← Slovenija

Pravilnik o monitoringu kakovosti zunanjega zraka, stran 5106.

Na podlagi šestega in sedmega odstavka

  1. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD in 66/06 – odl. US) izdaja minister za okolje in prostor P R A V I L N I K o monitoringu kakovosti zunanjega zraka I. SPLOŠNE DOLOČBE
  2. člen Ta pravilnik določa merila in metode merjenja ter druge tehnike ocenjevanja kakovosti zunanjega zraka (v nadaljnjem besedilu: zrak) zaradi onesnaževal, za katera so v skladu s predpisi, ki urejajo kakovost zunanjega zraka, določene mejne in alarmne oziroma ciljne vrednosti (v nadaljnjem besedilu: monitoring kakovosti zraka) v skladu z: – Direktivo Sveta 96/62/ES z dne
  3. septembra 1996 o ocenjevanju in upravljanju kakovosti zunanjega zraka (UL L št. 296 z dne
  5. 1996, str. 55), zadnjič spremenjeno z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  6. septembra 2003 o prilagoditvi določb glede odborov, ki pomagajo Komisiji pri uresničevanju njenih izvedbenih pooblastil, predvidenih aktih, za katere se uporablja postopek iz člena 251 Pogodbe ES, Sklepu Sveta 1999/468/ES (UL L št. 284 z dne
  8. 2003, str. 1), – Direktivo Sveta 1999/30/ES z dne
  9. aprila 1999 o mejnih vrednostih žveplovega dioksida, dušikovega dioksida in dušikovih oksidov, trdnih delcev in svinca v zunanjem zraku (UL L št. 163 z dne
  11. 1999, str. 41), zadnjič spremenjeno z Odločbo Komisije z dne
  12. oktobra 2001 o spremembi Priloge V k Direktivi Sveta 1999/30/ES o mejnih vrednostih žveplovega dioksida, dušikovega dioksida in dušikovih oksidov, delcev in svinca v zunanjem zraku (UL L št. 278 z dne
  14. 2001, str. 35), – Direktivo 2000/69/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  15. novembra 2000 o mejnih vrednostih benzena in ogljikovega monoksida v zunanjem zraku (UL L št. 313 z dne
  17. 2000, str. 12), – Direktivo 2002/3/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  18. februarja 2002 o ozonu v zunanjem zraku (UL L št. 67 z dne
  20. 2002, str. 14) in – Direktivo 2004/107/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  21. decembra 2004 o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku (UL L št. 23 z dne
  23. 2005, str. 3, v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2004/107/ES).
  24. člen

(1)Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
  1. ocenjevanje kakovosti zraka je ocenjevanje ravni onesnaženosti zraka v skladu s predpisom, ki ureja ukrepe za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka;
  2. indikativne meritve so meritve, ki se izvajajo z mobilnimi laboratoriji ali z začasnimi vzorčevalnimi mesti, ali meritve, ki se izvajajo s cenenimi merilniki (npr. difuzivni vzorčevalniki);
  3. PM2,5 in PM10 so delci v zraku v skladu s predpisom, ki ureja žveplov dioksid, dušikove okside, delce in svinec v zunanjem zraku;
  4. stalno vzorčevalno mesto je stalno mesto za izvajanje trajnih ali občasnih meritev. Če se meritve izvajajo občasno, mora biti število vzorcev dovolj veliko za ocenjevanje ravni onesnaženosti;
  5. percentilna vrednost je vrednost, ki se izračuna po metodi iz
  6. točke priloge 1 Odločbe Sveta z dne
  7. januarja 1997 o vzpostavitvi vzajemne izmenjave informacij in podatkov iz merilnih mrež in posameznih vzorčevalnih mest za merjenje ravni onesnaženosti zunanjega zraka v državah članicah (UL L št. 35 z dne
  9. 1997, str. 14), zadnjič spremenjene z Odločbo Komisije z dne
  10. oktobra 2001 o spremembi prilog k Odločbi Sveta 97/101/ES o vzpostavitvi vzajemne izmenjave informacij in podatkov iz merilnih mrež in posameznih postaj za merjenje onesnaženosti zunanjega zraka v državah članicah (UL L št. 282 z dne
  12. 2001, str. 69);
  13. ekosistem so habitatni tipi in habitati rastlinskih in živalskih vrst na ekološko pomembnih območjih v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave;
  14. obratovalni monitoring emisije snovi je monitoring v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja;
  15. aglomeracija je območje mestne občine, poseljeno z več kot 100.000 prebivalci;
  16. podeželsko ozadje je manjši zaselek oziroma območje naravnega ekosistema, gozda ali poljščin, kjer ni neposrednega vpliva lokalnih emisij.
(2)Drugi izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo enak pomen, kot ga določa predpis, ki ureja ukrepe za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka. 3. člen
(1)Izvedba monitoringa kakovosti zraka obsega:
  1. vzpostavitev mreže stalnih vzorčevalnih mest za merjenje koncentracije onesnaževal v zraku,
  2. izvajanje neprekinjenega in občasnega vzorčenja in merjenja koncentracije onesnaževal v zraku na vzorčevalnih mestih iz prejšnje točke,
  3. izvajanje občasnega vzorčenja in merjenja koncentracije onesnaževal na začasnih vzorčevalnih mestih z namenom izboljšanja prostorske ločljivosti ter potrjevanja modelskih izračunov in objektivnih ocen,
  4. ocenjevanje kakovosti zraka na podlagi rezultatov meritev iz 1.,
  5. in
  6. točke tega odstavka ter rezultatov naslednjih ocenjevanj kakovosti zraka: – ocenjevanja celotne obremenitve na območju vrednotenja onesnaženosti zraka zaradi obratovanja naprave, ki se izvaja za posamezno napravo v okviru obratovalnega monitoringa emisije snovi v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, – ocenjevanja kakovosti zraka na območju občine, če ga v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, izvaja občina na svojem območju, – ocenjevanja kakovosti zraka, ki se v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, izvaja na degradiranem območju v okviru programa ukrepov za izboljšanje kakovosti zraka, in
  7. izvajanje programa zagotavljanja kakovosti monitoringa.
(2)Če se kakovost zraka ocenjuje z merjenjem v skladu s predpisi, ki urejajo koncentracijo onesnaževal v zunanjem zraku, je treba v okviru monitoringa kakovosti zraka zagotoviti, da se vzorči na stalnih vzorčevalnih mestih neprekinjeno ali občasno v skladu s prilogo 4, ki je sestavni del tega pravilnika.
(3)Pri merjenjih, modeliranju in objektivnih ocenah kakovosti zraka se kakovost rezultatov meritev in izračunov zagotovi na podlagi programa zagotavljanja kakovosti monitoringa. 4. člen
(1)Vzpostavitev mreže stalnih in začasnih vzorčevalnih mest za ocenjevanje kakovosti zraka iz
  1. in
  2. točke prvega odstavka prejšnjega člena obsega:
  3. načrtovanje vzorčevalnih mest,
  4. izbiro in določitev vzorčevalnih mest, značilnih za ocenjevanje kakovosti zraka,
  5. ureditev vzorčevalnih mest in njihovo zavarovanje,
  6. ustvarjanje tehničnih pogojev za merjenje koncentracije onesnaževal na vzorčevalnem mestu in
  7. opremljanje vzorčevalnih mest z napravami za zbiranje in prenos podatkov.
(2)Izvajanje vzorčenja in merjenja koncentracije onesnaževal v zraku ter ocenjevanja kakovosti zraka iz 2.,
  1. in
  2. točke prvega odstavka prejšnjega člena obsega:
  3. ugotavljanje sprememb na vzorčevalnem mestu glede na stanje, dokumentirano na seznamu o vzorčevalnih mestih,
  4. vzorčenje zraka na vzorčevalnih mestih,
  5. merjenje koncentracije onesnaževal v vzorcih na vzorčevalnem mestu,
  6. pripravo vzorcev, prevoz vzorcev in shranjevanje vzorcev, če se izvajajo meritve v laboratoriju,
  7. prevzem in pripravo vzorcev, merjenje ter preskus vzorcev v laboratoriju,
  8. izvajanje rednih, izrednih postopkov umerjanja, vzdrževanja merilnih naprav in spremljevalne opreme,
  9. vzdrževanje vzorčevalnih mest,
  10. vrednotenje rezultatov meritev kakovosti zraka,
  11. ocenjevanje kakovosti zraka z modeliranjem ali na podlagi drugih objektivnih metod ocenjevanja kakovosti zraka in
  12. izdelavo poročila o opravljenem vzorčenju, meritvah in ocenjevanju kakovosti zraka.
