← Slovenija

Odločba o rešitvi spora glede pristojnosti med Uradom za preprečevanje denarja in Okrajnim sodiščem v Ljubljani, stran 7241.

Številka: P-1/06-5 Datum:

  2. 2006 O D L O Č B A Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem z zahtevo Urada za preprečevanje pranja denarja, na seji dne
  3. junija 2006 o d l o č i l o: Za odločanje v postopku o prekršku zoper A. A. zaradi storitve prekrška, opisanega v obdolžilnem predlogu Urada za preprečevanje pranja denarja št. 436-d-2890/2005-13 z dne
  5. 2005, je pristojen Urad za preprečevanje pranja denarja. O b r a z l o ž i t e v A.
  6. Urad za preprečevanje pranja denarja je na podlagi Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03 in nasl. – v nadaljevanju ZP-1) pri Okrajnem sodišču v Ljubljani vložil obdolžilni predlog zaradi prekrška po
  7. točki prvega odstavka
  8. člena v zvezi s tretjim odstavkom
  9. člena Zakona o preprečevanju pranja denarja (Uradni list RS, št. 79/01 in nasl. – v nadaljevanju ZPPDen-1).
  10. Okrajno sodišče v Ljubljani se je s sklepom št. PR 8914/2005 z dne
  12. 2005 izreklo za nepristojno in odstopilo obdolžilni predlog Uradu za preprečevanje pranja denarja. Pri tem je navedlo, da glede na predpisano sankcijo za prekršek, ki je v tem primeru samo globa, sodišče ni pristojno, saj ni podan noben razlog iz drugega odstavka
  13. člena ZP-1, zaradi katerega hitri postopek pri prekrškovnem organu ne bi bil dovoljen.
  14. Urad za preprečevanje pranja denarja je pri Ustavnem sodišču sprožil spor o pristojnosti med njim in Okrajnim sodiščem v Ljubljani. V vlogi navaja, da Urad v obravnavani zadevi ne more biti pristojni prekrškovni organ za odločanje v postopku o prekršku. Po mnenju Urada sicer hitri postopek nikjer ni prepovedan, utemeljeno pa naj bi bilo sklepanje, da formalno ni dovoljen. B.
  15. Ustavno sodišče je na podlagi osme alineje prvega odstavka
  16. člena Ustave pristojno, da odloča o sporih glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi. Po določbi drugega odstavka
  17. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) lahko, če pride do spora glede pristojnosti zato, ker več organov zavrača pristojnost v posamezni zadevi, zahteva rešitev spora glede pristojnosti organ, ki mu je bila zadeva odstopljena, pa meni, da zanjo ni pristojen.
  18. Organe za odločanje o prekrških opredeljuje ZP-1, ki je bil sprejet po ZPPDen-1.(*1) Po ZP-1 odločajo v t. i. hitrem postopku o prekrških prekrškovni organi (prvi odstavek
  19. člena ZP-1). Drugi odstavek
  20. člena ZP-1 opredeljuje prekrškovne organe kot upravne in druge državne organe in nosilce javnih pooblastil, ki izvajajo nadzorstvo nad izvrševanjem zakonov in uredb, s katerimi so določeni prekrški, in organe samoupravnih lokalnih skupnosti, ki so s posebnimi predpisi pooblaščeni za odločanje o prekrških. Urad za preprečevanje pranja denarja je po določbi
  21. člena ZPPDen-1 organ v sestavi Ministrstva za finance in opravlja naloge, ki se nanašajo na preprečevanje in odkrivanje pranja denarja ter druge naloge, določene z zakonom. člen 41 ZPPDen-1 izrecno določa, da opravljajo nadzor nad izvajanjem določb ZPPDen-1 pri organizacijah, odvetnikih, odvetniških družbah, notarjih, revizijskih družbah, samostojnih revizorjih in pravnih ali fizičnih osebah, ki opravljajo računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja, v okviru svojih pristojnosti Urad in organi nadzora iz
  22. člena ZPPDen-
  23. Glede na navedeno je Urad za preprečevanje pranja denarja nedvomno prekrškovni organ v smislu drugega odstavka
  24. člena ZP-
  26. ZP-1 določa v prvem odstavku
  27. člena temeljno načelo, po katerem se o prekrških odloča po hitrem postopku, razen v primerih, ko zakon določa drugače. Iz obdolžilnega predloga Urada za preprečevanje pranja denarja izhaja, da se obdolženki očita storitev prekrška po
  28. točki prvega odstavka
  29. člena v zvezi s tretjim odstavkom
  30. člena ZPPDen-
  31. Za navedeni prekršek se sme obdolženki kot fizični osebi, ki samostojno opravlja dejavnost, izreči denarna kazen od 750.000 tolarjev do 15.000.000 tolarjev. O navedenem prekršku je glede na navedeno mogoče odločiti v hitrem postopku. Iz navedb v obdolžilnem predlogu oziroma iz določb ZPPDen-1 pa ne izhaja, da bi bile podane okoliščine iz drugega odstavka
  32. člena ZP-1, zaradi katerih hitri postopek ne bi bil dovoljen.
  33. Zato je Ustavno sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka te odločbe. C.
  34. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka
  35. člena ZUstS in četrte alineje drugega odstavka
  36. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno. Predsednik dr. Janez Čebulj l.r. (*1) Prvi odstavek
  37. člena ZP-1 določa: »Ta zakon določa splošne pogoje za predpisovanje prekrškov in sankcij zanje, splošne pogoje za odgovornost za prekrške, za izrekanje sankcij in za izvršitev sankcij za prekrške, postopek za prekrške ter organe in sodišča za odločanje o prekrških.« Kazalo Na vrh

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.