni naslednji posegi: – gradnja obrtno-podjetniških, servisnih, proizvodnih in poslovnih dejavnosti ter drugih objektov, ki služijo osnovni dejavnosti, – postavitev enostavnih objektov, – postavitev večjih reklamnih znamenj, turističnih oznak in spominskih obeležij, – postavitev ograj, – ureditev parkirišč, – gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez, – vodnogospodarske ureditve, – gradnja objektov za potrebe obrambe in zaščite, – nadzidave in prizidave obstoječih objektov, – rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov in vzdrževalna dela, – rušitve in nadomestna gradnja. Za obstoječe in nove objekte, ki imajo lahko negativne vplive na okolje, je treba pridobiti predhodne pogoje pristojnih služb. 4.8. Območje za komunalne dejavnosti V morfološki enoti z oznako 7 so dovoljeni naslednji posegi: – gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez, prodajni servisi, bencinske črpalke in podobno, – urejanje in širitev pokopališč ter znotraj njih, gradnja, rekonstrukcija ali adaptacija pokopaliških in sakralnih objektov, – postavitev enostavnih objektov, – postavitev večjih reklamnih znamenj, turističnih oznak in spominskih obeležij, – postavitev ograj, – ureditev parkirišč, – vodnogospodarske ureditve, – gradnja objektov za potrebe obrambe in zaščite, – nadzidave in prizidave obstoječih objektov, – rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov in vzdrževalna dela, – rušitve in nadomestna gradnja. Za obstoječe in nove objekte, ki imajo lahko negativne vplive na okolje, je treba pridobiti predhodne pogoje pristojnih služb. 4.9. Parkovna, športna in rekreacijska območja V morfoloških enotah z oznako 8 so dovoljeni naslednji posegi: – gradnja športnih in rekreacijskih objektov ter naprav in urejanje površin za šport in rekreacijo, – gradnja spremljajočih objektov in naprav, ki dopolnjujejo osnovno športno-rekreacijsko dejavnost (parkirišča, sanitarije, gostinski lokali), – gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez, – vodnogospodarske ureditve, – urejanje zelenih površin, – postavitev spominskih obeležij, reklamnih znamenj in turističnih oznak, – postavitev enostavnih objektov, – postavitev mikrourbane opreme, – nadzidave in prizidave obstoječih objektov, – rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov in vzdrževalna dela, – rušitve in nadomestna gradnja. 4.10. Zelene površine V morfoloških enotah z oznako 9 so ob pogoju, da se ne prizadenejo objekti naravne in kulturne dediščine, dovoljeni naslednji posegi: – urejanje zelenih površin, – urejanje utrjenih površin in rekreacijskih poti, – postavitev mikrourbane opreme, – postavitev spominskih obeležij in turističnih oznak, – urejanje in širitev pokopališč ter znotraj njih, gradnja, rekonstrukcija ali adaptacija pokopaliških in sakralnih objektov, – gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez, – vodnogospodarske ureditve, – nadzidave in prizidave obstoječih objektov, – rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov in vzdrževalna dela, – rušitve in nadomestna gradnja. 4.11. Stanovanjska območja s kmetijskimi gospodarstvi V morfoloških enotah z oznako 10 so dovoljeni naslednji posegi: – gradnje stanovanjskih in nestanovanjskih kmetijskih objektov (hlevi, gospodarska poslopja, skednji, silosi, sušilnice, strojne lope, shrambe, kašče, kozolci, rastlinjaki in steklenjaki, ograje, obore in drugi pomožni objekti namenjeni kmetijski dejavnosti) za opravljanje kmetijske dejavnosti ter dopolnilnih dejavnosti kmetij, – gradnja izključno stanovanjskih objektov v morfološki enoti 10 ni dovoljena. Parcela mora zagotavljati zadostne odmike od sosednjih objektov in dovolj veliko zemljišče za dovoz in manipulacijo. Površine, ki so usmerjene proti stanovanjskim objektom, morajo biti intenzivno ozelenjene. Okna in ventilacijske odprtine hlevov in gnojišč ne smejo biti usmerjene proti bivalnim pogojem sosedov in proti sosednjim dvoriščem, razen če iz presoje vplivov na okolje izhaja, da vplivi niso moteči za okolje. 4.12. Novogradnje, prizidave, nadzidave in nadomestne gradnje v ureditvenih območjih naselij Novogradnje objektov so dopustne na podlagi splošnih in posebnih določil odloka. Prizidave, nadzidave, rekonstrukcije in adaptacije objektov so dopustne samo pod pogojem, da so objekti zgrajeni z gradbenim dovoljenjem oziroma da so bili zgrajeni pred letom 1967, če so le-te skladne z določili tega odloka. Nadomestni objekti se lahko gradijo na površinah, kjer so dovoljene novogradnje objektov. Za objekt, ki se ruši, je treba izdelati posnetek obstoječega stanja tako, da se ugotovi koristna površina in namembnost zgradbe, namenjene za rušenje. Prvotni objekt je treba po izgradnji nadomestnega objekta obvezno v skladu z rešitvijo v projektni dokumentaciji v celoti ali delno porušiti. 4.13. Sprememba namembnosti obstoječih objektov v ureditvenih območjih naselij Sprememba namembnosti obstoječih legalno zgrajenih objektov je dovoljena v skladu z namembnostjo morfološke enote: – če je nova dejavnost skladna z morfološkim vzorcem in pretežno namembnostjo morfološke enote, – če so zagotovljeni vsi pogoji za nemoteno funkcioniranje nove dejavnosti, – če funkcionalno zemljišče po velikosti ustreza zahtevam nove dejavnosti. 