Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije, stran 6879.

(1)Ta pravilnik za neposredne uporabnike državnega proračuna ureja postopke, obrazce in druge dokumente za:

1. določitev kvot (
2. člen Zakona o javnih financah – Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 – ZJU, 110/02 – ZDT-B, 127/06 – ZJZP in 14/07 – ZSPDPO; v nadaljnjem besedilu: ZJF);
3. pripravo mesečnih načrtov za izvrševanje proračuna (
4. člen ZJF);
5. prerazporejanje pravic porabe;
6. odpiranje novih postavk v proračunu ali novih kontov v okviru že odprtih postavk;
7. vključevanje namenskih prejemkov in izdatkov v proračun (
8. člen ZJF), predvsem pa namenskih prihodkov: – donacij (tip 30 in tip 32); – predpristopnih pomoči (tip 3); – popristopnih pomoči (tip 28); – prenešeno izvrševanje nalog (tip 27); – kupnin od prodaje in zamenjave državnega stvarnega premoženja (tip 5); – najemnin od državnega premoženja (tip 18); – odškodnin iz naslova zavarovanj državnega premoženja (tip 7); – prihodkov iz naslova lastne dejavnosti neposrednih uporabnikov in plačevanje med neposrednimi uporabniki (tip 6); – prispevkov in pristojbin (tip 9 in tip 11); – vplačanih tiskovin (tip 23); – proračunskih skladov (tip 17);
9. zavarovanje predplačil (
10. člen ZJF);
11. prevzemanje obveznosti v breme proračuna ter evidentiranje prevzetih obveznostih;
12. spremljanje in spreminjanje načrta razvojnih programov ter zaključevanja projektov;
13. izplačila iz proračuna (
14. člen ZJF);
15. obveščanje Ministrstva za finance (v nadaljnjem besedilu: MF);
16. postopke dodelitve sredstev subvencij, posojil in drugih oblik sofinanciranj iz državnega proračuna.

(2)Določbe tega pravilnika se smiselno uporabljajo tudi za občine.

(3)Določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na proračun, se uporabljajo tudi za rebalans proračuna in spremembe proračuna.

(4)Priloge tega pravilnika, označene s številkami 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8 in 9, so sestavni del tega pravilnika.

1. člen Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
2. neposredni uporabniki so neposredni uporabniki državnega proračuna;
3. skupine neposrednih uporabnikov so tiste, ki so določene v drugem odstavku
4. člena ZJF, in sicer: – ministrstva in organi ter organizacije v njihovi sestavi; – Generalni sekretariat vlade ter vladne službe, za katere je pooblaščen generalni sekretar vlade; – upravne enote; – sodišča in Sodni svet; – tožilstva;
5. predlagatelji finančnih načrtov so predlagatelji finančnih načrtov, ki so določeni v drugem odstavku
6. člena ZJF, in drugi neposredni uporabniki, ki so zajeti v navedenem členu ZJF, pa niso navedeni v drugem odstavku
7. člena ZJF;
8. organ upravljanja (v nadaljnjem besedilu: OU) je neposredni uporabnik, ki je pristojen za opravljanje nalog upravljanja in izvajanja programov, sofinanciranih s sredstvi iz proračuna Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: namenska sredstva EU) na področju skupne kmetijske politike, kohezijske politike in notranjih politik.
9. prejemnik donacije je neposredni uporabnik, ki je pristojen za izvedbo aktivnosti, financirane s sredstvi donacije;
10. skrbnik prejemkov proračuna je državni organ, ki na podlagi zakona oziroma podzakonskega predpisa določa vrsto in višino denarnih obveznosti do države (na primer izda sodno ali upravno odločbo ali sklep), evidentira obveznosti, evidentira plačilo obveznosti in izvaja izterjavo neplačanih obveznosti;
11. nadzornik prejemkov proračuna je državni organ, ki evidentira in nadzira plačila obveznosti do države ter izterjuje neplačane zapadle obveznosti in o tem tekoče obvešča skrbnika, oziroma ki določa vrsto in višino obveznosti do države;
12. predlagatelj je oseba, ki potrdi pripravljeno odredbo za podpis odredbodajalca;
13. računovodska služba uporabnika je računovodska služba neposrednega uporabnika, za katerega se računovodstvo ne vodi pri Direktoratu za javno računovodstvo v MF (v nadaljnjem besedilu: DJR);
14. likvidnostna komisija je likvidnostna komisija, ki jo imenuje minister za finance;
15. proračun je proračun Republike Slovenije, spremembe proračuna Republike Slovenije ali rebalans proračuna Republike Slovenije;
16. proračunska postavka (v nadaljnjem besedilu: postavka) je del podprograma, ki prikazuje celoto ali del aktivnosti, projekta ali ekonomski namen porabe sredstev iz delovnega področja enega neposrednega uporabnika;
17. proračunska vrstica je postavka-konto in je del postavke, ki v skladu s predpisanim kontnim načrtom natančno določa ekonomski namen izdatkov postavke in je temeljna enota za izvrševanje proračuna;
18. posebna postavka je postavka, na kateri se v proračunu izkazujejo namenski prejemki in mora imeti opredeljen tip postavke;
19. integralna postavka je postavka, ki se financira iz rednih proračunskih sredstev, in je opredeljena kot postavka tipa 1;
20. tip postavke označuje način porabe sredstev oziroma pravic porabe na postavki (na primer tip 1 za integralne postavke, različni tipi za posebne postavke iz šifranta tipov postavk v enotnem računalniško podprtem računovodskem programu z imenom MFERAC – v nadaljnjem besedilu: sistem MFERAC);
21. pravica porabe je pravica neposrednega uporabnika da prevzema in pokriva obveznosti v breme sredstev na določeni proračunski vrstici;
22. prerazporejanje je prerazporejanje pravic porabe med postavkami;
23. razporejanje je razporejanje pravic porabe iz splošne proračunske rezervacije na druge proračunske postavke in med konti znotraj proračunskih postavk;
24. evidentirane predobremenitve so v breme proračuna prevzete obveznosti, ki so evidentirane v sistemu MFERAC s potrditvijo obrazca Finančni elementi predobremenitev (v nadaljnjem besedilu: FEP);
25. obrazec FEP je aplikacijski obrazec v sistemu MFERAC;
26. odredba je dokument, ki je podlaga za izplačilo v breme proračuna oziroma določne postavke oziroma proračunske vrstice;
27. dinamizirana ocena je mesečna dinamika ocene prejemkov in izdatkov proračuna ter finančnih načrtov neposrednih uporabnikov za tekoče leto;
28. letni program financiranja proračuna je program, s katerim se načrtuje zadolževanje države, upravljanje z državnimi dolgovi in intervencije na trgu vrednostnih papirjev v določenem letu, ki ga v skladu s
29. členom ZJF sprejme Vlada RS (v nadaljnjem besedilu: vlada) na predlog ministra za finance;
30. kvota je višina pravic porabe neposrednega uporabnika za trimesečno ali drugo obdobje, v okviru katere sme neposredni uporabnik plačevati obveznosti v breme pravic porabe njegovega finančnega načrta;
31. mesečni načrt za izvrševanje proračuna je pregled načrtovanih prihodkov in drugih prejemkov proračuna in pregled načrtovanih odhodkov in drugih izdatkov proračuna za določeni mesec, ki ga sestavljata mesečni načrt prejemkov proračuna in mesečni načrt izdatkov proračuna;
32. mesečni likvidnostni načrt je obseg sredstev za obdobje enega meseca, določen po skupinah uporabnikov oziroma samostojnih neposrednih uporabnikih in po delovnih dnevih, v okviru katerega smejo plačevati obveznosti;
33. lastna dejavnost je tržna dejavnost neposrednega uporabnika, ki zajema prodajo blaga in storitev, ki niso opredeljene kot dejavnosti oziroma naloge iz pristojnosti neposrednega uporabnika, določene z zakonom, podzakonskim predpisom ali aktom o ustanovitvi;
34. podračun proračuna je račun za izvrševanje proračuna Republike Slovenije v okviru enotnega zakladniškega računa države;
35. predpristopne pomoči so prihodki, ki jih država prejme iz proračuna Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) za programe, do katerih je bila upravičena kot kandidatka za vstop v EU;
36. popristopne pomoči so prihodki, ki jih država prejme iz proračuna EU, in od drugih EU donatorjev na podlagi mednarodnih pogodb;
37. projekt je ekonomsko nedeljiva celota aktivnosti, ki izpolnjujejo določeno tehnično funkcijo in imajo opredeljene cilje, na podlagi katerih je mogoče presojati, ali projekt izpolnjuje vnaprej določena merila. Projekt ima vnaprej določeno trajanje, ki je omejeno z datumom začetka in zaključka;
38. faza projekta je tehnično in finančno samostojna celota, ki izpolnjuje pogoje za projekt iz prejšnje točke. Za fazo projekta je mogoče šteti tudi predhodne študije ter investicijsko in projektno dokumentacijo, potrebno za izvedbo projekta;
39. investicijski projekt je skupek vseh aktivnosti v okviru neke investicije, pri katerem se uporabljajo omejeni viri z namenom pridobivanja koristi;
40. vrednost projekta je ocenjena skupna vrednost vseh izdatkov, ki so potrebni za pripravo, izvedbo projekta in za predajo v uporabo. Ocenjena vrednost projekta (predračun projekta) je določena v dokumentu o identifikaciji projekta, izdelanem na strokovnih podlagah ali v drugem ustreznem izhodiščnem dokumentu. Izražena je v tekočih cenah ob upoštevanju dinamike financiranja, ki izhaja iz terminskega plana izvedbe projekta. Realizirano vrednost projekta se v času izvedbe ugotavlja z vmesnimi ali končnim obračunom (obračun projekta);
41. načrt financiranja projekta sestavljajo podatki o vseh izdatkih za projekt ter podatki o vseh virih za financiranje teh izdatkov;
42. izdatki za projekt v načrtu financiranja so izvršeni izdatki v preteklih letih (realizacija) in načrtovani izdatki v tekočem in v naslednjih letih. Izdatki za projekt se lahko vodijo po ekonomskih namenih (veljavni plan izdatkov). Vsota izdatkov v preteklih letih in predvidenih izdatkov v tekočem in naslednjih letih je enaka vrednosti projekta;
43. viri za financiranje projekta v načrtu financiranja projekta so izvršena plačila za projekt v preteklih letih in načrtovana plačila v tekočem in v naslednjih letih za financiranje celotne vrednosti projekta v celotnem obdobju trajanja izvedbe projekta. Viri za financiranje projekta so proračunski viri in ostali, neproračunski viri. Proračunski viri so plačila v preteklih letih in pravice porabe na proračunskih vrsticah v tekočem in v naslednjih letih ter predvidene pravice porabe v naslednjih letih. Ostali viri so plačila za projekt drugih pravnih ali fizičnih oseb v preteklih letih in načrtovana plačila v tekočem in bodočih proračunskih letih;
44. evidenčni projekt je načrt financiranja še neznane skupine projektov, za katero pa so znani cilji in namen, vendar v načrt razvojnih programov še niso uvrščeni projekti, s katerimi bodo cilji doseženi;
45. celovit projekt sestavlja več projektov, od katerih vsak predstavlja tehnično-tehnološko in ekonomsko zaokroženo celoto.
46. člen Obrazci in izpisi, ki so določeni s tem pravilnikom, morajo biti pravilno izpolnjeni, uradno podpisani in opremljeni z žigom neposrednega uporabnika. S podpisom odgovorna oseba neposrednega uporabnika odgovarja za pravilno izpolnitev obrazcev in izpisov.
47. POSTOPKI IN POGOJI ZA DOLOČITEV KVOT
48. člen

(1)V začetku leta določi minister za finance dinamizirano oceno, ki se uporablja za spremljanje realizacije prejemkov in izdatkov proračuna, upravljanje z likvidnostjo proračuna in določitev kvot.

(2)Ob pripravi dinamizirane ocene določi minister za finance v sodelovanju z neposrednimi uporabniki dneve izplačil za naslednje vrste odhodkov državnega proračuna:

1. plače;
2. izdatke za blago in storitve;
3. socialne transfere;
4. transfere občinam;
5. transfere v Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v nadaljnjem besedilu: ZPIZ).
6. člen

(1)Kvoto določi vlada.