(3)Pri ocenjevanju kakovosti zraka se lahko merjenje koncentracij onesnaževal v zraku nadomesti z modeliranjem ali z drugimi objektivnimi metodami ocenjevanja kakovosti zraka samo, če merjenje ravni onesnaženosti zraka ni obvezno v skladu s predpisom, ki ureja ukrepe za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka. II. OCENJEVANJE KAKOVOSTI ZRAKA ZARADI ONESNAŽENOSTI Z ŽVEPLOVIM DIOKSIDOM, DUŠIKOVIMI OKSIDI, DELCI IN SVINCEM
  1. člen Pri vzpostavitvi mreže vzorčevalnih mest za merjenje koncentracije žveplovega dioksida, dušikovega dioksida in dušikovih oksidov, delcev in svinca je treba zagotoviti, da:
  2. se za umestitev vzorčevalnega mesta upoštevajo merila iz priloge 1 in priloge 2, ki sta sestavni del tega pravilnika,
  3. se za število stalnih vzorčevalnih mest upoštevajo merila za najmanjše število stalnih vzorčevalnih mest iz priloge 3, ki je sestavni del tega pravilnika,
  4. so stalna vzorčevalna mesta nameščena na vsakem območju in aglomeraciji, na katerem je merjenje ravni onesnaženosti zraka obvezno v skladu s predpisom, ki ureja ukrepe za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka, in je merjenje edini vir podatkov o onesnaženosti zraka,
  5. so reprezentativna mesta za aglomeracijo, kjer se ocenjuje raven onesnaženosti zraka zaradi žveplovega dioksida blizu večjih virov onesnaževanja, opremljena za vzorčenje in merjenje urne in deset minutne povprečne vrednosti žveplovega dioksida v zunanjem zraku in
  6. se najmanj za dve vzorčevalni mesti, ki sta reprezentativni za preučevanje ravni onesnaženosti zraka zaradi delcev, zagotovi sočasno vzorčenje in merjenje delcev PM2,5 in PM10 v skladu s predpisom, ki ureja žveplov dioksid, dušikove okside, delce in svinec v zunanjem zraku.
  7. člen Pri ocenjevanju kakovosti zraka v aglomeracijah, kjer se izmerjeni podatki mreže stalnih vzorčevalnih mest za merjenje žveplovega dioksida, dušikovega dioksida in dušikovih oksidov, delcev in svinca v zunanjem zraku dopolnjujejo z informacijami iz evidenc o virih emisij v skladu s predpisom, ki ureja emisije onesnaževal v zrak iz virov onesnaževanja, iz rezultatov indikativnih meritev in iz izračunov modeliranja kakovosti zraka, je treba glede števila vzorčevalnih mest in prostorske ločljivosti drugih tehnik ocenjevanja kakovosti zraka upoštevati merila iz
  8. točke priloge 2 tega pravilnika in
  9. točke priloge 3 tega pravilnika. III. OCENJEVANJE KAKOVOSTI ZRAKA ZARADI ONESNAŽENOSTI Z BENZENOM IN OGLJIKOVIM MONOKSIDOM
  10. člen Pri vzpostavitvi mreže vzorčevalnih mest za merjenje koncentracije benzena in ogljikovega monoksida je treba zagotoviti, da se za:
  11. umestitev vzorčevalnega mesta upoštevajo merila iz priloge 1 in priloge 2 tega pravilnika in
  12. število stalnih vzorčevalnih mest upoštevajo merila za najmanjše število vzorčevalnih mest iz priloge 3 tega pravilnika.
  13. člen Pri ocenjevanju kakovosti zraka v aglomeracijah, kjer se izmerjeni podatki mreže stalnih vzorčevalnih mest za merjenje koncentracije benzena in ogljikovega monoksida v zunanjem zraku dopolnjujejo z informacijami iz evidenc o virih emisij v skladu s predpisi, ki urejajo emisije onesnaževal v zrak iz virov onesnaževanja, iz rezultatov indikativnih meritev in iz izračunov modeliranja kakovosti zraka, je treba glede števila vzorčevalnih mest in prostorske ločljivosti drugih tehnik ocenjevanja kakovosti zraka upoštevati merila iz
  14. točke priloge 1 tega pravilnika in
  15. točke priloge 4 tega pravilnika. IV. OCENJEVANJE KAKOVOSTI ZRAKA ZARADI ONESNAŽENOSTI Z OZONOM
  16. člen
(1)Pri vzpostavitvi mreže vzorčevalnih mest za merjenje ozona je treba zagotoviti, da se:
  1. za umestitev vzorčevalnega mesta upoštevajo merila iz priloge 1 in priloge 2 tega pravilnika,
  2. za število stalnih vzorčevalnih mest upoštevajo merila za najmanjše število vzorčevalnih mest iz
  3. točke priloge 3 tega pravilnika, če je merjenje edini vir podatkov o koncentraciji ozona na območju,
  4. koncentracija ozona v zraku ugotavlja z neprekinjenimi meritvami, če je na območju koncentracija ozona presegla dolgoročno naravnano vrednost v skladu s predpisom, ki ureja ozon v zunanjem zraku, vsako leto v obdobju zadnjih petih let, in
  5. ugotavlja koncentracijo dušikovih oksidov v zraku najmanj na polovici vzorčevalnih mest. Merjenje dušikovih oksidov mora biti neprekinjeno, razen če gre za vzorčevalno mesto s podeželskega ozadja iz
  6. točke priloge 2 tega pravilnika in če se lahko uporabljajo druge merilne metode.
(2)Če za posamezno območje ni na razpolago rezultatov neprekinjenih meritev koncentracije ozona za obdobje zadnjih petih let, se lahko za oceno preseganja dolgoročno naravnane vrednosti uporabi kombinacija rezultatov meritev krajšega časa na mestih največje onesnaženosti in informacij iz evidenc o virih emisij ter rezultatov modeliranja.
  1. člen Če je bila na območju ali aglomeraciji koncentracija ozona v zraku vsako leto v obdobju zadnjih pet let nižja od dolgoročno naravnane vrednosti, določene v skladu s predpisom, ki ureja ozon v zunanjem zraku, se mora število vzorčevalnih mest, na katerih se koncentracija ozona meri neprekinjeno, določiti na način iz
  2. točke priloge 3 tega pravilnika.
  3. člen
(1)V okviru monitoringa kakovosti zraka je treba zagotoviti, da se najmanj na enem stalnem vzorčevalnem mestu za ugotavljanje koncentracije ozona v zraku izvaja vzorčevanje za merjenje hlapnih organskih snovi, ki so v skladu s predpisom, ki ureja ozon v zunanjem zraku, določene kot predhodniki ozona.
(2)Metode vzorčenja in merjenja koncentracij hlapnih organskih snovi iz prejšnjega odstavka se določijo v programu monitoringa kakovosti zraka (v nadaljnjem besedilu: program monitoringa), pri čemer je treba upoštevati tudi Konvencijo o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (Uradni list SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 11/86). 12. člen
(1)Za ocenjevanje kakovosti zraka se lahko število vzorčevalnih mest iz
  1. točke priloge 3 tega pravilnika zmanjša na območjih ali aglomeracijah, kjer se izmerjeni podatki mreže stalnih vzorčevalnih mest dopolnjujejo z rezultati indikativnih meritev in izračunov modeliranja kakovosti zraka, če:
  2. dopolnilne metode ugotavljanja koncentracije ozona v zraku zagotavljajo dovolj informacij za ugotavljanje ciljne, opozorilne in alarmne vrednosti pri ocenjevanju kakovosti zraka v skladu s predpisom, ki ureja ukrepe za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka;
  3. sta število vzorčevalnih mest in prostorska ločljivost drugih uporabljenih tehnik zadostna, da se ugotovi koncentracijo ozona v zraku ob upoštevanju ciljev kakovosti podatkov iz 1.,
  4. in
  5. točke priloge 4 tega pravilnika in so rezultati ocenjevanja v skladu s
  6. točko priloge 4 tega pravilnika;
  7. je v vsaki aglomeraciji ali območju najmanj eno vzorčevalno mesto in
  8. se meri koncentracija dušikovih oksidov na vseh vzorčevalnih mestih, ki še ostanejo stalna vzorčevalna mesta, razen mest podeželskega ozadja.
(2)Če se pri ocenjevanju kakovosti zraka ugotavlja ciljna vrednost, se ob izpolnjenosti pogojev iz prejšnjega odstavka lahko upoštevajo tudi rezultati modeliranja oziroma indikativnih meritev. V. OCENJEVANJE KAKOVOSTI ZRAKA ZARADI ONESNAŽENOSTI Z ARZENOM, KADMIJEM, ŽIVIM SREBROM, NIKLJEM IN POLICIKLIČNIMI AROMATSKIMI OGLJIKOVODIKI
  1. člen Pri vzpostavitvi mreže vzorčevalnih mest za merjenje koncentracije arzena, kadmija, živega srebra, niklja in policikličnih aromatskih ogljikovodikov je treba zagotoviti, da:
  2. se za umestitev vzorčevalnega mesta upoštevajo merila iz priloge 1 in priloge 2 tega pravilnika,
  3. se za število stalnih vzorčevalnih mest upoštevajo merila za najmanjše število stalnih vzorčevalnih mest iz
  4. točke priloge 3 tega pravilnika,
  5. so vzorčevalna mesta v bližini točkovnih virov onesnaževanja nameščena tako, da je za te vire mogoče spremljati uporabo najboljše razpoložljive tehnologije, in
  6. so stalna vzorčevalna mesta nameščena na vsakem območju in aglomeraciji, v katerem je ocenjevanje ravni onesnaženosti v zraku obvezno v skladu s predpisom, ki ureja ukrepe za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka, in je merjenje edini vir podatkov o onesnaženosti zraka.
  7. člen
(1)Pri ocenjevanju ravni onesnaženosti območij in aglomeracij, za katere se podatki meritev iz stalnih vzorčevalnih mest dopolnjujejo s podatki o onesnaženosti zraka iz drugih virov (npr. emisijske evidence, indikativne meritve in modelni izračuni), je treba glede števila vzorčevalnih mest in prostorske ločljivosti drugih metod ocenjevanja ravni onesnaženosti zraka upoštevati merila za določitev koncentracije snovi v zraku v skladu s 1. točko priloge 1 in 3. točko priloge 2 tega pravilnika.
(2)Kakovost podatkov o vrednosti ravni onesnaženosti zraka mora biti v skladu s cilji kakovosti podatkov iz 1. točke priloge 4 tega pravilnika.