5. Območja urejanja z oznakami K in G 5.1. Najboljša kmetijska in varovana gozdna zemljišča V območjih urejanja z oznakami K in G, ki vključujejo najboljša kmetijska in varovana gozdna zemljišča, so dovoljeni naslednji posegi: – kmetijske in gozdnogospodarske prostorsko ureditvene operacije, – melioracija zemljišč, – vodnogospodarske ureditve, – gradnja objektov in naprave za potrebe komunale, prometa in zvez, ki bistveno ne prizadenejo obdelovanja kmetijskih zemljišč (podzemni vodi, daljnovodi do napetosti 20 kV, vodna črpališča, vodohrani, lokalne čistilne naprave, lokalne ceste do širine 5,5 m, kolesarske poti in drugi za občino pomembni infrastrukturni objekti, ki jim zaradi posebnih lokacijskih zahtev ni možno določiti druge lokacije), – postavitev spominskih objektov, reklamnih znamenj in turističnih oznak, – postavitev naprav za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov), – postavitev začasnih objektov in nadstreškov ob postajališčih javnega prometa, – sanacija peskokopov in gramoznic, – postavitev enojnih kozolcev, – v območju kmetije so dopustne tudi gradnje dvojnih kozolcev, – na obstoječih legalno zgrajenih objektih so dovoljena tekoča vzdrževalna dela, adaptacije in nujne funkcionalne dopolnitve, pri čemer je treba ohranjati značilne arhitektonske elemente. Nadomestne gradnje dotrajanih legalno zgrajenih objektov so dovoljene pod pogojem, da se stari objekt v celoti ali delno poruši in nadomesti z novim v enakih ali manjših gabaritih. Namembnost objektov se praviloma ne sme spreminjati. Ustreznost eventualne spremembe namembnosti presodi občinska služba za urbanizem v postopku izdelave projektne dokumentacije. Podlaga za ugotavljanje upravičenosti posegov, razen za posege v že zgrajene objekte, je mnenje strokovnih služb s področja kmetijstva oziroma gozdarstva, varstva narave in po potrebi vodnega gospodarstva. 5.2. Drugo kmetijsko območje in gospodarski gozd V ostalih kmetijskih zemljiščih (drugo območje) in v gospodarskem gozdu so dovoljeni tile posegi: – ureditev zelenih in parkovnih površin, trim steze, smučišča in podobno, – gradnja lovskih, ribiških, planinskih domov in gozdarskih objektov, – urejanje ribnikov in akumulacij za namakanje kmetijskih površin, – kmetijske in gozdnogospodarske prostorsko ureditvene operacije, – melioracija zemljišč, – vodnogospodarske ureditve, – gradnja objektov in naprave za potrebe komunale, prometa in zvez, ki bistveno ne prizadenejo obdelovanja kmetijskih zemljišč (podzemni vodi, daljnovodi do napetosti 20 kV, vodna črpališča, vodohrani, lokalne čistilne naprave, lokalne ceste do širine 5,5 m, kolesarske poti in drugi za občino pomembni infrastrukturni objekti, ki jim zaradi posebnih lokacijskih zahtev ni možno določiti druge lokacije), – postavitev spominskih objektov, reklamnih znamenj in turističnih oznak, – postavitev naprav za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov), – postavitev začasnih objektov in nadstreškov ob postajališčih javnega prometa, – sanacija peskokopov in gramoznic, – dvojni kozolec, – izkoriščanje in sanacija črpališč mineralnih surovin na podlagi presoje vplivov na okolje, – na zemljiščih, ki niso posebej zavarovana in kjer obstajajo pogoji za rekreacijsko dejavnost, je dovoljena gradnja oziroma urejanje posameznih športnih naprav in spremljajočih objektov (garderobe, parkirišča in podobno), – na obstoječih legalno zgrajenih objektih so dovoljena tekoča vzdrževalna dela, adaptacije in nujne funkcionalne dopolnitve, pri čemer je treba ohranjati značilne arhitektonske elemente. Nadomestne gradnje dotrajanih legalno zgrajenih objektov so dovoljene pod pogojem, da se stari objekt v celoti ali delno poruši in nadomesti z novim v enakih ali manjših gabaritih. Namembnost objektov se praviloma ne sme spreminjati. Ustreznost eventualne spremembe namembnosti presodi občinska služba za urbanizem v postopku izdelave projektne dokumentacije. Izjemoma se lahko gradijo: – objekti, ki neposredno služijo kmetijski proizvodnji kot hlevi, silosi, strojne lope, če za to ni možno uporabiti zemljišč znotraj območij naselij oziroma zaselkov, če prosilec izpolnjuje pogoje, določene v zakonu o kmetijskih zemljiščih. Pod enakimi pogoji, ob upoštevanju meril in pogojev tega odloka, se lahko gradijo enostanovanjski objekti za potrebe kmetov, vendar mora stanovanjski objekt predstavljati strnjeno celoto z ostalimi objekti kmetije; – objekti za zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah; – širitev pokopališč. 