(2)Vlada določi kvote po skupinah uporabnikov in samostojnih neposrednih uporabnikih.

(3)Predlagatelj finančnega načrta je zadolžen za posredovanje vseh gradiv, potrebnih za določitev kvot, med MF in neposrednimi uporabniki iz njegove pristojnosti.

1. člen V obdobju začasnega financiranja je kvota enaka obsegu pravic porabe v finančnemu načrtu skupine neposrednih uporabnikov oziroma neposrednega uporabnika za to obdobje.
2. člen MF pri predlaganju kvote upošteva:
3. letni finančni načrt neposrednega uporabnika;
4. evidentirane predobremenitve neposrednega uporabnika;
5. likvidnostne možnosti proračuna;
6. sezonsko komponento porabe proračunskih sredstev.
7. člen

(1)Vlada določi kvote na predlog MF do 20. dne v mesecu pred začetkom obdobja, za katerega se kvota določa.

(2)Povečanje kvote, ki jo je določila vlada, je mogoče samo, če to odobri MF.

(3)Če med neposrednim uporabnikom in MF ni mogoče doseči soglasja, odloča o povečanju kvote vlada na predlog MF.

(4)Povečanje kvote je mogoče, če:

1. so prejemki proračuna za obdobje določanja kvote večji, kot so v dinamizirani oceni načrtovani za to obdobje, ali
2. je mogoče zadolževanje v večjem obsegu, kot je načrtovano z letnim programom financiranja za obdobje določanja kvote.
3. NAČRTOVANJE LIKVIDNOSTI PRORAČUNA 3.
4. Splošne določbe
5. člen Izvrševanje proračuna se izvaja na podlagi mesečnega načrta za izvrševanje proračuna, ki ga sestavljata:
6. mesečni načrt prejemkov proračuna in
7. mesečni načrt izdatkov proračuna.
8. člen

(1)Predlog mesečnega načrta prejemkov proračuna pripravi MF na podlagi predlogov načrtov prejemkov proračuna:

1. Carinske uprave Republike Slovenije in Davčne uprave Republike Slovenije, ki jih morata posredovati MF do
2. v mesecu, in
3. drugih neposrednih uporabnikov, skrbnikov prejemkov proračuna in nadzornikov prejemkov proračuna, ki jih morajo posredovati MF na njegovo zahtevo.

(2)Skrbnik prejemkov proračuna lahko za nadziranje in izterjavo plačila obveznosti pooblasti nadzornika prejemkov proračuna, da to opravlja v njegovem imenu in ga o tem tekoče obvešča.

(3)Mesečni načrt prejemkov proračuna potrdi v imenu MF likvidnostna komisija.

1. člen Neposredni uporabniki, ki imajo odprte račune za donacije, predpristopne in popristopne pomoči EU morajo do
2. v mesecu MF posredovati okvirni načrt prilivov in odlivov za naslednji mesec ločeno za račune iz prvega in tretjega odstavka
3. člena tega pravilnika.
4. člen Carinska uprava Republike Slovenije in Davčna uprava Republike Slovenije sta dolžna med mesecem MF obveščati o vseh pomembnejših spremembah in dogodkih, ki vplivajo na dinamiko oziroma višino potrjenega načrta prejemkov. V primeru večjih odstopanj pripravita tudi pisno obrazložitev in jo posredujeta likvidnostni komisiji.
5. člen Neposredni uporabniki, ki imajo odprte račune za donacije, predpistopne in popristopne pomoči EU so dolžni med mesecem MF obveščati o vseh pomembnejših spremembah načrtovanih prilivov in odlivov na teh računih (nad 1.000.000,00 EUR). V primeru večjih odstopanj pripravijo tudi pisno obrazložitev in jo posredujejo likvidnostni komisiji.
6. člen

(1)Mesečni načrt izdatkov proračuna določi MF na podlagi predlogov mesečnih likvidnostnih načrtov predlagateljev finančnih načrtov.

(2)Načrtovanje se začne

1. v mesecu oziroma prvi delovni dan po tem datumu, ko MF sproži prenos evidentiranih predobremenitev v objekt za načrtovanje likvidnosti v okviru sistema MFERAC. Predlagatelji finančnih načrtov predloge mesečnih likvidnostnih načrtov pripravijo do vključno
2. dne v tekočem mesecu za prihodnji mesec. Predlog mesečnega likvidnostnega načrta mora biti v okviru predlagatelju finančnih načrtov določene kvote.
3. člen

(1)Likvidnostni načrti se določijo po skupinah uporabnikov oziroma samostojnih neposrednih uporabnikih.

(2)Predlagatelj finančnega načrta je zadolžen za posredovanje vseh gradiv, potrebnih za določitev mesečnih likvidnostnih načrtov, med MF in neposrednimi uporabniki iz njegove pristojnosti.

(3)Mesečne likvidnostne načrte določi v imenu MF likvidnostna komisija.

(4)MF najkasneje do

1. v mesecu za tekoči mesec o mesečnih likvidnostnih načrtih obvesti predlagatelje finančnih načrtov.
2. člen

(1)MF pri določanju mesečnega likvidnostnega načrta poleg predlogov iz prejšnjega člena upošteva tudi:

1. določene, izkoriščene in še proste kvote;
2. likvidnostne možnosti proračuna;
3. oceno realizacije proračuna v preteklih mesecih.

(2)Če predlagatelj finančnega načrta v roku iz

1. člena tega pravilnika v sistemu MFERAC ne pripravi in posreduje v obravnavo predloga mesečnega likvidnostnega načrta, se kot njegov predlog upoštevajo evidentirane predobremenitve v objektu za planiranje v okviru sistema MFERAC.
2. člen

(1)O spremembi rokov in zneskov plačil v okviru mesečnega likvidnostnega načrta izdatkov, ki na posamezni dan presežejo 5.000 eurov, mora predlagatelj finančnih načrtov obvestiti MF najkasneje 3 delovne dni pred dnevom plačila, ki je določen v mesečnem likvidnostnem načrtu.

(2)Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se v primeru plačila stroškov, povezanih z zadolževanjem oziroma servisiranjem javnega dolga, odplačil glavnic, obresti in jamstev ter obveznosti države do ZPIZ in plačil donacij, upošteva spremembe rokov in zneskov plačil, ki so sporočene najkasneje 1 delovni dan pred dnevom plačila, ki je določen v likvidnostnem načrtu.

(3)Predlagatelj finančnih načrtov lahko s pisno vlogo predlaga povečanje mesečnega likvidnostnega načrta izdatkov.

(4)Povečanje mesečnega likvidnostnega načrta izdatkov odobri MF, če skupina uporabnikov oziroma samostojni neposredni uporabnik ni v celoti izkoristil kvote in:

1. to dopušča ugodna izhodiščna likvidnostna situacija proračuna ali
2. so prejemki proračuna večji kot so načrtovani za to obdobje ali
3. drugi predlagatelji finančnih načrtov pisno sporočijo, da ne bodo izkoristili veljavnega mesečnega likvidnostnega načrta.

(5)Če MF skupini uporabnikov oziroma samostojnemu neposrednemu uporabniku odobri povečan obseg mesečnega likvidnostnega načrta, ponovno znižanje v okviru posameznega meseca ni več možno. 3.

1. Stroški zaradi nepravočasnega obveščanja MF o spremembi likvidnostnega načrta
2. člen Če predlagatelj finančnih načrtov v predpisanem roku ne obvesti MF o spremembi likvidnostnega načrta, se mu zaradi stroškov, ki iz tega razloga nastanejo za proračun, ti stroški zaračunajo.
3. člen Strošek iz prejšnjega člena se zaračuna, če znesek realizacije plačil odstopa od korigiranega mesečnega likvidnostnega načrta (v nadaljnjem besedilu: odstopanje) do tekočega dne v mesecu za več kot 500.000 eurov. Izračun stroškov se opravi za celoten znesek odstopanja za vsak dan odstopanja, po naslednji formuli: Obrestna mera × znesek odstopanja Strošek = ---------------------------------- 36000 Znesek odstopanja in strošek se izračunavata na nivoju vseh odhodkov skupine uporabnikov oziroma samostojnega neposrednega uporabnika.
4. člen Obrestna mera, ki se uporabi za izračun stroška, je enaka povprečni mesečni obrestni meri za likvidnostna posojila do enega meseca v sistemu EZR za mesec, za katerega se strošek izračunava.
5. člen

(1)Zakladnica enotnega zakladniškega računa države v MF (v nadaljnjem besedilu: ZEZRD) pripravi obvestilo, ki vsebuje izračun stroškov ter ga do 15. v mesecu posreduje predlagatelju finančnih načrtov.

(2)Obvestilo iz prejšnjega odstavka vsebuje:

1. obrestno mero;
2. mesečni likvidnostni načrt;
3. korigiran mesečni likvidnostni načrt;
4. realizacijo plačil;
5. kumulativno odstopanje na posamezni dan;
6. izračun stroškov na posamezni dan in vsoto za cel mesec;
7. zneske izračunanih stroškov v preteklih mesecih;
8. zneske izvršenih prerazporeditev v preteklih mesecih;
9. kumulativne stroške znižane za prerazporeditve v preteklih mesecih.

(3)Podatki iz

1. do
2. točke prejšnjega odstavka so izraženi v eurih in zaokroženi na najbližjo celo vrednost.
3. člen

(1)Predlagatelj finančnih načrtov lahko na podlagi prejetega obvestila iz prejšnjega člena najkasneje do 20. v mesecu vloži pri ZEZRD ugovor z obrazložitvijo, v kateri mora navesti, na katere podatke po posameznih dnevih v izračunu se ugovor nanaša.

(2)Če predlagatelj finančnih načrtov vloži ugovor, ker ima pripombe na podatke o mesečnem likvidnostnem načrtu ali korigiranem mesečnem likvidnostnem načrtu, jih je dolžan uskladiti s ZEZRD. Če je ugotovljeno, da je pripomba upravičena, se v naslednjih treh delovnih dneh ugodi ugovoru in o tem napravi zabeležka.

(3)Če je predlagatelj finančnih načrtov vložil ugovor, ker ima pripombe na podatke o realizaciji plačil, se o tem uskladi z DJR. DJR preuči, ali so bili s strani neposrednega uporabnika spoštovani roki za predložitev dokumentacije iz

1. do
2. člena tega pravilnika. Če so roki bili spoštovani, se v naslednjih treh delovnih dneh uskladijo podatki o realizaciji plačil, kar se dokumentira v zabeležki o uskladitvi.
3. člen

(1)ZEZRD na osnovi izračuna pripravi predlog za prerazporeditev za posameznega predlagatelja finančnih načrtov za pretekli mesec in ga posreduje Direktoratu za proračun v MF (v nadaljnjem besedilu: DP).

(2)Prerazporeditev se izvrši, ko kumulativni stroški za posameznega predlagatelja finančnih načrtov, znižani za izvršene prerazporeditve iz tega naslova v preteklih mesecih, presežejo 2.500 eurov. 24. člen

(1)DP izvrši prerazporeditev na podlagi predloga za prerazporeditev iz postavk izdatkov za blago in storitve posameznega predlagatelja finančnih načrtov na postavko z oznako »obresti kratkoročnega zadolževanja« pri MF.

(2)DP do konca meseca pripravi seznam izvršenih prerazporeditev iz tega naslova in ga posreduje ZEZRD.

1. člen Kolikor ima predlagatelj finančnih načrtov vse pravice porabe na postavkah izdatkov za blago in storitve že predobremenjene, mora nemudoma zagotoviti sprostitev pravic porabe v višini izračunanih stroškov. Če ta tega ne zagotovi, MF predlaga vladi v sprejem prerazporeditev, ki se lahko izvrši kljub temu, da so pravice porabe že predobremenjene.
2. POSTOPKI PRERAZPOREJANJA PRAVIC PORABE
3. člen

(1)Pravico predlagati prerazporeditev ima predlagatelj prerazporeditve. Predlagatelj prerazporeditve je pod pogoji iz zakona, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije določenega leta (v nadaljnjem besedilu: ZIPRS), neposredni uporabnik, predlagatelj finančnih načrtov, OU in vlada.