(3)Ne glede na prejšnji odstavek se za ocenjevanje ravni onesnaženosti uporabljajo zahteve iz
  1. točke priloge 4 tega pravilnika, če se za ocenjevanje kakovosti zraka uporabljajo modelni izračuni. VI. IZVAJANJE MONITORINGA KAKOVOSTI ZRAKA
  2. člen Monitoring kakovosti zraka zagotavlja ministrstvo, pristojno za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), izvajajo pa ga organi v njegovi sestavi in zunanji izvajalci.
  3. člen
(1)Monitoring kakovosti zraka se mora izvajati skladno s programom monitoringa.
(2)Program monitoringa vsebuje:
  1. izbor in opis vzorčevalnih mest v Gauss-Kruegerjevi koordinatnem sistemu in nabor meritev na posameznem vzorčevalnem mestu;
  2. opis postopkov in opreme vzorčenja ter merjenja koncentracije onesnaževal;
  3. zahteve merilnim mrežam za podajanje rezultatov (npr. frekvenca in način podajanja, format zapisa in kode veljavnosti podatkov);
  4. letni načrt neprekinjenega in občasnega vzorčenja in merjenja onesnaževal;
  5. program zagotavljanja kakovosti monitoringa v naslednjem obsegu: – povzetek razvoja standardizacije ter zadnjih potrjevanj opreme, metod, vzorčevalnih mest in laboratorijev, vezan na izvajanja monitoringa, – predpisano metodologijo zagotavljanja kakovosti (npr. način preverjanja doseganja ciljev kakovosti ali lastnosti naprav, obvezna navodila za vzdrževanje vzorčevalnih mest), – periode rednih umerjanj, – kriterije ter klasifikacijo določanja veljavnosti podatkov (princip kontrole podatkov), – načrt dodatnih aktivnosti (npr. sodelovanje v primerjalnih meritvah);
  6. načrt ocenjevanja kakovosti zraka;
  7. obseg meritev, ki izhajajo iz obveznosti izpolnjevanja zahtev Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (Uradni list SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 11/86);
  8. obseg indikativnih meritev in meritev prednostnih parametrov in
  9. oceno finančnih sredstev za izvedbo programa monitoringa.
(3)Ne glede na prejšnji odstavek mora občina, ki v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, izvaja meritve kakovosti zraka, v programu monitoringa določiti tudi: – izvajalca monitoringa kakovosti zraka in – način pošiljanja izmerjenih podatkov ministrstvu v skladu z 21. členom tega pravilnika.
(4)Program monitoringa pripravi oziroma potrdi ministrstvo najmanj za eno leto.
  1. člen Zavezanci za izvajanje obratovalnega monitoringa emisije snovi, ki v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, izvajajo ocenjevanje kakovosti zraka na območju vrednotenja obremenitve zraka, morajo zagotoviti, da se podatki o meritvah kakovosti zraka posredujejo ministrstvu v skladu s programom obratovalnega monitoringa emisije snovi, ki ga je ministrstvo določilo v okoljevarstvenem dovoljenju za obratovanje naprave.
  2. člen
(1)Za vzorčenje in analizo onesnaževal v zraku se uporabljajo referenčne metode, določene s standardi iz priloge 5, ki je sestavni del pravilnika.
(2)Za vzorčenje in analizo iz prejšnjega odstavka se lahko uporabljajo tudi druge metode, če dajejo rezultate, ki so enakovredni rezultatom, pridobljenim z referenčnimi metodami iz priloge 5 tega pravilnika in se jih potrdi v programu monitoringa.
(3)Rezultati meritev se morajo posredovati v skladu z zahtevami iz priloge 6, ki je sestavni del tega pravilnika, ter z metodologijo izračunavanja agregiranih podatkov iz priloge 7, ki je sestavni del tega pravilnika. VII. POROČILO O MONITORINGU KAKOVOSTI ZUNANJEGA ZRAKA 19. člen
(1)O vzpostavitvi mreže vzorčevalnih mest, izvajanju neprekinjenega in občasnega vzorčenja, merjenju koncentracije onesnaževal v zraku in ocenjevanju kakovosti zraka, ki so predmet monitoringa, mora ministrstvo za vsako koledarsko leto izdelati poročilo o monitoringu kakovosti zunanjega zraka (v nadaljnjem besedilu: poročilo o monitoringu).
(2)Poročilo o monitoringu mora vsebovati podatke o:
  1. izvajalcih posameznih nalog monitoringa,
  2. mreži vzorčevalnih mest in obsegu meritev po posameznih izvajalcih monitoringa, pri čemer je treba za posamezno vzorčevalno mesto navesti nadmorsko višino, koordinato v Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu, tip vzorčevalnega mesta, značilnosti območja ter obseg meritev vključno z ekološkimi in meteorološkimi na posameznem vzorčevalnem mestu,
  3. času in načinu vzorčenja, uporabljenih merilnih metodah in merilni opremi (npr. pogostost podajanja rezultatov, opis merilnih postopkov in opis opreme vzorčenja),
  4. uspešnosti zagotavljanja ciljev kakovosti po metodologiji iz programa zagotavljanja kakovosti monitoringa, ki je sestavni del programa monitoringa,
  5. ostalih podatkih s področja zagotavljanja kakovosti (npr. zagotavljanje sledljivosti, sodelovanje v primerjalnih meritvah, odstopanja od predpisane metodologije in razlogih zanje),
  6. rezultatih ocenjevanja kakovosti zraka za leto, na katerega se poročilo o monitoringu nanaša.
(3)Rezultati ocenjevanja kakovosti zraka iz
  1. točke prejšnjega odstavka vsebujejo zlasti podatke o:
  2. pojavih ravni onesnaženosti, ko je presežena vsota mejne vrednosti in sprejemljivega odstopanja, o območjih in aglomeracijah, kjer so te ravni presežene, ter o datumih ali obdobjih, ko so te ravni presežene, in njihovih izmerjenih vrednostih za vsako onesnaževalo posebej,
  3. pojavih ravni onesnaženosti, ko je presežena mejna vrednost za onesnaževalo, za katerega ni predpisano sprejemljivo preseganje mejne vrednosti, o območjih in aglomeracijah, kjer so te ravni presežene, ter o datumih ali obdobjih, ko so te ravni presežene, in njihovih izmerjenih vrednostih za vsako onesnaževalo posebej,
  4. vzrokih za vsak zabeležen primer iz
  5. in
  6. točke tega odstavka,
  7. območjih in aglomeracijah, kjer so ravni onesnaževal pod mejnimi vrednostmi in posebej o območjih, kjer so ravni onesnaženosti pod zgornjim pragom ocenjevanja, če je ta določen za onesnaževalo,
  8. stanju onesnaženosti zraka zaradi žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, delcev, svinca, arzena, kadmija, niklja, benzena in ogljikovega monoksida s prikazom statističnih podatkov (npr. povprečna letna koncentracija, odstotek preseganja predpisanih mejnih oziroma alarmnih vrednosti ipd.),
  9. rezultatih ocenjevanja kakovosti zraka zaradi onesnaženosti z benzenom in ogljikovim monoksidom ter o izpolnjevanju pogojev pri ocenjevanju koncentracij benzena in ogljikovega monoksida iz priloge 5 tega pravilnika,
  10. pojavih ravni onesnaženosti z ozonom, ko je bila presežena ciljna vrednost oziroma dolgoročno naravnana vrednost za ozon, o območjih in aglomeracijah, kjer so te ravni presežene, ter o datumih ali obdobjih, ko so te ravni presežene, in njihovih izmerjenih vrednostih v obliki prikaza v preglednicah vključno z vsemi preseganji opozorilnih in alarmih vrednosti,
  11. območjih in aglomeracijah, kjer so ravni onesnaženosti pod dolgoročno naravnano vrednostjo za ozon, ter o datumih ali obdobjih, ko so te ravni presežene, in njihovih izmerjenih vrednostih,
  12. agregiranih podatkih in statičnih parametrih kakovosti zraka z ozonom, izračunanih po merilih iz priloge 7 tega pravilnika,
  13. letni povprečni vrednosti predhodnikov ozona,
  14. metodah, uporabljenih za ocenjevanje kakovosti zraka, pri čemer se celotna ocena metod izdela vsakih 5 let, v posameznem letnem poročilu o monitoringu pa se navede ocena uporabljenih metod le na podlagi rezultatov enoletnih meritev,
  15. rezultatih meritev kakovosti zraka, ki jih izvajajo občine, in
  16. rezultatih meritev kakovosti zraka, ki jih izvajajo zavezanci za izvajanje obratovalnega monitoringa emisije snovi iz
  17. člena tega pravilnika.
(4)Za območja ali aglomeracije, kjer se za ocenjevanje kakovosti zraka uporabljajo drugi viri podatkov, ki dopolnjujejo meritve, ali pa so ti drugi viri podatkov edini način ocenjevanja, je treba v poročilu o monitoringu navesti naslednje informacije:
  1. opis izvedenega ocenjevanja,
  2. uporabljeni modelni izračuni in objektivne metode, z navedenimi opisi metod,
  3. opis rezultatov, negotovosti ocenjevalnih metod, podatki o uporabljenih virih onesnaževanja, tudi cest in navedbo območij, kjer koncentracije presegajo mejno vrednost oziroma mejno vrednost in sprejemljivo preseganje, ali, kjer koncentracije presegajo zgornji ali spodnji ocenjevalni prag v skladu s predpisom, ki ureja ukrepe za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka,
  4. številu prebivalcev, ki so bili izpostavljeni koncentracijam, ki presegajo predpisano mejno vrednost varovanja zdravja ljudi.