5.3. Pogoji za lociranje izjemnih posegov Lokacija kmetijskih in spremljajočih objektov, ki jih je izjemoma dopustno graditi na ostalih kmetijskih zemljiščih, mora poleg zahtev, ki jih določa zakon o kmetijskih zemljiščih, izpolnjevati tudi tele lokacijske pogoje: – čim bližje naselja oziroma zaselka, – ne sme posegati v strnjeni kompleks nepozidanih zemljišč, – ne sme posegati v krajinsko izpostavljeno območje in v območje posebne krajinske vrednosti ter v druga zavarovana območja (vodni viri ipd.), – zagotavljati mora minimalno komunalno opremljenost zemljišča (dostopna cesta, pitna voda, elektrika, primerno urejeno odvajanje odplak). Kot podlago za presojo ustreznosti lokacije je treba za vse navedene izjemne posege izdelati strokovno gradivo s krajinsko oceno sprejemljivosti posega. Odločitev sprejme občinska služba za urbanizem na podlagi mnenj strokovnih služb. Strokovno gradivo za presojo ustreznosti lokacije mora vsebovati tudi organizacijsko shemo kmetije v merilu 1:1000 oziroma 1:500 ter podatke o kapacitetah in namembnosti objektov ter velikosti zemljišča, ki pripada novi kmetiji. Parcele, ki pripadajo novi kmetiji, morajo biti označene na kopiji katastra. Priložen mora biti tudi posestni list. Izjemni posegi za potrebe kmetov, za katere je bila izdana lokacijska informacija pred sprejetjem tega odloka, se dokončajo na podlagi določil lokacijske informacije. 5.4. Gradnja na kmetijskih oziroma gozdnih zemljiščih, ki so v zemljiški knjigi vpisana kot stavbišče Na parcelah, ki se nahajajo izven stavbnih zemljišč in predstavljajo v naravi kmetijsko oziroma gozdno zemljišče, v zemljiškem katastru pa so vpisane kot stavbišče, je dovoljena gradnja objektov le v skladu s pogoji, ki so navedeni v 4. členu v točki 5.1 in 5.2 tega odloka. Dejstvo, da zemljiški kataster ni bil ažuriran, ne pomeni pravice do uveljavljanja nadomestne gradnje na posameznem kmetijskem oziroma gozdnem zemljišču. 5.5. Gozdni rob Za vse posege v 25 m širok pas ob gozdnem robu je treba pridobiti predhodno mnenje pristojne gozdarske službe. 6. Razpršena gradnja Na območjih razpršene gradnje (R), ki so določena z dolgoročnim planom, so dovoljene: novogradnje, nadomestne gradnje, prizidave in nadzidave, ki so skladne z morfološkim vzorcem območja. Spremembe namembnosti obstoječih objektov so dopustne, če so skladne s pretežno namembnostjo območja in ne poslabšujejo osnovnih pogojev bivanja. Pretežna namembnost območja razpršene gradnje se določi na podlagi podatkov obstoječega stanja v skladu z merili 2. in 3. točke 4. člena tega odloka. Za posege v prostor veljajo splošna določila tega odloka. 7. Enostavni objekti Začasne objekte in naprave, namenjene sezonski turistični ponudbi ali prireditvam in podobno, je dovoljeno postaviti na podlagi splošnih določil odloka na zemljiščih, ki so prometno dostopna. Enostavne objekte je dopustno graditi v skladu z določili Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03 in 130/04). 8. Splošna obramba in družbena zaščita Pri vsakem posegu v prostor, s katerim pridobimo nove stanovanjske, proizvodne in poslovne površine, je dovoljeno zgraditi ustrezne objekte za zaščito prebivalcev in materialnih dobrin pred učinki sodobnih vojnih sredstev. V območjih izključne rabe za potrebe obrambe in zaščite so dovoljene gradnje in ureditve objektov namenjenih za razmestitev in delo obrambnih sil ali za izvajanje aktivnosti zaščite in reševanja. V območju izključne rabe za potrebe obrambe so dopustne tudi gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve objektov gospodarske javne infrastrukture, če se zanje pridobi soglasje Ministrstva za obrambo. 9. Varstvo pred požari Urgentne poti za gasilska vozila je treba urediti krožno, njihova oddaljenost od objektov in širina morata znašati po 5 m, minimalni radij obračanja pa 11,5 m. Poti morajo biti dimenzionirane na 10 t osnega pritiska. Odmiki med objekti morajo biti v skladu s pravilnikom o tehničnih normativih. Protipožarni hidranti morajo biti v ustrezni medsebojni razdalji, postavljeni ob zunanji strani interventnih poti, zagotovljena mora biti zadostna količina vode. 10. Merila in pogoji glede oblikovanja novogradenj in drugih posegov v prostor 10.1. Oblikovanje objektov in drugih posegov v prostor Pri novogradnjah, nadzidavah, prizidavah, postavitvi pomožnih in začasnih objektov ter pri drugih posegih v prostor je treba zagotoviti oblikovno homogenost in identiteto območja ter se prilagajati ureditvam po: – zasnovi izrabe zemljišč, – odmiku od sosednjih objektov, – sestavi stavbnih mas, – višinskim gabaritom in gradbeni črti, – naklonu streh in smereh slemen, – razmerju dimenzij fasad in njihovi orientaciji, – merilu in razporeditvi fasadnih elementov, zlasti oken in vrat, – barvi in teksturi streh in fasad, – načinu ureditve odprtega prostora, – načinu izvedbe ograj in drugih posegov v prostor. Oblikovanje objektov v vaških jedrih in v območjih morfoloških enot 2D mora slediti vzpostavljeni oblikovni identiteti in homogenosti območja ter biti prilagojeno okoliškim objektom in ureditvam po: – legi objektov, ki mora biti praviloma usklajena s tipično parcelno razdelitvijo; – funkcionalnemu zaporedju objektov na parceli; – ohranjanju gradbene linije in obstoječe zazidave; – smereh slemen, materialih in barvi kritine in naklonu strešin; – merilu in razporeditvi stavbnih odprtin, tloris objektov je podolgovat, razmerje stranic je v skladu z okoliškimi objekti. Novi objekti ne smejo presegati višinskega gabarita naselja. V območjih vaških jeder (2D) je treba za posege v prostor pridobiti predhodne pogoje službe za varovanje naravne in kulturne dediščine. Gradnja kleti pod nivojem terena je dovoljena pri vseh objektih, če je temelj kleti najmanj 2 m nad najvišjim nivojem talne vode. 10.2. Oblikovalski kontrasti Oblikovalski kontrasti pri novih posegih v prostor so dopustni: – kadar ima kontrast namen simbolno prikazati funkcionalno različnost novega objekta od programsko enotnega okolja, – kadar ima kontrast namen vzpostaviti prostorsko dominanto. Presoje tovrstnih odstopanj je potrebno izvesti ob izdelavi projektne dokumentacije. Stroške presoje krije investitor. Gradnja stanovanjskih objektov, ki predstavljajo oblikovno posebnost je dovoljena v morfoloških enotah 2B, 2C, 3 in 4, v morfološki enoti 2A pa le pod pogojem, da se zgradijo kot večji zazidalni kompleks s svojstveno oblikovno zasnovo, da se ustrezno ozeleni in za nameravano gradnjo pridobi potrjeno urbanistično rešitev s strani občinske službe za urbanizem. V morfološki enotah z oznako 2D pa ni dovoljena. 