(2)Osnova za prerazporejanje pravic porabe po določilih ZIPRS je zadnji sprejeti proračun za leto izvrševanja.

(3)Prerazporejajo se lahko samo proste pravice porabe.

(4)Proste pravice porabe so pravice, ki niso zasedene s projekti v NRP kot tretjem delu proračuna in niso obremenjene s prevzetimi obveznostmi na način iz 8. poglavja tega pravilnika.

(5)Ne glede na prejšnji odstavek, o prerazporeditvah pravic porabe, kadar stopijo v veljavo določila iz ZIPRS, ki se nanašajo na ukrepe za uravnoteženje proračuna ali za namene, ki dovoljujejo vladi prerazporejanje pravic porabe brez omejitev, odloča vlada.

(6)Pri prerazporeditvah pravic porabe iz prejšnjega odstavka vlada s sklepom predpiše tudi način odprave povzročene neskladnosti med projekti v NRP in zagotovljenimi pravicami porabe v posebnem delu proračuna. 27. člen

(1)Predlagatelj prerazporeditve samostojno izvede prerazporeditev, o kateri lahko v skladu z ZIPRS samostojno odloča. Odločitev o prerazporeditvi sprejme s podpisom obrazca »Predlog za prerazporeditev sredstev« (aplikacijski obrazec v sistemu MFERAC, v nadaljnjem besedilu: obrazec PPS).

(2)Obrazec PPS mora podpisati odgovorna oseba predlagatelja prerazporeditve, s čimer se šteje, da je uporabnik sprejel sklep o prerazporeditvi.

(3)Prerazporeditev operativno izvede oseba predlagatelja prerazporeditve.

(4)Podpisan obrazec PPS arhivira predlagatelj prerazporeditve. 28. člen

(1)Predlog za prerazporeditev, o kateri v skladu z ZIPRS odloča OU, posreduje predlagatelj prerazporeditve OU na obrazcu PPS.

(2)Predlagatelj prerazporeditve pred posredovanjem obrazca OU vnese predlog prerazporeditve v MFERAC in izpis obrazca PPS posreduje OU.

(3)OU vrne nepravilno izpolnjen obrazec PPS neposrednemu uporabniku v popravek ali dopolnitev.

(4)OU zavrne predlog za prerazporeditev pravic porabe, če ni razpoložljivih pravic porabe na proračunski vrstici, iz katere se sredstva prerazporejajo ali, če se s predlagano prerazporeditvijo ne strinja in pojasni svoje stališče.

(5)OU v petih dneh po prejemu predloga za prerazporeditev izvede prerazporeditev in obvesti predlagatelja prerazporeditve o izvedeni prerazporeditvi. Obrazec PPS OU arhivira.

(6)OU samostojno izvede prerazporeditev, če se tako dogovori z neposrednim uporabnikom oziroma predlagatelji prerazporeditve in v vseh tistih primerih, za katere ZIPRS izrecno določa, da lahko OU izvede prerazporeditev pravic porabe tudi brez soglasja neposrednega uporabnika. OU o izvedeni prerazporeditvi obvesti uporabnika s sklepom o prerazporeditvi pravic porabe (aplikacijski obrazec DPS-4-01/25). 29. člen

(1)Predlog za prerazporeditev, o kateri v skladu z ZIPRS odloča vlada, posreduje predlagatelj prerazporeditve DP na obrazcu PPS.

(2)Predlagatelj prerazporeditve pred posredovanjem obrazca v DP vnese predlog prerazporeditve v sistem MFERAC in izpis obrazca PPS posreduje v DP.

(3)DP vrne nepravilno izpolnjen obrazec PPS neposrednemu uporabniku v popravek ali dopolnitev.

(4)DP zavrne predlog za prerazporeditev pravic porabe, če ni razpoložljivih pravic porabe na proračunski vrstici, iz katere se sredstva prerazporejajo.

(5)Usklajen predlog za prerazporeditev posreduje MF v odločitev vladi.

(6)V primeru, da DP ne soglaša s predlagano prerazporeditvijo, predlagatelj pa vztraja pri svojem predlogu, MF v obrazložitvi predloga za prerazporeditev predlaga vladi, da predloga ne sprejme in pojasni svoje stališče.

(7)DP v petih dneh po prejemu sklepa vlade izvede prerazporeditev in obvesti predlagatelja prerazporeditve o izvedeni prerazporeditvi. Obrazec PPS DP arhivira.

1. člen Predlagatelji prerazporeditve morajo predložiti DP predlog za prerazporeditev na postavkah za plače, o katerih odloča vlada, najkasneje do
2. dne v mesecu, v kolikor gre za zagotovitev ocenjenih manjkajočih pravic porabe, potrebnih za naslednje izplačilo plač.
3. člen Prerazporeditev se na samostojnem strežniku neposrednega uporabnika lahko dokončno izvrši samo, če se prerazporeditev predhodno izvrši na centralnem strežniku MF.
4. POSTOPKI ZA ODPIRANJE NOVIH POSTAVK ALI NOVIH KONTOV V OKVIRU V PRORAČUNU ŽE ODPRTIH POSTAVK
5. člen

(1)Če so izpolnjeni pogoji iz 41., 42., 43., 45., 46.,

1. in
2. člena ZJF in ZIPRS, se lahko v sprejetem proračunu odprejo nove postavke oziroma proračunske vrstice ali pa se aktivirajo stare.

(2)O odpiranju novih postavk odloča DP na podlagi obrazloženega predloga neposrednega uporabnika. 33. člen

(1)Nov konto v okviru v proračunu že določenih postavk se praviloma sme odpreti v okviru podskupine kontov postavke, v okviru katere se konto odpira.

(2)Pravice porabe na novem kontu se zagotovijo z razporeditvijo v okviru proračunske postavke ali s prerazporeditvijo.

(3)O odpiranju novih kontov izdatkov odloča DP na predlog neposrednega uporabnika. Predlog mora biti posredovan na obrazcu »Predlog za odprtje nove proračunske vrstice« (v nadaljnjem besedilu: PONPV), ki je v Prilogi 1 tega pravilnika, kjer mora biti označeno, da se predlaga odprtje novega konta v okviru v proračunu že določenih postavk. Obrazec PONPV se posreduje ločeno samo za odprtje novega konta. Utemeljitev predloga mora biti vsebinsko dovolj podrobna, tako da je mogoče na njeni podlagi presoditi upravičenost odprtja novega konta.

1. VKLJUČEVANJE NAMENSKIH PREJEMKOV IN IZDATKOV V PRORAČUN
2. člen Namenski prejemki proračuna so prejemki proračuna, ki so kot takšni opredeljeni v:
4. ter
5. členu ZJF in
6. ZIPRS.
7. člen Za porabo namenskih prejemkov proračuna veljajo določbe zakonov in podzakonskih predpisov, ki urejajo porabo proračunskih sredstev, razen če ni v ZJF, ZIPRS ali tem pravilniku drugače določeno.
8. člen

(1)Namenski prejemki se v proračunu izkazujejo na posebnih postavkah, ki so razvrščene v tipe proračunskih postavk glede na vrsto prejemka.

(2)Neposredni uporabniki:

1. smejo prevzemati in plačevati obveznosti v breme namenskih prejemkov samo do višine na posebni postavki zagotovljenih in neizkoriščenih pravic porabe, razen če je v tem pravilniku drugače določeno, in
2. ne smejo prevzemati obveznosti, ki zapadejo v plačilo v breme namenskih prejemkov v prihodnjih letih, razen če je v ZIPRS ali v tem pravilniku drugače določeno.
3. člen

(1)Če se v proračun vplača namenski prejemek, za katerega v sprejetem proračunu še ni odprta posebna postavka, odpre DP na predlog neposrednega uporabnika, ki je prejemnik namenskih prejemkov, novo posebno postavko.

(2)Predlog za odprtje posebne postavke posreduje neposredni uporabnik DP na obrazcu »Vloga za odprtje nove proračunske postavke-konto iz namenskih prejemkov in/ali povečanje oziroma razporeditve veljavnega proračuna«, ki je v Prilogi 2 tega pravilnika.

(3)Posebna postavka se odpre:

1. glede na namen porabe namenskih prejemkov. Iz imena posebne postavke mora biti razvidna vrsta namenskega prejemka, na katerega se izdatek nanaša, ali namen porabe namenskih prejemkov in
2. v višini dejansko vplačanih namenskih prejemkov, razen če je v tem pravilniku drugače določeno. Dejansko vplačilo namenskih prejemkov mora dokazati neposredni uporabnik, ki je prejemnik namenskih prejemkov.
3. člen

(1)Če je v sprejetem proračunu za določen namenski izdatek že odprta posebna postavka, se na tej postavki po uveljavitvi proračuna določi obseg pravic porabe v višini 0 eurov.

(2)Obseg pravic porabe na posebni postavki se poveča v višini:

1. iz preteklega leta prenesenih neporabljenih pravic porabe ali
2. dejansko vplačanih prejemkov proračuna, razen če je v tem pravilniku drugače določeno. Dejansko vplačilo namenskih prejemkov mora dokazati neposredni uporabnik, ki je prejemnik namenskih prejemkov.

(3)Po zaključku proračunskega leta je zadnji rok za vložitev zahtevka za povečanje obsega pravic porabe iz namenskih prejemkov preteklega leta 31. januar tekočega leta.

(4)Povečanje obsega pravic porabe se izvede ročno ali avtomatsko.

1. člen Prerazporejanje pravic porabe med posebnimi postavkami in integralnimi postavkami ni dovoljeno.
2. člen Določbe tega pravilnika, ki urejajo določanje kvot, se ne uporabljajo za porabo namenskih prejemkov proračuna. 6.
3. Donacije, predpristopne in popristopne pomoči EU 6.1.
4. Splošno
5. člen

(1)Za sredstva donacij, predpristopnih in popristopnih pomoči EU se lahko:

1. odpre namenski podračun v okviru enotnega zakladniškega računa države ali
2. določi podračun proračuna v domači ali tuji valuti, na katerega se nakažejo sredstva donacij, predpristopnih in popristopnih pomoči EU, ali
3. odpre posebni namenski transakcijski račun (v nadaljnjem besedilu: PNTR) pri Banki Slovenije v primerih, ko tuj donator zahteva bančni račun in ne dovoljuje vodenja sredstev na računu v okviru Zakladnice enotnega zakladniškega računa države (v nadaljnjem besedilu: Zakladnica).

(2)V primeru odprtja računa iz

1. točke prvega odstavka tega člena neposredni uporabnik ravna v skladu s
2. členom Pravilnika o vodenju registra neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov ter postopkih odpiranja in zapiranja računov (Uradni list RS, št. 96/03, 72/04 in 70/06). O odprtju računa neposredni proračunski uporabnik obvesti ZEZRD.

(3)V primeru odprtja računa iz

1. točke prvega odstavka tega člena neposredni uporabnik ravna v skladu z
2. členom Pravilnika o vodenju registra neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov ter postopkih odpiranja in zapiranja računov.

(4)V primeru zaprtja računa iz

1. točke prvega odstavka tega člena neposredni uporabnik ravna v skladu z
2. členom Pravilnika o vodenju registra neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov ter postopkih odpiranja in zapiranja računov. O zaprtju računa neposredni uporabnik obvesti ZEZRD.

(5)V primeru zaprtja računa iz

1. točke prvega odstavka tega člena neposredni uporabnik ravna v skladu s
2. členom Pravilnika o vedenju registra neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov ter postopkih odpiranja in zapiranja računov.

(6)Neposredni uporabnik obvesti UJP in ZEZRD o vsakem pričakovanem nakazilu sredstev donacij, predpristopnih in popristopnih pomoči EU na račune iz prvega odstavka tega člena na obrazcu »Obvestilo o pričakovanem prilivu deviznih sredstev«, ki je v Prilogi 3 tega pravilnika, najkasneje tri delovne dneve pred nakazilom.

(7)Podrobnejša navodila pri določanju sklicne številke neposredni uporabnik pridobi v DJR. 6.1.2. Donacije 42. člen

(1)Donacije Republiki Sloveniji v obliki denarnih sredstev so prihodek proračuna Republike Slovenije.