(5)Poročilo o monitoringu obsega tudi grafične priloge, na katerih se označijo za posamezna območja in aglomeracije preseganja mejnih vrednosti, vsote mejne vrednosti in sprejemljivega odstopanja ter opozorilnih, alarmnih, ciljnih in dolgoročno naravnanih vrednosti. 20. člen
(1)Poročilo o monitoringu se izdela vsako leto do 30. septembra tekočega leta za preteklo leto.
(2)Poročilo o monitoringu hrani ministrstvo najmanj deset let. VIII. REDNO OBVEŠČANJE O KAKOVOSTI ZRAKA 21. člen
(1)Ministrstvo zagotovlja, da so vse informacije o koncentracijah onesnaževal v zraku preko javnih medijev (npr. televizija in radio, teletekst, tisk, informacijski panoji ali računalniško omrežje) redno na voljo javnosti ter ustreznim organizacijam (npr. okoljskim organizacijam, potrošniškim organizacijam, organizacijam, ki zastopajo interese zdravstveno občutljivega prebivalstva, zdravstvene organizacije).
(2)Informacije o koncentracijah žveplovega dioksida, dušikovega dioksida in delcev v zraku se obnavljajo dnevno, v primeru urnih vrednosti za žveplov dioksid in dušikov dioksid pa vsako uro.
(3)Informacije o koncentracijah svinca v zraku se obnavljajo vsake tri mesece.
(4)Informacije o koncentracijah benzena v zraku, kot povprečni vrednosti zadnjih 12 mesecev, se obnavljajo najmanj vsake tri mesece, če je mogoče, vsak mesec.
(5)Informacije o koncentracijah ogljikovega monoksida v zraku, kot je največje tekoče povprečje v osmih urah, se obnavljajo dnevno, če je mogoče, vsako uro.
(6)Informacije o koncentracijah ozona v zraku se obnavljajo dnevno, če je potrebno in izvedljivo, tudi vsako uro.
(7)Če koncentracije presegajo mejne in opozorilne vrednosti oziroma ciljne in dolgoročno naravnane vrednosti za ozon, mora informacija vsebovati tudi kratko oceno o vplivih na zdravje ljudi in o vplivih na vegetacijo, če gre za onesnaženost z ozonom.
(8)Če je na posameznem območju presežena alarmna vrednost za žveplov dioksid in dušikov dioksid, morajo biti javnosti na voljo informacije iz 1. točke priloge 8, ki je sestavni del tega pravilnika.
(9)Če je na posameznem območju presežena opozorilna ali alarmna vrednost za ozon, morajo biti javnosti na voljo informacije iz 2. točke priloge 8 tega pravilnika.
(10)Informacije iz tega člena, ki so na voljo javnosti in organizacijam, morajo biti jasne in razumljive. IX. PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI 22. člen Program monitoringa kakovosti zunanjega zraka, izdelan na podlagi dosedanjih predpisov, velja do sprejema programa monitoringa iz 16. člena tega pravilnika, če ni v nasprotju s tem pravilnikom. 23. člen Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o monitoringu kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 127/03 in 41/04 – ZVO-1). 24. člen Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 0071-230/2006 Ljubljana, dne 21. marca 2007 EVA 2006-2511-0054 Janez Podobnik l.r. Minister za okolje in prostor PRILOGA 1 UMESTITEV VZORČEVALNIH MEST NA MIKRO RAVNI IN DOKUMENTIRANOST POSTOPKOV IZBORA 1. Umestitev stalnih vzorčevalnih mest na mikro ravni 1.1. Če je mogoče, je treba upoštevati naslednja merila: – pretok okrog vzorčevalne sonde na dovodu mora biti nemoten, tako da kakršne koli ovire ne vplivajo na pretok zraka v bližini vzorčevalnika (vsaj 5 m od zgradb, balkonov, dreves in drugih ovir ter vsaj 0,5 m od najbližje stavbe, če so vzorčevalna mesta reprezentativna za kakovost zraka ob gradbeni liniji); – praviloma mora biti vzorčevalno mesto na dovodu na višini med 1,5 m (območje dihanja) in 4 m nad tlemi. Zaradi posebnih okoliščin se lahko izberejo višja mesta (do 8 m). Umestitev na višje mesto je lahko primerna tudi, če je vzorčevalno mesto reprezentativno za večje območje; – sonda na dovodu ne sme biti nameščena v neposredni bližini virov onesnaževanja zraka, da ne pride do neposrednega zajema emisij, nepremešanih z zunanjim zrakom; – izpuh vzorčevalnika se mora namestiti tako, da ne pride do ponovnega zajema izpušnega zraka skozi dovod v vzorčevalnik; – umestitev vzorčevalnikov na prometu izpostavljenih mestih:
  1. a)taka vzorčevalna mesta morajo biti za vsa onesnaževala vsaj 25 m od roba večjih križišč in vsaj 4 m od sredine najbližjega prometnega pasu;
  2. b)za dušikov dioksid in ogljikov monoksid morajo biti dovodi oddaljeni največ 5 m od cestnega robnika; – za delce, svinec, benzen, arzen, kadmij, živo srebro, nikelj in policiklične aromatske ogljikovodike morajo biti dovodi umeščeni tako, da so reprezentativni za kakovost zraka v bližini gradbenih linij; – za meritve usedanja arzena, kadmija, živega srebra, niklja in policikličnih aromatskih ogljikovodikov na površinah s podeželskim ozadjem je treba upoštevati strategijo spremljanja in evropski merilni program za spremljanje onesnaževanja zraka na velike razdalje (EMEP), v skladu s predpisom, ki ureja arzen, kadmij, živo srebro, nikelj in policiklične aromatske ogljikovodike v zunanjem zraku. 1.2. Upoštevajo se lahko tudi naslednji dejavniki: – moteči viri; – varnost; – dostop; – razpoložljivost električnega in telefonskega omrežja; – vidljivost mesta glede na njegovo okolico; – varnost javnosti in izvajalcev; – skupna umestitev vzorčevalnih mest za različna onesnaževala; – zahteve prostorskega načrtovanja. 2. Dokumentiranje in pregled izbire vzorčevalnih mest V fazi umeščanja je treba z izpolnjenim vprašalnikom, v katerega so vključena vsa merila postavitve na makro in mikro ravni, orientacijskimi fotografijami okoliškega območja in njegovo podrobno karto v celoti dokumentirati postopke izbire vzorčevalnih mest. Vzorčevalna mesta je treba v rednih časovnih presledkih pregledovati in ponovno dokumentirati, da se zagotovi njihova skladnost glede na merila iz prilog 2 in 3 tega pravilnika. PRILOGA 2 UMESTITEV VZORČEVALNIH MEST NA MAKRO RAVNI 1. Varovanje zdravja ljudi Vzorčevalna mesta, katerih namen je varovanje zdravja ljudi, se umestijo tako, da: – se zagotovijo podatki na površinah na območjih in aglomeracijah, na katerih se pojavljajo najvišje koncentracije, za katere je verjetno, da jim je prebivalstvo neposredno ali posredno izpostavljeno toliko časa, kot je to pomembno glede na časovni interval merjenja, za katerega je določena mejna vrednost; – se zagotovijo podatki o ravneh kakovosti zraka na drugih površinah na območjih in aglomeracijah, ki so reprezentativne za izpostavljenost prebivalstva. Vzorčevalna mesta so umeščena tako, da ni neposrednih vplivov iz virov onesnaženja v njihovi bližnji okolici (do 50 m). Praviloma se vzorčevalna mesta umestijo tako, da so reprezentativna za kakovost zraka na površini, ki ni manjša od 200 m2 na prometu izpostavljenih mestih, v industrijskih predelih najmanj 250 m x 250 m, kadar je to izvedljivo in do 25 kvadratnih kilometrov na mestih, kjer se spremlja ozadje onesnaženosti v mestnem okolju. Vzorčevalna mesta naj bi bila praviloma reprezentativna tudi za podobne lokacije, ki niso v njihovi neposredni bližini. 2. Varovanje ekosistemov in vegetacije Vzorčevalna mesta, namenjena varovanju ekosistemov ali vegetacije, morajo biti umeščena več kot 20 km od aglomeracij ali več kot 5 km od drugih pozidanih površin, industrijskih naprav ali avtocest. Praviloma se vzorčevalno mesto umesti tako, da je reprezentativno za kakovost zraka na območju vsaj 1.000 km2. Zaradi upoštevanja geografskih pogojev se lahko vzorčevalno mesto umesti na manjši razdalji ali izbere kot reprezentativno za kakovost zraka na manjšem območju. 