10.3. Odmiki Odmik novozgrajenega objekta mora biti: – minimalno 5 m od zunanjega roba hodnika za pešce ali minimalno 7 m od roba cestišča, – minimalno 4 m od parcelne meje soseda, – enostavni objekti morajo biti od roba cestišča odmaknjeni minimalno 2 m. Novozgrajeni objekt ne sme motiti sosednje posesti. Pri določanju odmikov med objekti je treba upoštevati tudi pogoje svetlobnotehnične ocene, višino in namembnost načrtovanih objektov. Če so odmiki manjši od zgoraj določenih (7 m, 5 m, 4 m oziroma 2 m), je treba v projektni dokumentaciji izdelati podrobno utemeljitev posega in predložiti predhodno soglasje mejašev oziroma upravljavca ceste. 10.4. Ograje in oporni zidovi Višinske razlike na zemljišču morajo biti praviloma premoščene s travnatimi brežinami in le izjemoma z opornimi zidovi. Ograje in oporne zidove je dopustno graditi v skladu z določili Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03 in 130/04). Kadar gre za oporni zid vzdolž ceste, je treba poleg mejašev pridobiti tudi soglasje upravljavca ceste. Izgradnja opornega zidu višjega od 1,5 metra je dopustna le takrat, kadar pristojna služba s področja geotehnike ugotovi nevarnost rušenja terena. Če je zaradi terenskih razmer višina opornega zidu večja od dveh metrov, je treba izvedbo zidu izpeljati v kaskadah. Oporni zid mora biti intenzivno ozelenjen. 11. Urbana oprema Urbana oprema, ki jo določa Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03 in 130/04) mora biti praviloma oblikovana enotno. Pri uporabi tipiziranih elementov je treba enotnost zagotoviti z njihovo razmestitvijo. 12. Urbanistična rešitev Če namerava investitor graditi objekt na večjem nepozidanem stavbnem zemljišču, ki nima dostopa z javne ceste oziroma če novogradnja ovira nadaljnjo parcelacijo gradbenih parcel, občinska služba za urbanizem lahko zahteva, da se pred izdelavo projektne dokumentacije za načrtovani objekt pridobi: – geodetski posnetek obstoječega stanja za obravnavano območje, – urbanistično rešitev območja, ki določi: gradbene parcele, prometno ureditev z dostopi do parcel in regulacijskimi pogoji, ter pogoje za oblikovanje objektov, – predlog komunalne opremljenosti gradbenih parcel. Velikost območja, za katero je treba izdelati urbanistično rešitev, določi občinska služba za urbanizem. Urbanistično rešitev lahko potrdi občinski svet na predlog službe za urbanizem občine. Urbanistična rešitev je strokovna podlaga za izvedbo parcelacije gradbenih parcel in za izdelavo projektne dokumentacije. Stroške izdelave urbanistične rešitve krijejo lastniki gradbenih parcel. Pri pripravi urbanistične rešitve lahko sodeluje tudi občina. 13. Merila in pogoji glede določanja velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč 13.1. Velikost gradbene parcele Velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč se določi s projektno dokumentacijo oziroma v posebnem postopku. Pri tem je treba upoštevati: – namembnost in velikost objekta na parceli, zahteve glede pomožnih objektov, – konfiguracijo terena, trase komunalnih vodov in druge omejitve rabe zemljišč, – urbanistične zahteve (funkcionalni dostopi, parkirna mesta, utrjene površine ob objektih in funkcionalno zelenje: pri javnih objektih tudi zelenice in zelene ureditve, pri družinskih stanovanjskih objektih zelenjavni vrt), – sanitarno tehnične zahteve (vpliv bližnje okolice, osončenje v odnosu do gostote zazidave, prezračevanje – proste površine, intervencijske poti). Na strnjenih območjih, namenjenih za pozidavo, s površino večjo od 500 m2, je minimalna velikost gradbene parcele za novogradnjo 500 m2. Izjemoma je lahko gradnja novega objekta možna tudi na gradbeni parceli velikosti od 300 m2 do 500 m2, če se gradbena parcela določa na nezazidanem stavbnem zemljišču, ki je manjše od 500 m2 in to v vaškem jedru ali na robu naselja ali v območju obstoječe domačije ali da gre za gradnjo enega objekta. 13.2. Pozidanost gradbene parcele Gradbena parcela je lahko pozidana največ 40%, kar vključuje tako glavni objekt in enostavne objekte, razen v morfoloških enotah 2A in 2D, kjer je lahko gradbena parcela pozidana največ 30%. Najmanj 10% gradbene parcele mora biti ozelenjene, kar se prikaže v načrtu zunanje ureditve v projektni dokumentaciji. Površine za otroška igrišča, določene v točki 4.2. tega člena, niso vključene v navedeni odstotek zelenih površin. Gradbena parcela objekta oziroma njegovo funkcionalno zemljišče mora biti v celoti vključeno v območje, kjer je gradnja v skladu z določili tega odloka dopustna. 