(2)Donacije so namenski prihodek proračuna, ki se lahko uporabi samo za namene, za katere je bil podarjen in so opredeljene kot postavke tipa 30.

(3)Kot donacije se štejejo tudi namenska sredstva finančnih instrumentov EU ali finančnih mehanizmov evropskih držav, ki niso članice EU, s katerimi upravlja Nacionalni sklad pri MF.

1. člen Občine so lastnice premoženja, ki se nabavi iz denarnih sredstev, ki se v državnem proračunu obravnavajo kot donacije in jih kot investicijski transfer prejmejo od neposrednih uporabnikov oziroma jih v njihovem imenu prejmejo druge pravne in fizične osebe.
2. člen

(1)Sredstva donacij se vključujejo v proračun v skladu s

1. in
2. členom tega pravilnika. Sredstva donacij, ki se vodijo kot projekti, se med letom uvrščajo v NRP skladno s pravili uvrščanja projektov (
3. člen tega pravilnika)

(2)V primeru sredstev donacij, nominiranih v tuji valuti, se obseg pravic porabe na postavki donacij določa v eurski protivrednosti po tečajnici, ki jo BS objavlja na podlagi referenčnih tečajev tujih valut, ki jih določa in objavlja Evropska centralna banka (v nadaljnjem besedilu: ECB) oziroma po tečaju tujih valut, ki jih določa BS v primeru, če posamezna valuta ni na tečajnici ECB.

(3)Prejemnik donacije mora sam voditi evidenco o prejemu in o porabi sredstev v tuji valuti in jo mesečno posredovati DJR, ki jo potrdi glede na stanje na PNTR ali namenskemu podračunu enotnega zakladniškega računa države (v nadaljnjem besedilu: donacijski račun) in sporoči znesek tečajnih razlik, pripisanih na donacijski račun. Neposredni uporabnik na osnovi podatkov DJR pripravi, če je to potrebno, mesečno, vsekakor pa na dan 31. december, zahtevek za uskladitev obsega pravic porabe na postavki donacij zaradi spremembe deviznih tečajev. Ta zahtevek posreduje v DP.

(4)V NRP se za donacijo predvidi tudi financiranje slovenske udeležbe ter sredstva za pokritje tistih stroškov, ki so potrebni za izvedbo projekta, ki pa jih donator ne priznava kot upravičene stroške. 45. člen

(1)Kolikor v sporazumu ali pogodbi z donatorjem ni drugače dogovorjeno, se iz sredstev donacij zagotavljajo sredstva za plačilo:

1. davkov in prispevkov;
2. bančnih provizij;
3. konverzije tujih valut v eure;
4. drugih stroškov.

(2)V nasprotnem primeru zagotavlja sredstva za navedene namene prejemnik donacije iz ustrezne postavke – »slovenska udeležba«.

(3)Obresti od upravljanja z donacijami so prihodek proračuna, kolikor v sporazumu ali pogodbi z donatorjem ni dogovorjeno drugače. 46. člen

(1)Poleg predpisane dokumentacije za izplačilo iz proračuna mora neposredni uporabnik za izplačilo donacij iz donacijskih računov predložiti DJR tudi obrazec »Poraba sredstev iz posebnih namenskih transakcijskih računov«, ki je v Prilogi 4 tega pravilnika.

(2)Obrazec, ki je potreben za izplačilo, mora podpisati odredbodajalec neposrednega uporabnika, razen če je v tem pravilniku drugače določeno.

(3)DJR pošlje obrazec ZEZRD, razen če je v tem pravilniku drugače določeno. Pooblaščena oseba v ZEZRD obrazec desno podpiše in ga posreduje na UJP.

1. člen Na podlagi pisne zahteve donatorja se neporabljena sredstva donacij:
2. vrnejo donatorju, pri čemer se na ustrezni postavki za vrnjena sredstva donacij zmanjšajo pravice porabe v finančnem načrtu neposrednega uporabnika, ali
3. prerazporedijo za drugi namen donacij, če je to dogovorjeno v sporazumu ali v pogodbi z donatorjem. 6.1.
4. Predpristopne in popristopne pomoči EU
5. člen

(1)Določbe tega poglavja se uporabljajo za uporabo sredstev programov PHARE SAPARD (tip 3), v nadaljnjem besedilu: predpristopne pomoči), ki so bila dodeljena Republiki Sloveniji v okviru predpristopnih pomoči EU, razen če je s posebnim navodilom ministra za finance urejeno drugače.

(2)Določbe tega podpoglavja se uporabljajo tudi za uporabo sredstev Prehodnega vira, (tip 28) ki so dodeljena Republiki Sloveniji iz proračuna EU. 6.1.3.1. PHARE in Prehodni vir 49. člen

(1)Finančni memorandum je sporazum med Republiko Slovenijo in Evropsko skupnostjo, v katerem je določena višina denarnih sredstev, ki jih zagotavlja EU, nameni, za katere lahko Republika Slovenija črpa sredstva ter način in roki za njihovo porabo.

(2)Finančni sporazum je sporazum med Nacionalnim skladom in Centralno finančno in pogodbeno enoto, ki ureja njune naloge in obveznosti v okviru izvajanja programov PHARE (tip 3) v Republiki Sloveniji.

(3)Finančni sporazum se sklene med Nacionalnim skladom in Centralno finančno in pogodbeno enoto tudi za urejanje njunih nalog in obveznosti v okviru izvajanja programov Prehodnega vira (tip 28) v Republiki Sloveniji. 50. člen

(1)Proračunska postavka PHARE (tip 3 v nadaljnjem besedilu: postavka PHARE) je posebna proračunska postavka, ki je namenjena za prevzemanje, evidentiranje in plačilo obveznosti v breme prejemkov programov PHARE ter knjiženje provizije BS za konverzijo tujih valut v eure ob posameznem plačilu obveznosti v breme prejemkov programov PHARE. Postavka PHARE je vključena v sprejeti predlog finančnega načrta pristojnega proračunskega uporabnika. Pravice porabe za realizacijo izplačila se na ustrezni postavki PHARE v finančnem načrtu neposrednega uporabnika zagotovijo z razporeditvijo sredstev, ki so nerazporejena na ustreznem računu Nacionalnega sklada, odprtega v skladu z 41. členom tega pravilnika.

(2)Pravice porabe za plačilo provizije BS ob nakazilu sredstev na račun pri BS (prilivna provizija) in provizije BS ob nakazilu sredstev izvajalcu v tujino (odlivna provizija) se praviloma zagotavljajo na posebni postavki PHARE pri Nacionalnem skladu. Plačilo se izvrši na podlagi obračuna, ki ga Nacionalnemu skladu izstavi UJP.

(3)Določbe prvega in drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za uporabo sredstev Prehodnega vira.

(4)Postavko PHARE v finančnem načrtu neposrednega uporabnika odpre DP na predlog neposrednega uporabnika, če:

1. je podpisan finančni memorandum iz programa PHARE in
2. s tem predhodno soglaša Nacionalni sklad.

(5)Postavko Prehodni vir v finančnem načrtu neposrednega uporabnika odpre DP na predlog neposrednega uporabnika, če:

1. je podpisana mednarodna pogodba med Republiko Slovenijo in donatorjem o dodelitvi sredstev in
2. s tem predhodno soglaša Nacionalni sklad.

(6)Neposredni uporabnik pripravi predlog za odprtje postavke PHARE oziroma Prehodni vir na obrazcu »Decentralizirana implementacija predpristopnih in popristopnih programov: Vloga za odprtje nove proračunske postavke – konto/Vloga za povečanje veljavnega proračuna«, ki je v Prilogi 5 tega pravilnika in ga posreduje Nacionalnemu skladu v soglasje.

(7)Postavka PHARE mora biti opremljena z oznako »PHARE CFCU« in mora biti opredeljena kot postavka tipa 3. Postavka PHARE se odpre v višini 0 eurov. Kolikor je v sprejetem proračunu že odprta postavka PHARE, se v veljavnem proračunu višina sredstev na tej postavki določi v višini 0 eurov.

(8)Pravice porabe se povečajo na podlagi soglasja Nacionalnega sklada k predlogu neposrednega uporabnika za povečanje pravic porabe na postavki PHARE iz četrtega odstavka tega člena, pri čemer se za izračun eurske vrednosti upošteva ocenjeno vrednost menjalnega tečaja BS za valuto EUR na dan nakazila sredstev izvajalcu. Pravice porabe na postavki PHARE se na dan 31. december, prilagodijo višini izplačanih sredstev v letu.

(9)Postavka Prehodni vir mora imeti v nazivu oznako »TF CFCU« in se opredeli kot postavka tipa 28. Postavka Prehodni vir se odpre v višini 0 eurov. Kolikor je v veljavnem proračunu že odprta postavka Prehodni vir, se ob uveljavitvi proračuna višina sredstev na tej postavki določi v višini 0 eurov.

(10)Pravice porabe se povečajo na osnovi soglasja Nacionalnega sklada k predlogu neposrednega uporabnika za povečanje pravic porabe na postavki Prehodni vir iz petega odstavka tega člena, pri čemer se za izračun eurske vrednosti upošteva ocenjeno vrednost menjalnega tečaja BS za valuto EUR na dan nakazila sredstev izvajalcu. Pravice porabe na postavki Prehodni vir se na dan 31. december, prilagodijo višini izplačanih sredstev v letu. 51. člen

(1)Če finančni memorandum zahteva sofinanciranje iz slovenskih sredstev mora biti:

1. postavka, na kateri se zagotavljajo pravice porabe za sofinanciranje programov PHARE, opremljena z oznako »PHARE slovenska udeležba« in mora biti opredeljena kot postavka tipa 20;
2. postavka, na kateri se zagotavljajo pravice porabe za sofinanciranje programa SAPARD, opremljena z oznako »SAPARD slovenska udeležba« in mora biti opredeljena kot postavka tipa 20;
3. postavka, na kateri se zagotavljajo pravice porabe za sofinanciranje programa Prehodni vir, opremljena z oznako »TF slovenska udeležba« in mora biti opredeljena kot postavka tipa 29.

(2)Pravice porabe za plačilo davka na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV) ter drugih obveznih dajatev, potrebnih za izvedbo programov PHARE oziroma Prehodnega vira, se praviloma zagotavljajo na postavkah z oznako »PHARE slovenska udeležba« pri neposrednem uporabniku oziroma na postavkah z oznako »TF slovenska udeležba«. 52. člen

(1)Za obvezno poročanje Evropski komisiji o sofinanciranju programov PHARE in programov Prehodnega vira s slovenskimi sredstvi neposredni uporabnik poroča Nacionalnemu skladu, in sicer:

1. neposredni uporabnik do
2. januarja in do
3. julija vsako leto pisno in v elektronski obliki posreduje Nacionalnemu skladu polletno poročilo za posamezen finančni memorandum, pripravljeno na obrazcih »Poročilo o napredku pri izvajanju programa« in »Izjava o sofinanciranju projektov v okviru finančnega memoranduma za program«, ki sta v Prilogi 6 in 7 tega pravilnika;
4. neposredni uporabnik pisno in v elektronski obliki posreduje Nacionalnemu skladu končno poročilo po posameznem finančnem memorandumu, pripravljeno na obrazcu iz Priloge 8 »Končno poročilo po posameznem finančnem memorandumu« ter obrazca iz Priloge 6 in 7 »Poročilo o napredku pri izvajanju programa«, ter »Izjava o sofinanciranju v okviru finančnega memoranduma za program«, do
5. dne v mesecu, ki sledi mesecu, ko se je iztekla veljavnost finančnega memoranduma za črpanje sredstev.

(2)Neposredni uporabnik poroča Nacionalnemu skladu na obrazcih, ki so v Prilogi 6 in 7 tega pravilnika, tudi na dodatno pisno zahtevo Nacionalnega sklada.

(3)Če zneski, ki jih neposredni uporabnik poroča Nacionalnemu skladu v skladu s prvim odstavkom tega člena, odstopajo od zneskov določenih v projektnih predlogih, ki so sestavni del finančnega memoranduma, mora neposredni uporabnik k poročilu iz prvega odstavka tega člena obvezno priložiti pisno obrazložitev odstopanja.