3. Umestitev vzorčevalnih mest na makro ravni 3.1. Umestitev vzorčevalnih mest na makro ravni za meritve koncentracij žveplovega dioksida, dušikovega dioksida in dušikovih oksidov, delcev, svinca, benzena,ogljikovega monoksida in ozona v zraku Pri meritvi na stalnem vzorčevalnem mestu je treba upoštevati naslednje vidike makro namestitve: +-------------+---------------+-----------+--------------------+ |Vrsta |Cilji meritve |Območje (a)|Merila za mak ro| |vzorčevalnega| | |namestitev | |mesta | | | | +-------------+---------------+-----------+--------------------+ |Mestno |Varovanje |Nekaj km2 |Vzorčevalna mesta | | |zdravja ljudi: | |ne | | |oceniti | |smejo biti pod | | |izpostavljenost| |vplivom | | |mestnega | |lokalnih emisij | | |prebivalstva | |(npr. promet, | | |ozonu tam, kjer| |bencinske črpalke | | |sta gostota | |itd.); | | |prebivalstva in| |Prevetrene | | |koncentracija | |lokacije, kjer se | | |ozona relativno| |lahko merijo ravni | | |visoki in na | |koncentracij v | | |splošno | |premešanem zunanjem | | |predstavljata | |zraku; | | |izpostavljenost| |Lokacije v | | |prebivalstva. | |stanovanjskih in | | | | |trgovskih področjih | | | | |mest, parkih (proč | | | | |od drevja), glavne | | | | |ceste ali trgi z | | | | |zelo malo ali nič | | | | |prometa, odprta | | | | |območja, ki so | | | | |primerna za | | | | |izobraževalne, | | | | |športne ali | | | | |rekreativne | | | | |dejavnosti. | +-------------+---------------+-----------+--------------------+ |Primestno |Varovanje |Nekaj deset|Na določeni | | |zdravja ljudi |km2 |razdalji od | | |in varstvo | |območij z | | |rastlin: | |največjimi | | |oceniti | |emisijami v smeri | | |izpostavljenost| |vetra, | | |prebivalstva in| |sledeč glavnim | | |rastlinstva na | |smerem | | |obrobju | |vetra pri | | |aglomeracije, | |vremenskih pogojih, | | |kjer sta | |ugodnih za nastanek | | |prebivalstvo in| |ozona; | | |rastlinstvo | |Kjer so populacija, | | |posredno ali | |občutljive | | |neposredno | |poljščine ali | | |izpostavljena | |naravni | | |visokim | |ekosistemi na | | |koncentracijam | |obrobju | | |ozona. | |aglomeracije | | | | |izpostavljeni | | | | |visokim | | | | |koncentracijam | | | | |ozona; | | | | |Kjer je primerno | | | | |tudi nekaj | | | | |primestnih | | | | |vzorčevalnih | | | | |mest na privetrni | | | | |strani | | | | |območja največjih | | | | |emisij za določitev | | | | |ozadja ravni | | | | |koncentracije | | | | |ozona. | +-------------+---------------+-----------+--------------------+ |Podeželsko |Varovanje | |Vzorčevalna mesta | | |zdravja ljudi | |so lahko nameščena | | |in varstvo | |v manjših zaselkih | | |rastlin: | |in/ali na območjih | | |oceniti | |z naravnimi | | |izpostavljenost| |ekosistemi, gozdovi | | |prebivalstva, | |ali poljščinami; | | |poljščin in | |Vzorčevalna mesta, | | |naravnih | |ki so | | |ekosistemov | |reprezentativna za | | |koncentracijam | |ozon in niso pod | | |ozona na | |neposrednim vplivom | | |območjih in | |lokalnih emisij, | | |aglomeracijah. | |(npr. industrijski | | | | |objekti in ceste; | | | | |Vzorčevalna mesta | | | | |na | | | | |odprtih območjih, | | | | |vendar ne na višjih | | | | |gorskih vrhovih. | +-------------+---------------+-----------+--------------------+ |Podeželsko |Varovanje | |Vzorčevalna mesta, | |ozadje |zdravja ljudi | |nameščena na | | |in varstvo | |območjih z manjšo | | |rastlin: | |gostoto | | |oceniti | |prebivalstva, | | |izpostavljenost| |(npr. naravni | | |poljščin, | |ekosistemi, | | |naravnih | |gozdovi, ki so | | |ekosistemov in | |oddaljeni od | | |prebivalstva | |mestnih in | | |koncentracijam | |industrijskih | | |ozona. | |območij in proč od | | | | |lokalnih emisij; | | | | |Izogibati se je | | | | |treba lokacijam, | | | | |kjer so pogoste | | | | |prizemne inverzije, | | | | |prav tako se je | | | | |treba izogibati | | | | |višjih gorskih | | | | |vrhov; | | | | |Obalna vzorčevalna | | | | |mesta z izrazitim | | | | |lokalnim dnevnim | | | | |hodom vetra niso | | | | |priporočljiva. | +--------------------------------------------------------------+ |(
  3. a)Vzorčevalna mesta morajo biti, kjer je to možno, | |reprezentativna tudi za podobne lokacije, ki niso v | |neposredni bližini. | +--------------------------------------------------------------+ 3.2. Umestitev vzorčevalnih mest na makro ravni za meritve koncentracije arzena, kadmija, živega srebra, niklja in policikličnih aromatskih ogljikovodikov Pri ocenjevanju prispevkov iz industrijskih virov se najmanj eno vzorčevalno mesto postavi v najbližjem stanovanjskem predelu v smeri prevladujoče smeri vetra za virom. Če koncentracija ozadja ni znana, je treba dodatno vzorčevalno mesto postaviti pred virom glede na prevladujočo smer vetra. Vzorčevalna mesta naj bi bila reprezentativna tudi za podobne lokacije, ki niso v njihovi neposredni bližini. Kjer je mogoče, jih je treba postaviti skupaj z vzorčevalnimi mesti za delce PM10. PRILOGA 3 MERILA ZA DOLOČITEV NAJMANJŠEGA ŠTEVILA STALNIH VZORČEVALNIH MEST ZA MERJENJE ONESNAŽEVAL V ZRAKU 1. Merila za določitev najmanjšega števila stalnih vzorčevalnih mest za merjenje koncentracij žveplovega dioksida, dušikovega dioksida in dušikovih oksidov, delcev in svinca v zraku 1.1. Najmanjše število stalnih vzorčevalnih mest za ocenjevanje kakovosti zraka zaradi izvajanja ukrepov varovanja zdravja ljudi, povezanih z mejnimi vrednostmi in alarmnimi vrednostmi na območjih in aglomeracijah, kjer je meritev na stalnem vzorčevalnem mestu edini vir informacij, se določi na naslednji način:
  4. a)za razpršene vire: +---------------+---------------+-------------------+-----------------+ | Število | Če | Če so najvišje | Za SO2 in NO2 | | prebivalcev v | koncentracije | koncentracije med |v aglomeracijah, | | aglomeracijah | presegajo | zgornjim in | kjer so | | ali | zgornji | spodnjim | najvišje | | območjih | ocenjevalni |ocenjevalnim pragom|koncentracije pod| | (v tisočih) | prag | | spodnjim | | | | | ocenjevalnim | | | | | pragom | +---------------+---------------+-------------------+-----------------+ | 0–249 | 1 | 1 | se ne uporablja | +---------------+---------------+-------------------+-----------------+ | 250–499 | 2 | 1 | 1 | +---------------+---------------+-------------------+-----------------+ | 500–749 | 2 | 1 | 1 | +---------------+---------------+-------------------+-----------------+ | 750–999 | 3 | 1 | 1 | +---------------+---------------+-------------------+-----------------+ | 1 000–1 499 | 4 | 2 | 1 | +---------------+---------------+-------------------+-----------------+ | 1 500–1 999 | 5 | 2 | 1 | +---------------+---------------+-------------------+-----------------+ | 2 000–2 749 | 6 | 3 | 2 | +---------------+---------------+-------------------+-----------------+ Za NO2 in delce morata biti vključena najmanj eno vzorčevalno mesto v mestnem okolju in eno vzorčevalno mesto na prometu izpostavljenem mestu;
  5. b)za točkovne vire: v bližini točkovnih virov se mora število stalnih vzorčevalnih mest izračunati tako, da se upoštevajo gostote emisij, verjetni vzorci razporeditve ravni onesnaženosti zraka in možna izpostavljenost prebivalstva. 1.2. Najmanjše število stalnih vzorčevalnih mest za ocenjevanje kakovosti zraka zaradi izvajanja ukrepov varovanja ekosistemov ali vegetacije, povezanih z mejnimi vrednostmi, na podeželskih območjih +----------------------------------+---------------------------+ | Če najvišje koncentracije | Če so najvišje | | presegajo zgornji ocenjevalni |koncentracije med zgornjim | | prag | in spodnjim ocenjevalnim | | | pragom | +----------------------------------+---------------------------+ | 1 vzorčevalno mesto | 1 vzorčevalno mesto | +----------------------------------+---------------------------+ 2. Merila za določitev najmanjšega števila stalnih vzorčevalnih mest za merjenje koncentracij benzena in ogljikovega monoksida
  6. a)Najmanjše število stalnih vzorčevalnih mest za ocenjevanje kakovosti zraka zaradi izvajanja ukrepov varovanja zdravja ljudi, povezanih z mejnimi vrednostmi in alarmnimi vrednostmi na območjih in aglomeracijah, kjer je meritev na stalnem vzorčevalnem mestu edini vir informacij, se določi na naslednji način: +---------------------------+-------------------+--------------+ | Število prebivalcev v | Če koncentracije | Če so | | aglomeraciji ali območju | presegajo | najvišje | | (v tisočih) |zgornji ocenjevalni| koncentracije| | | prag
(1)| med zgornjim | | | | in spodnjim | | | | ocenjevalnim | | | | pragom | +---------------------------+-------------------+--------------+ | 0–249 | 1 | 1 | +---------------------------+-------------------+--------------+ | 250–499 | 2 | 1 | +---------------------------+-------------------+--------------+ | 500–749 | 2 | 1 | +---------------------------+-------------------+--------------+ | 750–999 | 3 | 1 | +---------------------------+-------------------+--------------+ | 1 000–1 499 | 4 | 2 | +---------------------------+-------------------+--------------+ | 1 500–1 999 | 5 | 2 | +---------------------------+-------------------+--------------+ | 2 000–2 749 | 6 | 3 | +---------------------------+-------------------+--------------+ Za benzen in ogljikov monoksid morata biti vključena najmanj eno vzorčevalno mesto mestnega ozadja in eno na prometu izpostavljenem mestu, če to ne poveča števila vzorčevalnih mest.