14. Merila in pogoji glede varovanja naravne in kulturne dediščine 14.1. Merila in pogoji za ohranjanje narave in biotske raznovrstnosti Pri načrtovanju gradenj in prostorskih ureditev se upoštevajo usmeritve iz Naravovarstvenih smernic za pripravo sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev Občine Medvode (ZRSVN, OE Ljubljana, april 2005), ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu Občine Medvode. Za gradnjo objektov in prostorske ureditve v območjih naravnih vrednot je, v skladu s 105. členom Zakonom o ohranjanju narave, predhodno potrebno pridobiti naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje pristojnega Ministrstva za okolje in prostor. Zavarovana območja, naravne vrednote, ekološko pomembna območja in posebna varstvena območja (območja Natura 2000) so razvidna iz grafičnega dela prostorskih ureditvenih pogojev in seznama zavarovanih območij, naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij in posebnih varstvenih območij na območju občine Medvode, ki je priloga tega odloka. 14.2. Merila in pogoji za varstvo kulturne dediščine Kulturna dediščina je opredeljena v strokovnih zasnovah za varstvo kulturne dediščine za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Medvode, ki jih je v maju 2003 izdelal, dopolnil pa januarja 2005 Zavod za varstvo kulturne dediščine v Ljubljani. Enote kulturne dediščine so razvidne iz grafičnega dela PUP in seznama enot kulturne dediščine na območju občine Medvode, ki je priloga temu odloku. Pred vsakim posegom v objekt ali območje kulturne dediščine je v skladu s členi Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine. Enako je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine tudi pred načrtovanjem gradenj in prostorskih ureditev, ki lahko vplivajo na režim varstva, ohranjanja in vzdrževanja nepremične kulturne dediščine. Na objektih in območjih kulturne dediščine, ki so razglašeni za kulturne spomenike, so posegi dovoljeni v skladu z zakonskimi določili oziroma z določili razglasitvenega dokumenta. Prostorsko se varujejo tudi vse kapelice, znamenja in kozolci v krajini, čeprav območja niso posebej zarisana. 14.3. Posegi v naravne prvine prostora Pri posegih na naravnih prvinah prostora je treba ohraniti: – krajinske prvine območja in značilno podobo krajine, – značilne poglede (silhueta posamičnih objektov in panoramski razgledi), – naravni relief (če to ni mogoče, morajo biti različni nivoji premoščeni s travnatimi brežinami ali izjemoma s škarpami, ki morajo biti intenzivno ozelenjene), – krajinsko tipiko vodotokov in obrežnega prostora (meandriranje, oblikovanje sipin in tolmunov ter brzic, ohranjevanje obrežnih dreves). Pri posegih v prostor se morajo uporabljati naravni materiali. 15. Merila in pogoji glede prometnega urejanja 15.1. Prometne površine Ceste oziroma cestni objekti se lahko gradijo in prenavljajo v rezervatih oziroma v varovalnih pasovih cest na podlagi splošnih določil odloka. V varovalnem pasu ceste je znotraj zazidljivih površin, določenih v merilu DKN 5000, dovoljena gradnja novih objektov, prizidava in nadzidava obstoječih objektov, sprememba namembnosti, dovoljena so investicijsko vzdrževalna dela, urejanje parkirišč, hortikulturno urejanje in gradnja enostavnih objektov le s soglasjem upravljavca ceste in v skladu z osnovno namembnostjo območja. Za vse posege v cestno omrežje glavnih in regionalnih cest ter v njihov varovalni pas, je potrebno pridobiti dovoljenje oziroma soglasje Direkcije RS za ceste po postopku ter na osnovi dokumentacije, kot je navedno v Zakonu o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr.) in Zakonu o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno preč. bes.). 15.2. Širina varovalnih pasov cest Širine varovalnih pasov cest se merijo od zunanjega roba cestnega sveta in znašajo: – 40 m varovalni pas za avtocesto – 25 m varovalni pas za hitro cesto – 15 m varovalni pas za glavno cesto – 5 m varovalni pas za regionalno cesto – 5 m varovalni pas za državne kolesarske poti – 5 m varovalni pas za lokalne ceste – 4 m varovalni pas za lokalne zbirne ceste – 4 m varovalni pas za krajevne ceste – 4 m varovalni pas za javne poti. 15.3. Rezervati prometnic V rezervatih cest ni dovoljeno graditi. Na obstoječih objektih so dovoljena le vzdrževalna dela. Bodoče nove ali obstoječe prometnice, ki so v načrtu za rekonstrukcijo in jim še niso dokončno določene tehnične značilnosti v projektni dokumentaciji, imajo rezervat. V njem so na obstoječih objektih in napravah dovoljena le nujna vzdrževalna dela ter posegi v prostor v zvezi s komunalnim urejanjem. Skupne širine rezervatov so glede na kategorizacijo cest, vrsto prometa, število voznih pasov in ureditve obcestnega prostora naslednje: – 50 m rezervat ceste za regionalno štiripasovnico; – 30 m rezervat ceste z dvema voznima pasovoma za mešani motorni promet s kolesarskima stezama, hodnikom za pešce in postajališči za javni potniški promet izven vozišča; – 10 m rezervat za lokalne dvopasovne ceste za mešani motorni promet z enostranskim hodnikom za pešce; – 6 m rezervat za lokalne dovoze. Rezervati cest so razvidni iz grafičnega dela prostorskih ureditvenih pogojev. 