(4)V primeru, da proračunski uporabnik ne zagotavlja sofinanciranja iz prejšnjega člena oziroma ne poroča v skladu z določili prvega odstavka tega člena, Evropska komisija pa iz teh razlogov ne zagotavlja Republiki Sloveniji rednih nakazil sredstev v okviru predpristopnih pomoči EU, sme Nacionalni sklad zaustaviti izplačila iz sredstev PHARE in sredstev Prehodnega vira. 53. člen

(1)Centralna finančna pogodbena enota kot notranja organizacijska enota v MF (v nadaljnjem besedilu: CFPE) je v Republiki Sloveniji odgovorna za izvajanje predhodnega nadzora nad uporabo sredstev programov PHARE oziroma Prehodnega vira v fazi prevzemanja obveznosti in izvajanja plačil.

(2)Odredbodajalec za izvedbo programa PHARE oziroma Prehodnega vira (v nadaljnjem besedilu: PAO) je oseba, ki v imenu Republike Slovenije odgovarja in jamči Evropski komisiji za izvajanje predhodnega nadzora nad uporabo sredstev programov PHARE oziroma Prehodnega vira. 54. člen

(1)V primeru, da je investitor občina ali posredni uporabnik državnega proračuna, se pogodbene obveznosti v okviru izvajanja projektov, za katere so zagotovljena sredstva Prehodnega vira prevzemajo samo na podlagi pogodbe o izvedbi in sofinanciranju projektov, sklenjene med investitorjem in pristojnim neposrednim uporabnikom, pri katerem je odprta postavka Prehodni vir in konto tekoči ali investicijski transferji.

(2)V primeru, da projekt Prehodnega vira ni vključen v sprejeti načrt razvojnih programov (v nadaljnjem besedilu: NRP), mora proračunski uporabnik najkasneje v času priprave razpisne dokumentacije zagotoviti, da se projekt Prehodnega vira vključi v NRP. V ta namen mora proračunski uporabnik pred potrditvijo razpisne dokumentacije predložiti CFPE: – izjavo, da je projekt Prehodnega vira vključen v sprejeti oziroma veljavni NRP, skupaj s primernim dokazilom, ali – izjavo, da je projekt Prehodnega vira vložen v postopek odločanja vlade, skupaj s primernim dokazilom.

(3)Proračunski uporabnik mora v postopku podpisovanja pogodbe predložiti CFPE: – kopijo obrazca FEP, na katerem je izdano soglasje DP k pogodbi, v primeru, da je v pogodbi predvideno predplačilo, ali – izjavo, da pogodba ne potrebuje soglasja DP k pogodbi, ker v pogodbi ni predvideno predplačilo.

(4)PAO ne podpiše pogodbe za sredstva Prehodnega vira dokler proračunski uporabnik ne predloži dokumentov iz drugega in tretjega odstavka tega člena.

(5)Neposredni uporabniki lahko prevzemajo obveznosti v breme sredstev Prehodnega vira ne glede na višino pravic porabe na postavki Prehodni vir pod pogojem, da pogodbo pred podpisom neposrednega uporabnika in izvajalca pisno odobri PAO.

(6)Izvajalec podpiše pogodbo iz prejšnjega odstavka tega člena zadnji, ne glede na določbe drugih predpisov, razen če Evropska komisija določi drugače. 55. člen

(1)Ne glede na pogoje za dogovarjanje predplačil, ki so v tem pravilniku predpisani za prevzemanje obveznosti iz proračuna, sme neposredni uporabnik v sofinancirani pogodbi dogovoriti predplačila v breme sredstev PHARE oziroma Prehodni vir in sredstev slovenske udeležbe samo pod pogoji, ki jih določi Evropska komisija.

(2)V primerih iz prejšnjega odstavka je neposredni uporabnik dolžan zagotoviti, da je predplačilo davka na dodano vrednost vedno zavarovano z bančno garancijo ali drugim ustreznim instrumentom zavarovanja, s katerim izvajalec zavaruje izpolnjevanje svojih obveznosti v postopkih decentralizirane implementacije programa PHARE oziroma Prehodni vir. 56. člen

(1)Neposredni uporabnik na podlagi sklenjene pogodbe za izvedbo in financiranje projekta PHARE oziroma Prehodni vir z izvajalcem ali upravičencem in evidentirane predobremenitve proračuna pripravi dokumentacijo za izplačilo iz proračuna za plačilo izvajalcu ali upravičencu (v nadaljnjem besedilu: dokumentacija za izplačilo iz sredstev PHARE oziroma Prehodnega vira), in sicer:

1. odredbo za plačilo – nakazilo, skupaj z listinami za izplačilo, v kateri mora biti navedeno, kolikšen znesek se plača iz postavke PHARE oziroma Prehodni vir in proračunske postavke z oznako slovenska udeležba (v nadaljnjem besedilu: postavka slovenske udeležbe);
2. predlog za povečanje pravic porabe na postavki PHARE oziroma Prehodni vir, na obrazcu iz
3. člena tega pravilnika (v nadaljnjem besedilu: vloga za povečanje veljavnega proračuna);
4. seznam posredovanih knjigovodskih listin.

(2)Kot listina za izplačilo iz sredstev PHARE oziroma Prehodnega vira se šteje: – originalni izvod računa oziroma enakovredna knjigovodska listina, – vsako poročilo, predpisano s pogodbo, – originalni izvod potrdila, predpisanega s pogodbo, – bančna garancija, – zahtevek upravičenca, kadar ta ni neposredni uporabnik za porabo sredstev PHARE oziroma Prehodnega vira.

1. člen Ne glede na določbe
2. člena pravilnika predložijo neposredni uporabniki dokumentacijo za izplačilo iz sredstev PHARE oziroma Prehodnega vira v CFPE v enem originalnem izvodu in eni kopiji takoj, najkasneje pa v roku 19 delovnih dni pred dnem, predvidenim za izplačilo.
3. člen

(1)CFPE evidentira prejem dokumentacije za izplačilo iz sredstev PHARE oziroma Prehodnega vira, ter nadaljuje s kontrolo procesa.

(2)CFPE preveri popolnost in pravilnost dokumentacije za izplačilo iz sredstev PHARE oziroma Prehodnega vira z vidika zahtev Evropske komisije glede namenskega črpanja sredstev PHARE oziroma Prehodnega vira ali slovenske udeležbe. CFPE glede na ugotovitve preverjanj lahko:

1. vrne dokumentacijo za izplačilo iz sredstev PHARE oziroma Prehodnega vira neposrednemu uporabniku in od njega zahteva, da jo dopolni oziroma popravi;
2. vrne listine za izplačilo iz sredstev PHARE oziroma Prehodnega vira izvajalcu ali upravičencu in zahteva, da jih izvajalec ali upravičenec dopolni oziroma popravi;
3. če ugotovi formalne pomanjkljivost oziroma pomote v številkah in druge očitne pomote, sam popravi neustrezno ali napačno navedene podatke na odredbi, ki jo je podpisal odredbodajalec neposrednega uporabnika, in še isti dan pozove odgovorno osebo proračunskega uporabnika, da popravke, vsaj 5 dni pred izplačilom, vnese v sistem MFERAC ter popravljeno odredbo posreduje v računovodsko službo.

(3)V primeru, da neposredni uporabnik oziroma izvajalec ali upravičenec ne zagotovita primernih dopolnitev oziroma popravkov, CFPE v celoti ali deloma zavrne izplačilo iz sredstev PHARE oziroma Prehodnega vira.

(4)CFPE na podlagi popolnih in pravilnih dokumentov pripravi navodila za prenos sredstev in pridobi pisno odobritev PAO k navodilom za prenos sredstev.

(5)CFPE na podlagi popolnih in pravilnih dokumentov preda dokumentacijo za izplačilo iz sredstev PHARE oziroma Prehodnega vira, skupaj z navodili za prenos sredstev odgovorni osebi pri Nacionalnem skladu.

(6)Izplačilo iz sredstev PHARE oziroma Prehodnega vira, se izvrši pod pogojem, da je navodila za prenos sredstev predhodno odobril PAO.

(7)CFPE hrani certifikate o poreklu blaga, ki jih neposredni proračunski uporabniki predložijo ob predložitvi dokumentacije za izplačilo iz sredstev PHARE v skladu z zahtevami Evropske komisije glede namenskega črpanja sredstev predpristopnih pomoči EU.

1. člen V primeru razpoložljivih sredstev PHARE ali Prehodnega vira, se nakazilo sredstev sofinanciranja za projekt PHARE ali projekt Prehodnega vira, izvrši isti dan, kot je neposredni uporabnik predvidel izplačilo izvajalcu.
2. člen CFPE v skladu z določbami posameznega finančnega sporazuma in v okviru posameznega finančnega memoranduma pripravlja poročila, ki jih predloži Nacionalnemu skladu.
3. člen

(1)Če izvajalec ali upravičenec nakazanih sredstev PHARE ali Prehodnega vira ni v celoti porabil, mora CFPE v skladu z določbami posameznega finančnega sporazuma pisno obvestiti Nacionalni sklad, da je izvajalec oziroma upravičenec dolžan vrniti neporabljena sredstva.

(2)Če CFPE ugotovi, da so bila sredstva PHARE ali Prehodnega vira nenamensko ali nepravilno ali preveč izplačana, mora v skladu z določbami posameznega finančnega sporazuma pisno obvestiti Nacionalni sklad. V tem primeru neposredni uporabnik zagotovi pravice porabe za vračilo sredstev in s tem povezane obresti in stroške iz postavk v svojem finančnem načrtu.

1. člen Nacionalni sklad kot notranja organizacijska enota v MF (v nadaljnjem besedilu: NS) je v Republiki Sloveniji odgovoren za finančno upravljanje s sredstvi predpristopnih in popristopnih pomoči EU, pri čemer je Nacionalni odredbodajalec za program (v nadaljnjem besedilu: NAO) oseba, ki v imenu Republike Slovenije odgovarja in jamči Evropski komisiji za sredstva predpristopnih pomoči EU iz programov PHARE in Prehodnega vira.
2. člen NS pripravi zahtevek za priliv sredstev PHARE oziroma Prehodnega vira, ki ga NAO podpiše in overi, ter ga pošlje Evropski komisiji, na podlagi: – poročil, ki jih pripravi in predloži CFPE v skladu z določili
3. člena tega pravilnika; – poročil, ki jih pripravi proračunski uporabnik v skladu z določili
4. člena tega pravilnika; – določb posameznega finančnega memoranduma.
5. člen NS po prejetem pisnem obvestilu Evropske komisije o odobrenem nakazilu sredstev PHARE oziroma Prehodnega vira obvesti DJR o vsakem pričakovanem nakazilu sredstev PHARE oziroma Prehodnega vira na račun NF in navede predvideno višino nakazila in ekonomski namen namenskih prejemkov proračuna.
6. člen ZEZRD o prejetem nakazilu sredstev PHARE oziroma Prehodnega vira na račun NF obvesti NS in DJR takoj, najkasneje pa naslednji delovni dan po prejemu izpiska računa. Ob tem ZEZRD predloži DJR originalne izvode navedenih dokumentov, kopije slednjih pa NS.
7. člen

(1)NS evidentira prejem dokumentacije za izplačilo iz sredstev PHARE oziroma Prehodnega vira vključno z navodili za prenos sredstev ter nadaljuje s kontrolo procesa.

(2)NS preveri, ali je prejeta dokumentacija za izplačilo iz sredstev PHARE oziroma Prehodnega vira, vključno z navodili za prenos sredstev, popolna in pravilna z vidika zahtev Evropske komisije po namenskem črpanju sredstev PHARE oziroma Prehodnega vira in/ali slovenske udeležbe in predpisov, ki urejajo vključevanje sredstev PHARE oziroma Prehodnega vira v proračun.

(3)Glede na ugotovitve preverjanj lahko NS:

1. vrne CFPE dokumentacijo za izplačilo iz sredstev PHARE oziroma Prehodnega vira in zahteva od CFPE, da dopolni oziroma popravi navodila za prenos sredstev;
2. vrne dokumentacijo za izplačilo iz sredstev PHARE oziroma Prehodnega vira neposrednemu uporabniku in od njega zahteva, da dopolni oziroma popravi vlogo za povečanje veljavnega proračuna;
3. če ugotovi formalne pomanjkljivost oziroma pomote v številkah in druge očitne pomote, sam popravi neustrezno ali napačno navedene podatke na odredbi, ki jo je podpisal odredbodajalec neposrednega uporabnika, in še isti dan pozove odgovorno osebo proračunskega uporabnika, da popravke vnese, vsaj 5 dni pred izplačilom, v sistem MFERAC ter popravljeno odredbo posreduje v računovodsko službo.