  1. b)Za točkovne vire onesnaževanja: v bližini točkovnih virov se mora število stalnih vzorčevalnih mest izračunati tako, da se upoštevajo gostote emisij, verjetni vzorci razporeditve ravni onesnaženosti zraka in potencialna izpostavljenost prebivalstva. 3. Merila za določitev najmanjšega števila stalnih vzorčevalnih mest za merjenje koncentracije ozona in predhodnikov ozona 3.1. Najmanjše število stalnih vzorčevalnih mest za ocenjevanje kakovosti zraka glede na ciljne vrednosti, dolgoročno naravnane vrednosti, opozorilne in alarmne vrednosti, če so stalne meritve edini vir informacij: +---------------+--------------+--------------+----------------+ | Prebivalstvo | Aglomeracije | Druga | Podeželsko | | (v tisočih) | (mestna in | območja | ozadje | | | primestna) |(primestna in | | | | (
  2. a)| podeželska) | | | | | (
  3. a)| | +---------------+--------------+--------------+----------------+ | /= 6 000 | 5 | 5 | 2 | 2 | +--------------------------------------------------------------+ |
(1)Vključi se najmanj eno vzorčevalno mesto tipa mestnega | |ozadja, za benzo(a)piren tudi eno prometu izpostavljeno | |vzorčevalno mesto, če to ne poveča števila vzorčevalnih | |mest. | +--------------------------------------------------------------+
  1. b)za točkovne vire onesnaževanja: v bližini točkovnih virov se mora število stalnih vzorčevalnih mest določiti tako, da se upoštevajo gostote emisij, verjetni vzorci razporeditve ravni kakovosti zraka in možna izpostavljenost prebivalstva. PRILOGA 4 CILJI KAKOVOSTI PODATKOV IN REZULTATI OCENJEVANJA KAKOVOSTI ZRAKA 1. Cilji kakovosti podatkov za posamezna onesnaževala 1.1. Cilji kakovosti podatkov za žveplov dioksid, dušikov dioksid in dušikove okside, delce in svinec Za izvajanje programov zagotavljanja kakovosti monitoringa se za zahtevano negotovost ocenjevalnih metod ter najmanjšo časovno pokritost in za razpoložljivost podatkov meritve, določijo naslednji cilji kakovosti podatkov: +--------------------+---------------------+-------------------+ | |Žveplov dioksid, |Delci in svinec | | |dušikov dioksid | | | |in dušikovi oksidi | | +--------------------+---------------------+-------------------+ |neprekinjena |15 % |25 % | |meritev: | | | |negotovost | | | |najmanjša |90 % |90 % | |razpoložljivost | | | |podatkov | | | +--------------------+---------------------+-------------------+ |občasna meritev: |25 % |50 % | |negotovost | | | | | | | |najmanjša |90 % |90 % | |razpoložljivost | | | |podatkov | | | | | | | |najmanjša časovna |14 % (ena naključna |14 % (ena naključna| |pokritost |meritev na teden, |meritev na teden, | | |enakomerno |enakomerno | | |razporejeno v letu, |razporejeno v letu,| | |ali 8 tednov |ali 8 tednov | | |enakomerno |enakomerno | | |razporejenih v letu) |razporejenih v | | | |letu) | +--------------------+---------------------+-------------------+ |Modeliranje | | | |negotovost: | | | | | | | |urna povprečja |50 %–60 % |– | |dnevna povprečja |50 % |– | |letna povprečja |30 % |50 % | +--------------------+---------------------+-------------------+ |objektivna ocena | | | |negotovost |75 % |100 % | +--------------------+---------------------+-------------------+ Zahteve za najmanjšo razpoložljivost podatkov in časovno pokritost ne vključujejo izgub podatkov zaradi rednega umerjanja ali običajnega vzdrževanja instrumentov. Namesto neprekinjenih meritev se za delce in svinec lahko uporabljajo občasne meritve, če se dokaže, da je točnost znotraj 95% intervala zaupanja glede na neprekinjeno spremljanje stanja v mejah 10%, in je občasno vzorčenje enakomerno razporejeno čez leto. 2. Cilji kakovosti podatkov za benzen in ogljikov monoksid Za izvajanje programov zagotavljanja kakovosti monitoringa se za zahtevano točnost ocenjevalnih metod ter najmanjšo časovno pokritost in za razpoložljivost podatkov meritve, določijo naslednji cilji kakovosti podatkov +-----------------------+---------------------+----------------+ | |Benzen |Ogljikov | | | |monoksid | +-----------------------+---------------------+----------------+ |neprekinjena meritev: | | | |negotovost | | | |najmanjša |25% |15% | |razpoložljivost |90% |90% | |podatkov | | | |najmanjša časovna |35% za vzorčevalna |90% za | |pokritost |mesta na mestnem |industrijska | | |neizpostavljenem |vzorčevalna | | |okolju in prometnih |mesta | | |lokacijah | | | |(razporejeno v letu, | | | |ki je | | | |reprezentativno za | | | |različne klimatske | | | |razmere in pogoje v | | | |prometu) | | +-----------------------+---------------------+----------------+ |Indikativne | | | |meritve: | | | | |30 % |25 % | |negotovost | | | |razpoložljivost |90 % |90 % | |podatkov | | | |najmanjša časovna |14 % (ena naključna |14 % (ena | |pokritost |meritev na teden, |naključna | | |enakomerno |meritev na | | |razporejeno v letu, |teden, | | |ali 8 tednov, |enakomerno | | |enakomerno |razporejeno v | | |razporejenih v letu) |letu, ali 8 | | | |tednov, | | | |enakomerno | | | |razporejenih v | | | |letu) | +-----------------------+---------------------+----------------+ |modeliranje: | | | |- negotovost: | | | | | | | |osemurna povprečja |— |50 % | |letna povprečja | | | | |50 % |— | +-----------------------+---------------------+----------------+ |objektivna ocena | | | |negotovost |100 % |75 % | +-----------------------+---------------------+----------------+ Namesto neprekinjenih meritev se za benzen lahko uporabljajo indikativne meritve, če se dokaže, da negotovost, vključno z negotovostjo zaradi občasnega vzorčenja, izpolnjuje cilj kakovosti, ki je 25%. Občasno vzorčenje mora biti enakomerno razporejeno čez leto. 1.3. Cilji kakovosti podatkov za ozon, NO in NO2 Pri vodenju programov zagotavljanja kakovosti monitoringa morajo biti izpolnjeni naslednji cilji kakovosti podatkov glede dovoljene negotovosti metod ocenjevanja, najmanjše časovne pokritosti in zajetost merjenih podatkov. +-------------------------------------+------------------------+ | |Za ozon, NO in NO2 | +-------------------------------------+------------------------+ |neprekinjeno merjenje na stalnem | | |mestu | | |negotovost posameznih meritev |15 % | |razpoložljivost podatkov |90 % poleti | | |75 % pozimi | +-------------------------------------+------------------------+ |Indikativne meritve | | |negotovost posameznih meritev |30 % | |razpoložljivost podatkov |90 % | |najmanjša časovna pokritost |> 10 % poleti | +-------------------------------------+------------------------+ |Modeliranje - negotovost | | |1-urna povprečja (podnevi) |50 % | |največja 8-urna dnevna vrednost |50 % | +-------------------------------------+------------------------+ |objektivna ocena - negotovost |75 % | +-------------------------------------+------------------------+ “Časovna pokritost” je odstotek časa, upoštevanega za določanje mejne vrednosti, v katerem se meri onesnaževalo. “Razpoložljivost podatkov” je razmerje med časom, za katerega naprava daje veljavne podatke, in časom, za katerega je treba izračunati statistični parameter ali zbirno vrednost. 1.4. Cilji kakovosti podatkov za arzen, kadmij, živo srebro, nikelj in policiklične aromatske ogljikovodike v zraku Za zagotavljanje kakovosti so kot vodilo določeni naslednji cilji kakovosti podatkov: +---------------+-------+---------+---------------+------------+ | | | |Policiklični | | | | | |aromatski | | | | | |ogljikovodiki, | | | |Benzo |Arzen, |razen |Celotno | | |(
  2. a)|kadmij |benzo(