15.4. Širine lokalnih cest: Zasebni dovozi do objektov so široki najmanj 3 m. Lokalni dovozi oziroma interne ceste v naselju s preglednimi izogibališči so široke najmanj 3,5 m. Lokalne dvopasovne ceste z enostranskim hodnikom za pešce so široke praviloma 6,7 m (cestišče 5,5 m, enostranski hodnik za pešce 1,2 m). Lokalni dovoz do gospodarskih in kmetijskih objektov mora biti širok najmanj 5 metrov. 15.5. Javna infrastruktura Vse ceste in poti, ki so bile zgrajene oziroma se uporabljajo kot javna infrastruktura, morajo ostati javno dobro, dokler se za posamezno cesto oziroma pot ne zagotovi drugačna rešitev. 15.6. Dovozi in priključki Dovozi in priključki na cestno mrežo morajo biti urejeni tako, da je zagotovljena potrebna varnost v prometu. Uredijo se v soglasju s pristojnim upravnim organom in upravljavcem ceste. Slepo zaključene ceste morajo imeti obračališče. Vsaka gradbena parcela mora imeti zagotovljen dovoz za motorna vozila. V projektni dokumentaciji se določi tehnična rešitev dostopa od objekta do javne ceste. V primeru, če dovoza na parcelo ni možno zagotoviti neposredno z javne ceste, je treba v projektni dokumentaciji opredeliti najprimernejši dostop preko sosednjih zemljišč. Možnost uporabe dostopa preko sosednjih zemljišč investitor dokaže z vpisom služnostne pravice oziroma s pogodbo. Dvorišča morajo biti za urgentni dovoz dostopna neposredno z javne ceste ali posredno preko sosednjih zemljišč. 15.7. Parkirne površine Pri javnih in zasebnih objektih morajo biti zagotovljene zadostne parkirne površine na gradbeni parceli uporabnika. Pri novogradnjah in pri spremembi namembnosti objektov je potrebno zagotoviti zadostno število parkirnih mest v skladu z veljavnimi normativi in pridobiti soglasje pristojnega upravnega organa. Potrebno število garažnih oziroma parkirnih mest (v nadaljevanju PM): – enodružinska stanovanjska hiša z enim stanovanjem 2 PM na stanovanje in 1 PM za obiskovalce, – enodružinska stanovanjska hiša z dvema stanovanjema 2 PM na stanovanje in 1 PM za obiskovalce, – večstanovanjska hiša 1,5 PM na stanovanje in 1 PM na deset stanovanj – poslovni prostori (pisarne) 1 PM na 30 m2 neto površine, – poslovni prostori z obiskom strank 1 PM na 20 m2 neto površine, – gostilna 1 PM na 4 sedeže in 1 PM na 1 tekoči meter točilnega pulta, – za ostale dejavnosti se določi potrebno število parkirnih mest v projektni dokumentaciji skladno s predpisi. 15.8. Vodne površine Vsi vodotoki, hudourniki, melioracijski jarki in njihova poplavna območja (inundacijska območja poplavne vode 100 l pogostnosti) predstavljajo območja varovalnega režima. Za poseg v ta prostor je potrebno pridobiti posebne pogoje in soglasje službe, pristojne za vodno gospodarstvo. Vse površinske vode, ki pritekajo na območje urejanja ali ga prečkajo, je treba urediti tako, da se zagotovi varnost stanovanjskih in drugih objektov pred 100-letnimi poplavnimi vodami. Zbrane vode je treba speljati vse do naravnega recipienta, ki jih je sposoben sprejeti brez škode za dolvodna območja. 15.9. Zunanja meja priobalnih zemljišč celinskih voda Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah I. reda (Sava in Sora) 15 m od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. reda (ostali vodotoki, potoki, hudourniki, suhe struge, ribniki, mlake, močvirja s stalnim ali občasnim pritokom ali odtokom tekočih ali podzemnih voda) pa 5 m od meje vodnega zemljišča. Priobalna zemljišča so tudi vsa zemljišča med visokovodnimi nasipi. Na vodnem in priobalnem zemljišču ter na območju presihajočih jezer ni dovoljeno posegati v prostor, razen za: – gradnjo objektov javne infrastrukture, – gradnjo objektov grajenega javnega dobra po Zakonu o vodah (Uradni list RS, št. 67/02) ali drugih zakonih, – ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda, – ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave, – gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, zagotovitev varnosti plovil in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih, – gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem in – gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije. 15.10. Gradnja objektov na vodnih in priobalnih zemljiščih Na vodnih in priobalnih zemljiščih je dovoljeno graditi objekte, vezane na vodotok (ribogojnica, mlin, žaga, mala hidrocentrala ipd.) le na podlagi predhodne pozitivne presoje vplivov na okolje in soglasja pristojnih služb. 15.11. Regulacije vodotokov Regulacije vodotokov z izključno gradbenimi posegi niso dopustne. Tak poseg ne sme prizadeti ekološke vrednosti ter krajinske tipike vodotokov. Oblikovanje brežin in struge mora izhajati iz podobnosti glede na prvotno stanje. Regulacije vodotokov, izsuševanje močvirij, gradnja ribnikov in spreminjanje rastiščnih pogojev so dopustne le ob soglasju pristojne službe za varstvo vode. 15.12. Varovalni pas železnice Širina varovalnega pasu železniške proge je 200 m od skrajnega tira. V območjih postaj se varovalni pas ustrezno razširi, glede na število tirov in območje ostalih železniških naprav in objektov. Prav tako se varovalni pas ustrezno razširi, če v skupnem varovalnem pasu potekata cesta in železnica. Posege v varovalnem pasu železniške proge je dovoljeno izvajati le v soglasju z upravljavcem železniške proge. 