(4)V primeru, da CFPE oziroma neposredni uporabnik ne zagotovita primernih dopolnitev ali popravkov, NS v celoti ali deloma zavrne izplačilo iz sredstev PHARE oziroma Prehodnega vira. NS dokumentacijo za izplačilo iz sredstev PHARE oziroma Prehodnega vira v celoti zavrne neposrednemu proračunskemu uporabniku tudi v primeru, ko nima na voljo predpisanih podatkov o sofinanciranju, zagotovljenem s strani proračunskega uporabnika.

(5)NS na podlagi popolnih in pravilnih dokumentov: – pripravi obrazec iz

1. člena tega pravilnika (v nadaljnjem besedilu: nalog za prenos sredstev), pri čemer upošteva za prenos sredstev PHARE oziroma Prehodnega vira roke iz
2. člena tega pravilnika; – izda pozitivno soglasje k vlogi za povečanje veljavnega proračuna in – pridobi pisno odobritev NAO za prenos sredstev PHARE oziroma Prehodnega vira med računom NS in podračunom proračuna.

(6)Če NS ugotovi, da izkazane obveznosti za izplačilo iz sredstev PHARE oziroma Prehodnega vira presegajo razpoložljiva sredstva na računu NS, obvesti proračunskega uporabnika in CFPE, da prenosa sredstev in plačila po odredbi ni mogoče opraviti v roku, navedenem na odredbi. Prenos sredstev in plačilo po odredbi se izvrši, ko NS prejme nakazilo sredstev PHARE oziroma Prehodnega vira na račun NF.

(7)Plačilo obveznosti iz programov PHARE oziroma Prehodnega vira se izvrši samo, če je nalog za prenos sredstev predhodno pisno odobril NAO.

1. člen Evropski komisiji se na njeno zahtevo vrnejo sredstva PHARE oziroma Prehodnega vira:
2. če so prejeta sredstva ostala neporabljena na računu NS;
3. če je neposredni uporabnik, izvajalec ali upravičenec vrnil sredstva PHARE oziroma Prehodnega vira na račun NF. Zahtevek za vračilo sredstev PHARE oziroma Prehodnega vira na račun NF izda NS na osnovi prejetega obvestila CFPE iz
4. člena tega pravilnika. V kolikor se vračilo sredstev izvrši v istem proračunskem letu kot nakazilo sredstev izvajalcu ali upravičencu, se za znesek vračila popravijo pravice porabe na postavki PHARE oziroma Prehodnega vira;
5. če so bila sredstva PHARE oziroma Prehodnega vira nenamensko ali nepravilno izplačana. Pravice porabe za vračila in s tem povezane obresti ter za druge stroške mora zagotoviti neposredni uporabnik iz postavk v svojem finančnem načrtu;
6. če po zaključku programa ni bil zagotovljen delež lastnega sofinanciranja, morajo pravice porabe zagotoviti neposredni proračunski uporabniki, ki niso izpolnili obveznosti, ki izhajajo iz finančnega memoranduma oziroma iz mednarodne pogodbe.
7. člen

(1)NS hrani originalne izvode bančnih garancij in drugih ustreznih instrumentov zavarovanja v skladu z zahtevami Evropske komisije glede namenskega črpanja sredstev predpristopnih pomoči EU oziroma Prehodnega vira.

(2)Originalni izvod bančne garancije ali drugega ustreznega instrumenta zavarovanja so neposredni uporabniki dolžni predložiti NS v roku 5 dni po prejemu le-tega. Neposredni uporabnik je dolžan zagotoviti, da je instrument zavarovanja izdan v skladu s predpisi za decentralizirano izvajanje programov PHARE oziroma Prehodnega vira, pri čemer mora upoštevati rok veljavnosti instrumenta zavarovanja.

(3)Za zagotovitev vračila sredstev morajo upravičenci v instrumentu zavarovanja iz prvega odstavka tega člena, na pisno zahtevo Nacionalnega odredbodajalca (NAO), uveljavljati pravice, ki izhajajo iz instrumenta zavarovanja. 6.1.3.

1. ISPA
2. člen Pri izvajanju programa ISPA je NS odgovoren za izvrševanje povračil iz naslova sredstev ISPA v državni proračun, za prejemanje plačil iz naslova sredstev ISPA in vodenje evidenc o vseh transakcijah na podračunih.
3. člen

(1)Določbe tega podpoglavja se uporabljajo za uporabo sredstev ISPA, ki so bila dodeljena Republiki Sloveniji v okviru predpristopnih pomoči EU, razen če je s posebnim navodilom ministra za finance urejeno drugače.

(2)Projekti ISPA pomenijo kohezijske projekte, ki izvirajo iz programa ISPA, in za katere so bili podpisani finančni memorandumi do

2. 2003 in se niso zaključili do
6. člen Finančni memorandum je sporazum med Republiko Slovenijo in Evropsko skupnostjo, v katerem je določena višina denarnih sredstev ISPA, ki jih zagotavlja Evropska skupnost, nameni, za katere lahko Republika Slovenija črpa sredstva ISPA ter način in roki za njihovo porabo.
7. člen

(1)Proračunska postavka ISPA (v nadaljnjem besedilu: postavka ISPA) je posebna proračunska postavka, ki je namenjena za prevzemanje, evidentiranje in plačilo obveznosti v breme prejemkov projektov ISPA. Postavka ISPA je vključena v sprejeti predlog finančnega načrta pristojnega neposrednega uporabnika. Pravice porabe za realizacijo izplačila se na ustrezni postavki ISPA v finančnem načrtu neposrednega uporabnika zagotovijo z razporeditvijo sredstev, ki so nerazporejena na ustreznem računu NS (v nadaljnjem besedilu: račun NS).

(2)Postavko ISPA oziroma v finančnem načrtu neposrednega uporabnika odpre Sektor za proračun na predlog neposrednega uporabnika, če: 1. je podpisan finančni memorandum za projekt ISPA in 2. s tem predhodno soglaša NS.

(3)Neposredni uporabnik pripravi predlog za odprtje postavke ISPA na obrazcu »Decentralizirana implementacija predpristopnih in popristopnih programov: Vloga za odprtje nove proračunske postavke – konto/Vloga za povečanje veljavnega proračuna«, ki je v Prilogi 5 tega pravilnika in ga posreduje Nacionalnemu skladu v soglasje.

(4)Postavka ISPA mora biti opremljena z oznako »ISPA CFCU« in mora biti opredeljena kot postavka tipa

(5)Postavka ISPA se odpre v višini 0 eurov. Kolikor je v sprejetem proračunu že odprta postavka ISPA, se višina sredstev na tej postavki določi v višini 0 eurov.

(5)Pravice porabe se povečajo na osnovi soglasja Nacionalnega sklada k predlogu neposrednega uporabnika za povečanje pravic porabe na postavki ISPA iz četrtega odstavka tega člena. Pravice porabe na postavki ISPA se na koncu leta, na dan 31. december, prilagodijo višini izplačanih sredstev v letu. 73. člen

(1)Če finančni memorandum zahteva sofinanciranje iz slovenskih sredstev mora biti: – postavka, na kateri se zagotavljajo pravice porabe za sofinanciranje projektov ISPA, opremljena z oznako »ISPA slovenska udeležba« in mora biti opredeljena kot postavka tipa 20.

(2)Pravice porabe za plačilo DDV ter drugih obveznih dajatev, potrebnih za izvedbo projektov ISPA, se praviloma zagotavljajo na postavkah z oznako »ISPA slovenska udeležba« pri neposrednem uporabniku.

(3)Prerazporejanje sredstev na postavkah iz prejšnjega odstavka je urejeno z ZIPRS. 74. člen

(1)V primeru, da investitor projekta ISPA oziroma pogodbe v okviru projekta ISPA (v nadaljnjem besedilu: projekt ISPA), ki je hkrati tudi upravičenec do sredstev ISPA, ni neposredni uporabnik državnega proračuna, se pogodbene obveznosti v okviru izvajanja projektov, za katere so zagotovljena sredstva ISPA, prevzemajo samo na podlagi pogodbe o sofinanciranju projektov ISPA (v nadaljnjem besedilu: pogodbe o sofinanciranju), sklenjene med upravičencem do sredstev ISPA in pristojnim neposrednim uporabnikom, pri katerem je odprta postavka ISPA.

(2)Pogodbo o sofinanciranju je potrebno skleniti za sredstva ISPA v deležu sofinanciranja, ki ga predpiše Evropska komisija glede na upravičeni znesek in ne sme presegati dodeljenega zneska ISPA sredstev.

(3)V primeru, da je investitor projekta ISPA, ki je hkrati tudi upravičenec do sredstev ISPA, neposredni uporabnik državnega proračuna, sklenitev pogodbe o sofinanciranju ni smiselna. 75. člen

(1)Investitor projekta ISPA, ki je hkrati tudi upravičenec do sredstev ISPA, (v nadaljnjem besedilu: upravičenec do sredstev ISPA) izvrši potrebne kontrole računov pogodbenika s spremljajočo dokumentacijo in v skladu s pravili, ki veljajo za kohezijski sklad določi upravičeni znesek ter znesek ISPA. Znesek ISPA predstavlja delež, ki je določen v Finančnem memorandumu glede na upravičeni znesek.

(2)Upravičenec do sredstev ISPA na podlagi računov pogodbenika s spremljajočo dokumentacijo in po izvršenih kontrolah izdela dokumentacijo zahtevka upravičenca do sredstev ISPA za porabo sredstev ISPA, ki ga sestavljajo: – zahtevek upravičenca do sredstev ISPA za porabo sredstev ISPA (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za porabo sredstev ISPA), ki ga naslovi na neposrednega proračunskega uporabnika. Zahtevek upravičenca do sredstev ISPA za porabo sredstev ISPA se šteje kot listina za izplačilo v kateri se navede, kolikšen znesek se povrne upravičencu do sredstev ISPA iz postavke ISPA. Zahtevek upravičenca do sredstev ISPA za porabo sredstev ISPA je naslovljen na neposrednega proračunskega uporabnika; – kopije računov pogodbenika s spremljajočo dokumentacijo v številu, ki je predpisano v pogodbi o sofinanciranju; – poročilo upravičenca do sredstev ISPA o napredku glede na finančne in fizične kazalce za projekt ISPA z izjavo o opravljenih kontrolah in dokazili, v skladu s kohezijskimi pravili ali zahtevami Nacionalnega sklada in/ali neposrednega proračunskega uporabnika; – izjavo upravičenca do sredstev ISPA o datumih plačil vseh računov pogodbeniku, ki so podlaga zahtevka za porabo sredstev ISPA; – kopijo kontrolnika upravičenca do sredstev ISPA za porabo sredstev ISPA.

(3)Če NS pri izvajanju kontrol v skladu z

1. točko
2. člena Uredbe o izvajanju postopkov pri porabi sredstev Kohezijskega sklada EU v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 41/07) ugotovi, da se znesek upravičenih izdatkov ali znesek sredstev ISPA spremeni, zahteva popravek dokumentacije za povračilo iz sredstev ISPA od neposrednega proračunskega uporabnika. Upravičenec do sredstev ISPA mora neposrednemu proračunskemu uporabniku poslati popravljeno dokumentacije zahtevka upravičenca do sredstev ISPA v roku, ki ga določi neposredni proračunski uporabnik.

(4)NS ali neposredni proračunski uporabnik lahko zahtevata od upravičenca do sredstev ISPA dodatna dokazila, ki postanejo del dokumentacije zahtevka upravičenca do sredstev ISPA za porabo sredstev ISPA.