  3. a)|usedanje | | |piren |in |pirena, | | | | |nikelj |celotno | | | | | |plinasto | | | | | |živo srebro | | +---------------+-------+---------+---------------+------------+ |Negotovost | | | | | +---------------+-------+---------+---------------+------------+ |Meritve na | | | | | |stalnem |50 % |40 % |50 % |70 % | |vzorčevalnem | | | | | |mestu in | | | | | |indikativne | | | | | |meritve | | | | | +---------------+-------+---------+---------------+------------+ |Modeliranje |60 % |60 % |60 % |60 % | +---------------+-------+---------+---------------+------------+ |Razpoložljivost|90 % |90 % |90 % |90 % | |podatkov | | | | | +---------------+-------+---------+---------------+------------+ |Najmanjša | | | | | |časovna | | | | | |pokritost | | | | | +---------------+-------+---------+---------------+------------+ |meritve na | | | | | |stalnem |33 % |50 % | | | |vzorčevalnem | | | | | |mestu | | | | | +---------------+-------+---------+---------------+------------+ |indikativne |14 % |14 % |14 % |33 % | |meritve* | | | | | +--------------------------------------------------------------+ |* Indikativne meritve so meritve, ki se izvajajo manj | |pogosto, vendar izpolnjujejo druge cilje glede kakovosti | |podatkov. | +--------------------------------------------------------------+ Negotovost (izražena s 95% stopnjo zaupanja) metod, uporabljenih za oceno koncentracij v zraku, bo ocenjena v skladu z načeli Navodila CEN o izražanju negotovosti pri merjenju SIST ENV 13005: 2004, metodologijo SIST ISO 5725 – 1: 2003, SIST ISO 5725 – 2: 2003, SIST ISO 5725 – 3: 2003, SIST ISO 5725 – 4: 2003, SIST ISO 5725 – 5: 2003, SIST ISO 5725 – 6: 2003 in navodili iz Poročila CEN “Kakovost zraka – Pristop k oceni negotovosti referenčnih merilnih metod zunanjega zraka” SIST CR 14377: 2002, ki so dostopna na spletnih straneh Slovenskega inštituta za standardizacijo. Vrednosti za negotovost, izražene v odstotkih, so navedene za povprečje posameznih meritev v določenem intervalu vzorčenja, za 95% interval zaupanja. Negotovost za meritve se uporabi na območju ustrezne ciljne vrednosti. Meritve na stalnem vzorčevalnem mestu in indikativne meritve morajo biti enakomerno razporejene čez leto, da se izogne asimetriji rezultatov. Zahteve za najmanjšo razpoložljivost podatkov in časovno pokritost ne vključujejo izgub podatkov zaradi redne kalibracije ali običajnega vzdrževanja instrumentov. Za meritve benzo(a)pirena in drugih policikličnih aromatskih ogljikovodikov se zahteva štiriindvajseturno vzorčenje. Posamezni vzorci iz največ enomesečnega obdobja se lahko s previdnostjo združujejo in analizirajo kot sestavljen vzorec, če metoda zagotavlja stabilnost vzorcev za to obdobje. Tri sorodna onesnaževala, benzo(b)fluoranten, benzo(j)fluoranten in benzo(k)fluoranten, so lahko analitično težko določljiva. V takih primerih se jih lahko poroča kot vsoto. Štiriindvajseturno vzorčenje je priporočljivo tudi za meritve koncentracij arzena, kadmija in niklja. Vzorčenje mora biti v tednu in letu enakomerno porazdeljeno. Za meritve stopenj usedanja mesečno ali tedensko so priporočeni vzorci preko celega leta. Namesto celotnega vzorčenja (mokro in suho) se lahko uporabi mokro vzorčenje, če se lahko dokaže, da se razlikujeta do 10%. Stopnja usedanja se običajno izraža v mg/m2 na dan. Lahko se uporabi nižja najmanjša časovna pokritost, kot je prikazana v preglednici iz točke, vendar ne nižja od 14% za meritve na stalnem vzorčevalnem mestu in 6% za indikativne meritve, če se lahko dokaže, da bo izpolnjena 95% razširjena negotovost za letno povprečje, izračunana iz ciljev kakovosti podatkov v preglednici iz te točke v skladu s standardom SIST ISO 11222: 2002 – Določitev negotovosti povprečnega časa za meritve kakovosti zraka. 2. Zahteve za modeliranje kakovosti zraka Kadar se za ocenjevanje uporablja modeliranje kakovosti zraka, se pripravijo opis modela in podatki o negotovosti modelnih izračunov. Negotovost modelnih izračunov se določi kot največje odstopanje izmerjenih in izračunanih koncentracij v celotnem letu, ne da bi se upoštevala časovna razporeditev dogodkov. 3. Zahteve za metode objektivnega ocenjevanja Če se uporabljajo metode objektivnega ocenjevanja, negotovost ne sme presegati 100%. 4. Standardizacija Za onesnaževala, ki se analizirajo v frakciji PM10, se volumen vzorčenega zraka nanaša na zunanje pogoje. 5. Negotovost ocenjevalnih metod Negotovost (pri 95% intervalu zaupanja) ocenjevalnih metod je treba ocenjevati po merilih iz »Navodila SIST ISO o izražanju negotovosti pri merjenju«
(1993), ki je dostopno na spletnih straneh Slovenskega inštituta za standardizacijo, metodologijo SIST ISO 5725:1994, ali enakovredno metodo. Odstotki negotovosti v zgornji preglednici so navedeni za povprečje posameznih meritev v času, za katerega je določena mejna vrednost, za 95% interval zaupanja. Negotovost za meritve na stalnem vzorčevalnem mestu se mora uporabiti na območju ustrezne mejne vrednosti. Negotovost modeliranja in objektivnega ocenjevanja se določi kot največji odklon izmerjenih in izračunanih koncentracij v času, za katerega je določena mejna vrednost, ne da bi se upoštevala časovna razporeditev dogodkov. Zahteve za razpoložljivost podatkov in časovno pokritost ne vključujejo izgub podatkov zaradi redne kalibracije ali običajnega vzdrževanja instrumentov.
  1. Rezultati ocenjevanja kakovosti zraka Za območja ali aglomeracije, kjer se za ocenjevanje kakovosti zraka uporabljajo drugi viri, ki dopolnjujejo meritve ali pa so ti drugi viri edini način ocenjevanja, se morajo zbrati naslednjo podatki: – opis izvedenega ocenjevanja; – uporabljene posebne metode z navedenimi opisi metod; – viri podatkov in informacij; – opis rezultatov, skupaj z negotovostmi in zlasti obsegom katerega koli področja ali, če je to pomembno, celotno dolžino cest na območju ali aglomeraciji, nad katero koncentracije presegajo mejno vrednost oziroma mejno vrednost in sprejemljivo preseganje, ki se uporablja, in katerega koli področja, kjer koncentracije presegajo zgornji ali spodnji ocenjevalni prag; – opis rezultatov, vključno z negotovostjo in zlasti obsegom katerega koli dela območja ali strnjenega naselja, kjer koncentracije presegajo dolgoročne cilje ali ciljne vrednosti za ozon; – podatke o prebivalstvu, ki je potencialno izpostavljeno koncentracijam, ki presegajo mejno vrednost ali ciljno vrednost, če gre za ozon. PRILOGA 5 REFERENČNE METODE ZA OCENJEVANJE KONCENTRACIJ ONESNAŽEVAL V ZRAKU
  2. Referenčne metode za analizo žveplovega dioksida, dušikovega dioksida in dušikovih oksidov, vzorčenje delcev ter za vzorčenje in analizo svinca, kadmija, arzena in niklja v frakciji PM10 lebdečih delcev 1.
  3. Referenčna metoda za analizo žveplovega dioksida: SIST EN 14212:2005 Zunanji zrak – Določevanje žveplovega dioksida – Ultravijolična fluorescenčna metoda. 1.
  4. Referenčna metoda za analizo dušikovega dioksida in dušikovih oksidov: SIST ISO 7996:1996 Zunanji zrak – Določevanje masnih koncentracij dušikovih oksidov – Kemoluminiscenčna metoda. 1.
  5. Referenčna metoda za vzorčenje in analizo svinca, kadmija, arzena in niklja v frakciji PM10 lebdečih delcev: SIST EN 14902:2005: Kakovost zunanjega zraka-Standardna metoda za določevanje Pb, Cd, As in Ni v frakciji PM10 lebdečih delcev. 1.
  6. Referenčna metoda za vzorčenje delcev PM10: SIST EN 12341:2000 – Kakovost zraka – Določevanje frakcije PM10 lebdečih trdnih delcev – Referenčna metoda in terenski preskusni postopek za potrditev ustreznosti merilnih metod. Načelo meritve temelji na zbiranju frakcije delcev PM10 v zunanjem zraku na filtru in na gravimetričnem določanju mase. 1.
  7. Referenčna metoda za vzorčenje delcev PM2,5: SIST EN 14907:2005 – Kakovost zunanjega zraka – Standardna gravimetrijska metoda za določevanje masne frakcije PM2,5 lebdečih delcev.
  8. Referenčne metode za vzorčenje in analizo benzena in ogljikovega monoksida 2.
  9. Referenčna metoda za vzorčenje in analizo benzena: SIST EN 14662-3:2005 – Kakovost zunanjega zraka – Standardna metoda za določanje koncentracije benzena –
  10. del: Avtomatsko vzorčenje s prečrpavanjem in določanje s plinsko kromatografijo na kraju samem (in situ). 2.
  11. Referenčna metoda za analizo ogljikovega monoksida: Standard SIST EN 14626:2005 – Kakovost zunanjega zraka – Standardna metoda za določanje koncentracije ogljikovega monoksida z nedisperzivno infrardečo spektroskopijo.
  12. Referenčna metoda za analizo ozona Standard SIST EN 14625:2005 – Kakovost zunanjega zraka – Standardna metoda za določanje koncentracije ozona z ultravijolično fotometrijo.
  13. Referenčne metode za vzorčenje in analizo policikličnih aromatskih ogljikovodikov in živega srebra 4.
  14. Referenčna metoda za vzorčenje in analizo policikličnih aromatskih ogljikovodikov v zraku: SIST ISO 12884:2002: Zunanji zrak – Določevanje celotnih (plinska in trdna faza) policikličnih aromatskih ogljikovodikov – Zbiranje na filtrih z absorbentom s plinsko kromatografsko/masno spektometrijsko analizo ali SIST ISO 16362:2005: Zunanji zrak – Določevanje policikličnih aromatskih ogljikovodikov v trdni fazi s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivost. 4.
  15. Referenčna metoda za vzorčenje in analizo živega srebra v zraku Referenčna metoda za merjenje celotnega plinastega živega srebra je avtomatizirana metoda, ki temelji na atomski absorpcijski spektrometriji ali atomski fluorescenčni spektrometriji. Če ni na voljo standardizirane metode CEN, se lahko uporabijo nacionalne standardne metode ali standardne metode ISO.