16. Merila in pogoji glede komunalnega in energetskega urejanja ter telekomunikacij 16.1. Splošna določila Komunalne, energetske in prometne objekte in naprave je dovoljeno obnavljati in graditi na celotnem območju planske celote. To določilo velja tudi za urejanje in ev. širitev obstoječih pokopališč. Gradnja objektov je dopustna le na komunalno opremljenih zemljiščih, ki imajo zagotovljeno dovozno pot na javno cesto, priključek na elektriko, rešeno oskrbo z vodo in odvajanje odpadnih vod. Obstoječe in predvidene objekte je treba obvezno priključiti na zgrajeno komunalno in energetsko infrastrukturo (kanalizacijsko omrežje, vodovodno omrežje, električno omrežje, plinsko omrežje). Poteki komunalnih in energetskih vodov morajo biti medsebojno usklajeni. V rezervatih in varovalnih pasovih obstoječih in predvidenih energetskih ter komunalnih vodov ni dovoljena gradnja novih objektov in naprav, prizidav in nadzidav razen izjemoma ob soglasju upravljavca oziroma predlagatelja posameznega voda. Na obstoječih objektih so dovoljena le tekoča vzdrževalna dela. Posamezni komunalni objekti in naprave, kot so transformatorske postaje, črpalne postaje, sanitarni kioski, vodni zbiralniki ipd., morajo biti postavljeni tako, da niso vidno izpostavljeni, praviloma v sklopu kakega drugega objekta, neposredno poleg njega ali pod nivojem javne površine. 16.2. Kanalizacijsko omrežje Vsi objekti morajo biti priključeni na javno kanalizacijo. Na območjih varstvenih pasov vodnih virov mora biti grajena vodotesna kanalizacija. Načeloma je treba izvajati sistem ločene kanalizacije. Komunalne odpadne vode je treba speljati do čistilne naprave, tehnološko onesnažene vode pa je možno priključiti le, če so predhodno očiščene do mere, kot to določa Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/1996, 21/03 in 47/05) ter po uredbah za posamezne dejavnosti. Do izgradnje kanalizacije je možno odpadne komunalne in tehnološke vode začasno zadržati v vodotesnih nepretočnih, triprekatnih greznicah, ki jih je treba redno čistiti. Vsebino greznic je treba odvažati na ustrezno opremljeno čistilno napravo. Po izgradnji kanalizacijskega omrežja se morajo objekti obvezno priključiti na kanalizacijo mimo greznic, ki jih je potrebno izprazniti in dezificirati. Območja organizirane gradnje ni dovoljeno priključevati na greznice. Vse meteorne vode z utrjenih površin, kjer se odvija motorni promet, je treba speljati preko maščobnikov v kanalizacijsko omrežje ali v ponikovalnico. Meteorne vode z drugih utrjenih površin, zelenih površin in streh je treba speljati v ponikovalnico oziroma v odprte jarke. Upoštevati je potrebno obstoječo projektno dokumentacijo za predvideno sanacijo obstoječega kanalizacijskega sistema ter dograditev javnega kanalizacijskega omrežja ter pogoje upravljavca. Pred priključitvijo objekta na kanalizacijsko omrežje je potrebno pridobiti soglasje upravljavca kanalizacijskega omrežja. 16.3. Vodovodno omrežje Pri gradnjah in drugih posegih v prostor je potrebno upoštevati: – Odlok o oskrbi s pitno vodo (Uradni list SRS, št. 11/1987) – Odlok o varstvu lokalnih virov pitne vode v občini Medvode (Uradni list RS, št. 61/01) – Tehnični pravilnik za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega vodovodnega omrežja v upravljanju Komunale Kranj. Poleg navedenih odlokov in pravilnikov se upošteva še: – v rezervatih obstoječih in predvidenih vodovodnih koridorjev ni dovoljena gradnja novih objektov in naprav. Varovalni pas magistralnega in primarnega vodovoda je 3,0 m od osi vodovoda na vsako stran cevi, – vse novogradnje se morajo priključiti na javno vodovodno omrežje, kjer je to zgrajeno. Kjer je vodovodno omrežje samo delno zgrajeno: – je pred novogradnjo ali sočasno z njo potrebno graditi manjkajoče javno vodovodno omrežje, – poslovni objekti, za katere je potrebna dodatna požarna varnost, si morajo zagotoviti interno hidrantno omrežje, priključeno preko kombiniranega merilnega mesta vode – vodovodne naprave naj se projektirajo v javnih površinah ali v površinah, ki so v skupni lasti, uporabniki tehnološke vode morajo zagotoviti zaprte sisteme. 16.4. Električno omrežje Treba je ščititi rezervate daljnovodov in kablovodov. Posege v koridorjih obstoječih in predvidenih daljnovodov in kablovodov je možno izvajati le v soglasju z upravljavcem električnega omrežja. 16.5. Javna razsvetljava Ob glavnih cestah je treba zgraditi javno razsvetljavo, ki bo zagotovila minimalne vrednosti srednje osvetljenosti v skladu s tehničnimi predpisi glede na gostoto prometa. 