(5)Upravičenec do sredstev ISPA dokumentacijo zahtevka upravičenca do sredstev ISPA za porabo sredstev ISPA pošlje neposrednemu proračunskemu uporabniku kot nosilcu proračunske postavke v skladu s pogodbo o sofinanciranju. Število kopij posameznih dokumentov je določeno v pogodbi o sofinanciranju. 76. člen

(1)Neposredni uporabnik pripravi dokumentacijo za izplačilo iz proračuna za povračilo upravičencu (v nadaljnjem besedilu: dokumentacija za povračilo iz sredstev ISPA) na podlagi dokumentacije zahtevka upravičenca do sredstev ISPA za porabo sredstev ISPA in po izvršenih kontrolah v skladu s

1. in
2. členom Uredbe o izvajanju postopkov pri porabi sredstev Kohezijskega sklada EU (Uradni list RS, št. 41/07) v Republiki Sloveniji, in sicer:
3. odredbo za plačilo – nakazilo;
4. vlogo za povečanje veljavnega proračuna;
5. seznam posredovanih knjigovodskih listin v treh izvodih;
6. odobren zahtevek za povračilo, ki ga predpiše predstojnik NS ter kopijo kontrolnika neposrednega proračunskega uporabnika.

(2)Zahtevek upravičenca do sredstev ISPA za porabo sredstev ISPA vsebuje: – zahtevek upravičenca do sredstev ISPA za porabo sredstev ISPA (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za porabo sredstev ISPA). Zahtevek upravičenca do sredstev ISPA za porabo sredstev ISPA se šteje kot listina za izplačilo v kateri mora biti navedeno, kolikšen znesek se povrne upravičencu do sredstev ISPA iz postavke ISPA in proračunske postavke z oznako slovenska udeležba; – poročilo upravičenca do sredstev ISPA o napredku glede na finančne in fizične kazalce za projekt ISPA z izjavo o opravljenih kontrolah in dokazili, ki jih je potrebno izdelati v skladu s kohezijskimi pravili ali zahtevami Nacionalnega sklada in/ali neposrednega proračunskega uporabnika; – izjavo upravičenca do sredstev ISPA o datumih plačil vseh računov pogodbeniku, ki so podlaga zahtevka za porabo sredstev ISPA; – kopijo računov pogodbenika s spremljajočo dokumentacijo v številu, ki je predpisano v pogodbi o sofinanciranju; – kopijo kontrolnika upravičenca do sredstev ISPA za porabo sredstev ISPA; – obrazec Annex I a Evropske komisije s prilogami, ki jih predpisuje Evropska komisija; – dokazila o izpolnjevanju posebnih pogojev, ki izhajajo iz 8. člena Finančnega memoranduma.

(3)Podrobnejšo vsebino dokumentacije za izplačilo iz sredstev ISPA določi NS.

(4)Če neposredni proračunski uporabnik pri izvajanju kontrol v skladu s

1. in
2. členom Uredbe o izvajanju postopkov pri porabi sredstev Kohezijskega sklada EU v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 41/07) ugotovi napake ali pomanjkljivosti, dokumentacijo za povračilo iz sredstev ISPA z ustrezno utemeljitvijo zavrne, zadrži in zahteva popravke ali dopolnitve ali sam izvede popravke v 15 dneh od prejema zahtevka.

(5)Neposredni proračunski uporabnik pošlje dokumentacijo za povračilo iz sredstev ISPA na NS samo za povračila do mejne vrednosti, do katere se smejo povečati pravice porabe na postavki ISPA v breme rednih sredstev proračuna. Za preostala povračila pošlje neposredni proračunski uporabnik dokumentacijo za končno povračilo iz sredstev ISPA na NS šele po tem, ko so nastali vsi upravičeni izdatki v okviru projekta ISPA.

(6)NS lahko zahteva od neposrednega uporabnika ali upravičenca dodatna pojasnila ali popravke dokumentacije za povračilo iz sredstev ISPA. NS lahko z ustrezno utemeljitvijo v 30 dneh od prejema zahtevka zavrne če le-ta ne izpolnjuje zahtevanih pogojev.

(7)Če NS pri izvajanju kontrol v skladu z

1. točko
2. člena Uredbe o izvajanju postopkov pri porabi sredstev Kohezijskega sklada EU v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 41/07), da se znesek upravičenih izdatkov ali znesek sredstev ISPA spremeni, mora neposredni proračunski uporabnik NS najkasneje v 15 dneh od prejema zahteve NS poslati popravljeno, pregledano in odobreno dokumentacijo za povračilo iz sredstev ISPA.
3. člen Ne glede na
4. člen tega pravilnika predložijo neposredni uporabniki dokumentacijo za povračilo iz sredstev ISPA v NS takoj, najkasneje pa v roku 19 delovnih dni pred dnem, predvidenim za izplačilo.
5. člen

(1)NS evidentira prejem dokumentacije za izplačilo iz sredstev ISPA, ter nadaljuje s postopkom kontrole.

(2)NS preveri, ali je prejeta dokumentacija za izplačilo iz sredstev ISPA popolna in pravilna in v skladu z zahtevami Evropske komisije po namenskem črpanju sredstev ISPA in/ali slovenske udeležbe in predpisov, ki urejajo vključevanje sredstev ISPA.

(3)Glede na ugotovitve preverjanj lahko NS:

1. zadrži dokumentacijo za izplačilo iz sredstev ISPA in od neposrednega uporabnika zahteva popravke ali dopolnitve dokumentacije;
2. vrne dokumentacijo za izplačilo iz sredstev ISPA neposrednemu uporabniku in od njega zahteva, da jo dopolni oziroma popravi;
3. sam popravi neustrezno ali napačno navedene podatke na odredbi, ki jo je podpisal odredbodajalec neposrednega proračunskega uporabnika, če NS ugotovi formalne pomanjkljivost oziroma pomote v številkah in druge očitne pomote in o popravkih na odredbi pisno obvesti odredbodajalca neposrednega uporabnika najkasneje naslednji dan po pisni odobritvi iz petega odstavka tega člena;
4. pošlje neposrednemu proračunskemu uporabniku zahtevo za popravek dokumentacije za povračilo iz sredstev ISPA, če ugotovi napačno določen znesek upravičenih stroškov in na njegovi podlagi napačno določen znesek sredstev ISPA za povračilo in se zato upravičenih izdatkov ali znesek sredstev ISPA spremeni. Neposredni proračunski uporabnik mora NS popravljeno odobreno dokumentacijo za povračilo iz sredstev ISPA poslati najkasneje v 15 dneh od prejema zahteve.

(4)V primeru, da neposredni proračunski uporabnik ne zagotovi primernih dopolnitev ali popravkov, NS zavrne povračilo iz sredstev ISPA.

(5)NS na podlagi popolnih in pravilnih dokumentov: – izdela dokument Podatki o izvršeni kontroli v zvezi s

1. členom Uredbe o izvajanju postopkov Kohezijskega sklada EU v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 41/07), ki se šteje kot listina za izplačilo v kateri mora biti navedeno, kolikšen znesek se povrne upravičencu do sredstev ISPA iz postavke ISPA in kdaj. Kopija dokumenta Podatki o izvršeni kontroli v zvezi s
2. členom Uredbe o izvajanju postopkov Kohezijskega sklada EU v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 41/07) je priloga odredbe za plačilo – nakazilo za izplačilo iz proračuna za povračilo upravičencu in naloga za prenos sredstev. Dokument Podatki o izvršeni kontroli v zvezi s
3. členom Uredbe o izvajanju postopkov Kohezijskega sklada EU v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 41/07) hrani NS; – pripravi obrazec iz
4. člena tega pravilnika (v nadaljnjem besedilu: nalog za prenos sredstev), pri čemer upošteva za prenos sredstev ISPA roke iz
5. člena tega pravilnika; – izda pozitivno soglasje k vlogi za povečanje veljavnega proračuna in – pridobi pisno odobritev predstojnika NS za prenos sredstev ISPA med računom NS in podračunom proračuna.

(6)Če NS ugotovi, da izkazane obveznosti za izplačilo iz sredstev ISPA presegajo razpoložljiva sredstva na računu, se pravice porabe na postavki ISPA povečajo v breme rednih sredstev proračuna. NS o tem obvesti proračunskega uporabnika, ZEZRD in DP. NS vrne sredstva v proračun po prejemu nakazila sredstev ISPA na račun NS.

(7)Pravice porabe na postavki ISPA se smejo povečati v breme rednih sredstev proračuna iz šestega odstavka tega člena samo do nižje mejne vrednosti za izplačilo iz sredstev ISPA, in sicer: – mejne vrednosti za izplačilo iz sredstev ISPA, ki predstavlja 80% vrednosti sredstev ISPA, ki so dodeljena s Finančnim memorandumom; – mejne vrednosti za izplačilo iz sredstev ISPA, ki predstavlja 80% vrednosti sredstev ISPA, ki so določena na podlagi vseh pogodb, ki jih upravičenci do sredstev ISPA sklenejo znotraj posameznega Finančnega memoranduma.

(8)Če se pravice porabe na postavki ISPA ne smejo več povečati v breme rednih sredstev proračuna, financiranje pogodb oziroma Finančnega memoranduma do poračuna Finančnega memoranduma zagotavlja neposredni proračunski uporabnik oziroma ga zagotavljata skupaj neposredni proračunski uporabnik in upravičenec, kar opredelita v pogodbi o sofinanciranju. V pogodbi o sofinanciranju je mogoče določiti tudi, da financiranje pogodb oziroma Finančnega memoranduma do poračuna Finančnega memoranduma v celoti zagotavlja upravičenec.

(9)Za končno povračilo pošlje neposredni proračunski uporabnik dokumentacijo za končno povračilo iz sredstev ISPA na NS takoj po tem, ko so nastali vsi upravičeni izdatki v okviru projekta ISPA. Dokumentacija za končno povračilo iz sredstev ISPA obsega dokumentacijo za izplačilo iz proračuna za povračilo upravičencu in osnutek končnega poročila.

(10)Neposredni proračunski uporabnik zagotovi sredstva za zalaganje do končnega poračuna na postavki tipa 1 »ISPA CFCU – zalaganje«.

(11)Pravice porabe na postavki ISPA se ne smejo povečati v breme rednih sredstev proračuna, če upravičenec ali neposredni proračunski uporabnik nista zagotovila, da bi projekt ISPA napredoval, v skladu s Finančnim memorandumom in pogodbami z izvajalci oziroma v kolikor NS nista pravočasno posredovala pravilne dokumentacije za izplačilo.

(12)Plačilo obveznosti iz programa ISPA se izvrši samo, če je nalog za prenos sredstev predhodno pisno odobril predstojnik NS in če je predstojnik NS pisno odobril dokument Podatki o izvršeni kontroli v zvezi z

1. členom Uredbe o izvajanju postopkov pri porabi sredstev Kohezijskega sklada EU v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 41/07).
2. člen

(1)V primeru razpoložljivih sredstev ISPA se nakazilo sredstev sofinanciranja za projekt ISPA izvrši: – praviloma na dan iz izjave upravičenca do sredstev ISPA o datumih plačil vseh računov pogodbeniku, ki so podlaga zahtevka za porabo sredstev ISPA, ali – v 19 delovnih dneh od dne, ko je neposredni uporabnik poslal NS popoln in pravilen odobren zahtevek za povračilo.

(2)Za porabo sredstev ISPA upravičenec predloži neposrednemu uporabniku in NS dokazilo o izvršenem plačilu pogodbeniku, ki ga predpiše NS. Dokazilo o izvršenem plačilu pogodbeniku predloži upravičenec najkasneje v 8 dneh po izvršitvi plačila in predstavlja pogoj za naslednje nakazilo.