  16. Referenčna metoda za vzorčenje in analizo usedlin arzena, kadmija, živega srebra, niklja in policikličnih aromatskih ogljikovodikov Referenčna metoda za vzorčenje usedlin arzena, kadmija, živega srebra, niklja in policikličnih aromatskih ogljikovodikov temelji na izpostavitvi cilindričnih dežemerov standardiziranih dimenzij. Če ni na voljo standardizirane metode CEN, se lahko uporabijo nacionalne standardne metode. PRILOGA 6 NORMIRANJE Za žveplov dioksid, dušikove okside, benzen, ogljikov monoksid in ozon je treba prostornino normirati na temperaturo 293 K in tlak 101,3 kPa. PRILOGA 7 MERILA ZA IZRAČUN AGREGIRANIH PODATKOV IN STATISTIČNIH PARAMETROV Agregirani podatki o onesnaženosti zraka z ozonom so določeni v preglednici
  17. Preglednica 1: vrste agregiranih podatkov onesnaženosti z ozonom. +----------+-------------+---------+----------------+-------------+-------------+ | |Tip |Raven |Povprečje/skupni|Začasni |Letno | | |vzorčevalnega|kakovosti|čas |podatki za |poročanje | | |mesta |zraka | |obdobje | | | | | | |april– | | | | | | |september za | | | | | | |vsak mesec | | +----------+-------------+---------+----------------+-------------+-------------+ |Opozorilna|katerikoli |180 µg/m3|1 ura |– vsak dan s |– vsak dan | |vrednost | | | |preseganjem: |s | | | | | |datum, |preseganjem: | | | | | |skupno |datum, | | | | | |število ur |skupno | | | | | |preseganj, |število ur | | | | | |maksimalna |preseganj, | | | | | |1-urna |maksimalna | | | | | |vrednost |1-urna | | | | | |ozona in |vrednost | | | | | |pripadajoče |ozona | | | | | |koncentracije|in | | | | | |NO2, če se |pripadajoče | | | | | |jih |koncentracije| | | | | |zahteva |NO2, če se | | | | | |– maksimalna |jih | | | | | |1-urna |zahteva | | | | | |mesečna | | | | | | |vrednost | | +----------+-------------+---------+----------------+-------------+-------------+ |alarmna |katerikoli |240 µg/m3|1 ura |– vsak dan s |– vsak dan | |vrednost | | | |preseganjem: |s | | | | | |datum, |preseganjem: | | | | | |celotno |datum, | | | | | |število ur |celotno | | | | | |preseganj, |število ur | | | | | |maksimalna |preseganj, | | | | | |1-urna |maksimalna | | | | | |vrednost |1-urna | | | | | |ozona in |vrednost | | | | | |pripadajoče |ozona in | | | | | |koncentracije|pripadajoče | | | | | |NO2, če se |koncentracije| | | | | |jih zahteva |NO2, če se | | | | | | |jih | | | | | | |zahteva | +----------+-------------+---------+----------------+-------------+-------------+ |varovanje |katerikoli |120 µg/m3|8 ur |vsak dan s |vsak dan s | |zdravja | | | |preseganjem: |preseganjem: | | | | | |datum, 8- |datum, 8- | | | | | |urni |urni | | | | | |maksimum |maksimum | +----------+-------------+---------+----------------+-------------+-------------+ |varstvo |primestno, |AOT40 = |1 ura | |vrednosti | |rastlin |mestno, |6000 |vsota od | | | | |podeželsko in|µg/m3 |maja do | | | | |s podeželskim| |julija | | | | |ozadjem | | | | | +----------+-------------+---------+----------------+-------------+-------------+ |varstvo |primestno, |AOT40 = |1 ura | |vrednosti | |gozdov |mestno, |20000 |vsota od | | | | |podeželsko in|µg/m3 |aprila do | | | | |s podeželskim| |septembra | | | | |ozadjem | | | | | +----------+-------------+---------+----------------+-------------+-------------+ |Materiali |katerikoli |40 µg/m3 |1 leto | |vrednosti | +----------+-------------+---------+----------------+-------------+-------------+ Za agregirane podatke onesnaženosti z ozonom se za koncentracije ozona, dušikovega dioksida in dušikovih oksidov ter vsoto ozona in dušikovega oksida (vsota v ppb in izražena v µg/m3ozona) štejejo tudi naslednji podatki: – največja vrednost, – 99.9,
  18. in
  19. percentilna vrednost, – letna povprečna vrednost, – število veljavnih urnih podatkov in – največja vrednost,
  20. in
  21. percentilna vrednost in letna povprečna vrednost največjih dnevnih osemurnih srednjih vrednosti ozona. Za preverjanje veljavnosti agregiranih podatkov in izračun statističnih parametrov se uporabljajo merila iz preglednice
  22. Preglednica 2: merila za preverjanje veljavnosti agregiranih podatkov in izračun statističnih parametrov. +--------------------------------+-----------------------------+ |Parameter |Obvezen delež veljavnih | | |podatkov | +--------------------------------+-----------------------------+ |1-urna vrednost |75% (45 minutnih podatkov) | +--------------------------------+-----------------------------+ |8-urna vrednost |75% vrednosti (6 urnih | | |podatkov) | +--------------------------------+-----------------------------+ |največja dnevna osemurna srednja|75% tekočih urnih 8-urnih | |vrednost |vrednosti (18 8-urnih | | |vrednosti v dnevu) | +--------------------------------+-----------------------------+ |AOT 40 |90% 1-urnih vrednosti za | | |obdobje, ki je določeno za | | |izračun vrednosti AOT40 | +--------------------------------+-----------------------------+ |letna povprečna vrednost |75% 1-urnih vrednosti poleti | | |(za obdobje april–september) | | |in pozimi (za vsako obdobje | | |januar-marec in oktober– | | |december) posebej | +--------------------------------+-----------------------------+ |število preseganj in največja |90% največjih dnevnih 8- | |vrednost v mesecu |urnih vrednosti (27 | | |razpoložljivih dnevnih | | |vrednosti v mesecu) | | | | | |90% 1-urnih vrednosti med | | |8.00 in 20.00 po | | |srednjeevropskem času | +--------------------------------+-----------------------------+ |število preseganj in največja |5 od 6 mesecev v poletnem | |vrednost v letu |obdobju (april–september) | +--------------------------------+-----------------------------+ Če ni na razpolago vseh meritev, se za izračun AOT40 uporabi naslednji faktor: AOT40[ocena] = AOT40izmerjen * (skupno možno število ur*/ število urnih meritev), kjer je ”skupno možno število ur” število ur, ki je določeno za izračun AOT40 (od 8.00 do 20.00 ure po srednjeevropskem času od
  23. maja do
  24. julija za varstvo rastlin in od
  25. aprila do
  26. septembra za varstvo gozdov). PRILOGA 8 INFORMACIJE, KI MORAJO BITI NA VOLJO JAVNOSTI OB PRESEGANJU OPOZORILNE IN ALARMNE VREDNOSTI
  27. Najmanjši obseg informacij, ki morajo biti na voljo javnosti ob preseganju alarmne vrednosti za žveplov dioksid in dušikove okside Informacije, ki morajo biti na voljo javnosti, morajo vključevati najmanj: – datum, uro in kraj pojava ter vzroke zanj, kadar so znani; – kakršne koli napovedi: – spremembe koncentracij (izboljšanje, stabiliziranje ali poslabšanje), skupaj z razlogi za te spremembe; – navedbo ogroženega geografskega območja; – trajanje pojava; – vrsto prebivalstva, ki je lahko občutljivo na pojav; – previdnostne ukrepe, ki naj jih sprejme prizadeto občutljivo prebivalstvo.
  28. Najmanjši obseg informacij, ki morajo biti na voljo javnosti ob preseganju mejne vrednosti za benzen in ogljikov monoksid Informacije, ki morajo biti na voljo javnosti, morajo vključevati najmanj: – datum, uro in kraj preseganja mejne vrednosti; – oceno vzroka preseganja in – opis morebitnih vplivov na zdravje ljudi.
  29. Najmanjši obseg informacij, ki morajo biti na voljo javnosti ob preseganju opozorilne in alarmne vrednosti za ozon Informacije za javnost morajo biti posredovane prebivalstvu, kakor hitro je mogoče, in morajo vsebovati: a) informacije o izmerjenih preseganjih: – lokacija in območje, na katerem je prišlo do preseganja; – katera vrednost je bila presežena (opozorilna ali alarmna); – začetek in trajanje preseganja; – najvišja enourna in osemurna vrednost koncentracije ozona; b) napoved vrednosti koncentracij ozona za popoldanski čas in naslednji dan: – geografsko območje, na katerem se pričakuje prekoračitev opozorilne oziroma alarmne vrednosti; – pričakovane spremembe onesnaženosti (izboljšanje, ustalitev, poslabšanje); c) informacije o ogroženem prebivalstvu, potencialnih posledicah (učinkih) na zdravje ljudi in priporočenih (potrebnih) ukrepih: – informacija o ogroženih skupinah ljudi; – opis možnih simptomov; – priporočeni varnostni ukrepi za prizadeto prebivalstvo; – način nadaljnjega informiranja prebivalstva; d) informacije o preventivnih ukrepih za zmanjšanje onesnaženosti in izpostavljanju onesnaženemu zraku: – navedba glavnih virov: priporočila za ukrepanje za zmanjšanje emisij. Kazalo Na vrh

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.