16.6. Kabelsko razdelilni sistem (KRS) Za sprejem televizijskih programov prek satelita in distribucijo signala se dopušča zgraditi razdelilno kabelsko omrežje in ga povezati na glavno antensko postajo s sprejemnim sistemom. Pred posegom v prostor je potrebno pridobiti pogoje oziroma soglasje upravljavca KRS. 16.7. Plinovod Za vse gradbene posege in ureditve, ki se nahajajo v nadzorovanih in varstvenih pasovih plinovodov je potrebno pridobiti soglasje od upravljavca plinovodnega omrežja. Za vse plinovode je potrebno upoštevati Energetski zakon (Uradni list RS, št. 26/05). Za poseganje v varnostni pas plinovoda se upošteva Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 barov (Uradni list RS, št. 26/02 in 54/02) in Pravilnik o sistemskih obratovalnih navodilih za prenos zemeljskega plina in upravljanje plinovodnega omrežja (Uradni list RS, št. 65/03). Na vseh območjih, kjer je omrežje za ogrevanje s plinom že zgrajeno, je obvezen priklop na zgrajeno omrežje, razen če se v projektni dokumentaciji predvidi ogrevanje z obnovljivimi viri energije. Priključitev objektov na zgrajeno plinovodno omrežje je možna pod pogoji, ki jih določi pooblaščeni upravljavec plinovoda. 16.8. Telekomunikacijsko omrežje Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega telekomunikacijskega omrežja in prehodno pridobiti soglasje lastnika oziroma upravljavca k projektnim rešitvam. Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije je treba upoštevati naslednje usmeritve in pogoje: – prednostno se objekte in naprave mobilne telefonije usmerja na lokacije, ki zagotavljajo manjši vpliv na zdravje ljudi, naravo, okolje in kulturno dediščino; – objekte in naprave mobilne telefonije se umešča v prostor tako, da se jih združuje v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave; – na izpostavljenih legah je treba zagotoviti čim manjši vpliv na vidne kvalitete prostora; Za posege mobilne telefonije na območju kmetijskih zemljišč, je potrebno pridobiti soglasje ministrstva, pristojnega za kmetijstvo; za posege na območju gozdnih površin, pa je potrebno pridobiti soglasje pristojnega Zavoda za gozdove. 17. Merila in pogoji za varovanje okolja 17.1. Splošna določila Gradnja novih objektov, prizidave, nadzidave in spremembe namembnosti oziroma dejavnosti v obstoječih objektih in vsi ostali posegi v prostoru so dovoljeni, če ne povzročajo v okolju večjih motenj, kot so s predpisi dovoljene. Pri vseh posegih je treba upoštevati normativne določbe glede zaščite okolja. 17.2. Varstvo zraka Treba je: – ustrezno locirati nove programe oziroma dejavnosti in sanirati onesnaževalce zraka. 17.3. Varstvo pred hrupom Treba je: – zmanjšati prekomerni hrup pri izvoru, – ustrezno locirati nove proizvodne programe oziroma dejavnosti, – izvesti aktivno ali pasivno zaščito s protihrupnimi nasipi, s postavitvijo protihrupnih ograj ali izboljšanjem izolacijske sposobnosti objektov povsod, kjer hrup presega dovoljene ravni, predvsem pa ob cestah in železniški progi, – spremeniti namembnosti ali dejavnosti tako, da se v posameznih območjih ne presežejo ravni hrupa, ki ustrezajo stopnji hrupne obremenjenosti po veljavnih predpisih, kadar le-ti motijo okolje. 17.4. Varstvo voda in vodnih virov Uporabniki prostora, ki na svojem zemljišču vršijo manipulacijo oziroma skladiščijo nevarne snovi (goriva, olja, kemikalije), lahko to opravljajo le v pokritih prostorih. Manipulacijske površine morajo biti urejene tako, da se ob eventuelnem razlitju snovi lahko ta v celoti prestreže. Uporabniki prostora, ki v tehnološkem procesu uporabljajo strupene snovi, odnosno imajo lastne čistilne naprave, morajo voditi dnevnik in redno vršiti analizo odpadnih voda, ki jih spuščajo v javno kanalizacijo ali v naravni recipient. Prepovedano je odlaganje odpadkov na vodna, priobalna zemljišča, v opuščene struge – rokave potokov ali na zamočvirjena kmetijsko manj vredna zemljišča. Na območjih zajetij in vodnih črpališč v vodovarstvenih območjih je obvezno spoštovanje omejitev v izvajanju kmetijskih in drugih gospodarskih dejavnostih. Gradnja objekta in naprave, ki je namenjena proizvodnji, v katero so vključene nevarne snovi in, za katero je v skladu s predpisi na področju varstva okolja treba pridobiti okoljevarstveno soglasje ter objektov in naprave za odlaganje odpadkov, je na vodovarstvenem območju prepovedana Varstveni pasovi lokalnih vodnih virov in ukrepi za njihovo zavarovanje so določeni v Odloku o varstvu lokalnih virov pitne vode v občini Medvode (Uradni list RS, št. 61/01). Meje varstvenih pasov vodnih virov so določene v prostorsko-katastrskem načrtu M 1:5000, ki je sestavni del tega odloka. Dokler za območje vodnega vira ni sprejet samostojni odlok o varovanju virov pitne vode, se upoštevajo določila tega odloka. 17.5. Ukrepi za varovanje podtalnice Za vse posege v prostor v varstvenih pasovih vodnih virov, je potrebno pridobiti soglasje MOP, Agencije RS za okolje. 17.6. Odstranjevanje odpadkov Komunalne odpadke je treba zbirati v smetnjakih. Pri odstranjevanju komunalnih odpadkov je treba upoštevati – Odlok o javni službi zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št. 136/04), – da so odjemna in zbirna mesta, ki se določijo na osnovi veljavnih predpisov, dobro prometno dostopna in niso na prometni površini, – odjemno oziroma zbirno mesto mora biti praviloma na gradbeni parceli povzročitelja komunalnih odpadkov. Posebne in nevarne odpadke je dovoljeno skladiščiti v območju proizvodnih obratov le v posebnih namensko zgrajenih skladiščih do končne dispozicije na deponijo posebnih in nevarnih odpadkov.« 7. člen 5. člen odloka se spremeni tako, da se glasi: »V območju urejanja S 9/1 Preska veljajo naslednja posebna in dodatna merila in pogoji:
Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.