1. člen V primeru preveč, nenamensko ali nepravilno izplačanih sredstev ISPA mora neposredni proračunski uporabnik kot nosilec proračunske postavke v desetih dneh po prejemu zahtevka za vračilo nacionalnega sklada, izvršiti vračilo na račun nacionalnega sklada.
2. člen NS na podlagi dokumentacije za izplačilo iz sredstev ISPA, ki jih odobri odgovorna oseba neposrednega uporabnika za projekt ISPA in jih predloži neposredni uporabnik v skladu z določbami posameznega finančnega memoranduma in v skladu z navodili NS, pripravi zahtevek za plačilo sredstev ISPA, ki jo odgovorna oseba pri NS podpiše in overi, ter jo pošlje Evropski komisiji.
3. člen NS na podlagi oddanega zahtevka za plačilo sredstev ISPA obvesti ZEZRD in DJR o vsakem pričakovanem nakazilu sredstev ISPA na račun NF in navede predvideno višino nakazila in ekonomski namen namenskih prejemkov proračuna.
4. člen ZEZRD o prejetem nakazilu sredstev ISPA na račun NF obvesti NS in DJR takoj, najkasneje pa naslednji delovni dan po prejemu izpiska računa. Ob tem ZEZRD predloži DJR originalne izvode navedenih dokumentov, kopije slednjih pa Nacionalnemu skladu.
5. člen

(1)Evropski komisiji se na njeno zahtevo vrnejo sredstva ISPA:

1. če so prejeta sredstva ostala neporabljena na računu NS;
2. če je neposredni proračunski uporabnik oziroma upravičenec vrnil sredstva ISPA na račun NS;
3. če so bila sredstva ISPA preveč, nenamensko ali nepravilno izplačana.

(2)Zahtevek za vračilo sredstev ISPA na račun NS izda NS.

(3)Kolikor se vračilo sredstev izvrši v istem proračunskem letu kot nakazilo sredstev neposrednemu proračunskemu uporabniku, se za znesek vračila popravijo pravice porabe na postavki ISPA.

(4)Pravice porabe za vračila in s tem povezane obresti ter za druge stroške zagotovi neposredni uporabnik iz postavk v svojem finančnem načrtu. 6.1.3.

1. Schengenski vir
2. člen Določbe tega podpoglavja se uporabljajo za uporabo sredstev programov Schengenskega vira, ki so dodeljena Republiki Sloveniji iz proračuna Skupnosti, razen če je s posebnim navodilom ministra za finance urejeno drugače.
3. člen

(1)Višina denarnih sredstev, ki jih zagotavlja EU, nameni, za katere lahko Republika Slovenija črpa sredstva ter način in roki za njihovo porabo so določeni z odločbami Komisije o finančnem prispevku Republiki Sloveniji iz Schengenskega vira za posamezno leto.

(2)Finančni sporazum je sporazum med Nacionalnim skladom (NS) in Centralno finančno in pogodbeno enoto (CFPE), ki ureja njune naloge in obveznosti v okviru izvajanja programov Schengenskega vira v Republiki Sloveniji. 87. člen

(1)Sredstva Schengenskega vira so namenska sredstva EU na namenskem podračunu v okviru EZR države za namene izvajanja Schengenskega vira.

(2)Pravice porabe Schengenskega vira so zagotovljene na postavkah namenskih sredstev EU za Schengenski vir in so opredeljene kot postavke tipa 60.

(3)Posredniško telo je neposredni uporabnik državnega proračuna, ki ima v posebnem delu proračuna zagotovljena sredstva Schengenskega vira. 88. člen

(1)CFPE je v Republiki Sloveniji odgovorna za izvajanje nadzora nad uporabo sredstev programa Schengenski vir v fazi prevzemanja obveznosti in izvajanja povračil.

(2)PAO je oseba, ki v imenu Republike Slovenije odgovarja in jamči Evropski komisiji za izvajanje nadzora nad uporabo sredstev programa Schengenski vir. 89. člen

(1)Dokumentacijo za povračilo iz sredstev Schengenskega vira EU določi CFPE.

(2)Neposredni uporabniki predložijo zahtevke za povračilo iz sredstev Schengenskega vira EU v CFPE pisno in v elektronski obliki najkasneje v 35-ih dneh po prejemu ustreznega računa. V primeru kadar plačilo še ni izvršeno, se zahtevek pošlje v CFPE, posredniško telo pa pošlje potrdilo o izvršenem plačilu iz proračuna naknadno.

(3)Posredniška telesa posredujejo MF – CFPE vse zahtevke za povračilo iz sredstev Schengenskega vira EU, najkasneje do

1. oktobra
2. V primerih, ko še ni bilo izvršeno plačilo iz proračuna, se potrdilo o izvršenem plačilu iz proračuna dostavi v CFPE najkasneje v treh delovnih dneh po opravljenem plačilu.
3. člen

(1)CFPE evidentira prejem dokumentacije za povračilo iz sredstev Schengenskega vira EU, ter nadaljuje s postopkom kontrole.

(2)CFPE preveri popolnost in pravilnost dokumentacije za povračilo iz sredstev Schengenskega vira EU z vidika zahtev Evropske komisije glede namenskega črpanja sredstev Schengenskega vira EU.

(3)CFPE glede na ugotovitve preverjanj lahko vrne dokumentacijo za izplačilo iz sredstev Schengenskega vira EU neposrednemu uporabniku in od njega zahteva, da jo dopolni oziroma popravi.

(4)V primeru, da neposredni uporabnik ne zagotovi primernih dopolnitev oziroma popravkov, CFPE v celoti ali deloma zavrne povračilo iz sredstev Schengenskega vira EU.

(5)CFPE na podlagi popolnih in pravilnih dokumentov pripravi Navodilo za povračilo sredstev Schengenskega vira EU in pridobi k njim pisno odobritev PAO. Povračila iz sredstev Schengenskega vira EU ni mogoče izvršiti, če Navodilo za povračilo sredstev Schengenskega vira EU ni odobril PAO.

(6)CFPE na podlagi popolnih in pravilnih dokumentov preda dokumentacijo za povračilo iz sredstev Schengenskega vira EU, skupaj z Navodili za povračilo sredstev Schengenskega vira EU Nacionalnemu skladu najkasneje do

1. novembra tekočega proračunskega leta.
2. člen Če CFPE ugotovi, porabo sredstev Schengenskega vira EU za neupravičene stroške, mora o tem pisno obvestiti NS.
3. člen Pri izvajanju Schengenskega vira je NS odgovoren za:
4. finančno upravljanje s sredstvi Schengenskega vira EU, pri čemer je Nacionalni odredbodajalec za program (v nadaljnjem besedilu: NAO) oseba, ki v imenu Republike Slovenije certificira izjave o upravičenih izdatkih v skladu s pravili Skupnosti na področju Schengenskega vira EU;
5. prejemanje plačil iz naslova sredstev Schengenskega vira EU in vodenje obrestnega računa za Schengenskega vira EU ter evidence o vseh transakcijah;
6. izvajanje nalog v zvezi s povračili in plačili iz Schengenskega vira EU.
7. člen

(1)NS evidentira prejem dokumentacije iz CFPE za povračilo iz sredstev Schengenskega vira EU, ter izvede postopek kontrole.

(2)NS preveri popolnost in pravilnost dokumentacije za povračilo iz sredstev Schengenskega vira EU z vidika zahtev Evropske komisije glede namenskega črpanja sredstev Schengenskega vira EU.

(3)NS glede na ugotovitve preverjanj lahko: – vrne CFPE dokumentacijo za povračilo iz sredstev Schengenskega vira EU in od njega zahteva, da jo dopolni oziroma popravi Navodilo za povračilo sredstev Schengenskega vira EU najkasneje v 15 dneh od vračila dokumentacije; – vrne dokumentacijo za povračilo iz sredstev Schengenskega vira EU neposrednemu uporabniku in od njega zahteva, da jo dopolni oziroma popravi najkasneje v 15 dneh od vračila dokumentacije.

(4)V primeru, da CFPE oziroma neposredni uporabnik ne zagotovita primernih dopolnitev oziroma popravkov, NS zavrne povračilo iz sredstev Schengenskega vira EU.

(5)NS na podlagi popolnih in pravilnih dokumentov pripravi Odredbo za plačilo – nakazilo iz računa NS v državni proračun in pridobi pisno odobritev NAO za prenos sredstev Schengenskega vira EU med računom NS in podračunom proračuna.

(6)Če NS ugotovi, da izkazane obveznosti za povračilo iz sredstev Schengenskega vira EU presegajo razpoložljiva sredstva na računu NS, obvesti neposrednega uporabnika in CFPE, da prenosa sredstev in plačila po odredbi ni mogoče opraviti. Prenos sredstev in plačilo po odredbi se izvrši, ko NS prejme nakazilo sredstev Schengenskega vira EU na račun NS. 94. člen

(1)Evropski komisiji se na njeno zahtevo vrnejo sredstva Schengenskega vira EU:

1. če so prejeta sredstva ostala neporabljena na računu NS;
2. če je neposredni uporabnik, vrnil sredstva Schengenskega vira EU na račun NS.
3. če so bila sredstva Schengenskega vira EU preveč, nenamensko ali nepravilno izplačana.

(2)V primeru iz

1. točke prvega odstavka tega člena mora neposredni proračunski uporabnik kot nosilec proračunske postavke v desetih dneh po prejemu zahtevka za vračilo nacionalnega sklada, izvršiti vračilo sredstev Schengenskega vira EU na račun nacionalnega sklada. 6.1.3.
2. Popristopni programi, ki se financirajo ali sofinancirajo s sredstvi EU
3. člen Določbe tega pravilnika se smiselno uporabljajo za uporabo sredstev drugih popristopnih programov, ki se financirajo ali sofinancirajo s sredstvi EU in ob veljavnosti posebnosti, ki so v opisu plačilnega sistema za izvajanje mednarodnih pogodb. 6.1.
4. Donacije, pridobljene na podlagi mednarodnih pogodb, sklenjenih s Kraljevino Norveško, Kneževino Liechtenstein in Republiko Islandijo
5. člen Določbe tega poglavja se uporabljajo za uporabo sredstev Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora (v nadaljnjem besedilu: Finančni mehanizem EGP), ki so bila dodeljena Republiki Sloveniji na podlagi Memoranduma o soglasju za izvajanje Finančnega mehanizma EGP 2004–2009 med Republiko Islandijo, Kneževino Liechtenstein, Kraljevino Norveško in Republiko Slovenijo ter Memoranduma o soglasju za izvajanje Norveškega finančnega mehanizma 2004–2009 med Kraljevino Norveško in Republiko Slovenijo.
6. člen

(1)Memorandum o soglasju je sporazum med Republiko Slovenijo ter Republiko Islandijo, Kneževino Liechtenstein in Kraljevino Norveško oziroma med Republiko Slovenijo in Kraljevino Norveško, v katerem je določena skupna višina denarnih sredstev, ki jih zagotavljajo donatorji, nameni, za katere lahko Republika Slovenija črpa sredstva, oblike pomoči ter strukture za izvajanje. Služba vlade za Evropske zadeve deluje kot Nacionalna kontaktna točka Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: NKT), MF – Nacionalni sklad pa kot Plačilni organ (v nadaljnjem besedilu: PO).

(2)Sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev za Norveški finančni mehanizem ali Finančni mehanizem EGP je sporazum med donatorji in NKT, ki določa obveznosti obeh strank pri izvajanju projekta, upravičenca, višino prispevkov donatorjev, namene, za katere se lahko črpajo, način in roki za njihovo uporabo. 98. člen

(1)Proračunska postavka NOR FM in proračunska postavka EGP FM sta posebni proračunski postavki, ki sta za vsako programsko področje namenjeni za prevzemanje, evidentiranje in plačilo obveznosti v breme prejemkov projektov Norveškega finančnega mehanizma (postavka mora biti opremljena z oznako »NOR FM«) in Finančnega mehanizma EGP (postavka mora biti opremljena z oznako »EGP FM«).

(2)Postavka NOR FM in postavka EGP FM sta vključeni v veljavni predlog finančnega načrta pristojnega proračunskega uporabnika in morata biti opredeljeni kot postavki tipa 32.

(3)Postavko NOR FM in postavko EGP FM, za prenos sredstev upravičencem, ki niso neposredni proračunski uporabniki, odpre Sektor za proračun na predlog NKT, če:

1. je podpisan Memorandum o soglasju prvega odstavka
2. člena tega pravilnika in
3. s tem predhodno soglaša PO.

(4)Postavko NOR FM in postavko EEA FM odpre Sektor za proračun na predlog neposrednega uporabnika, ki je hkrati končni upravičenec, če:

1. je podpisan Sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev iz drugega odstavka
2. člena tega pravilnika in
3. s tem predhodno soglaša PO.

(5)Neposredni uporabnik je odgovoren, da se sredstva iz Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP vodijo kot podatki o projektih v NRP skladno z določbami 9. poglavja tega pravilnika.

(6)Neposredni uporabnik pripravi predlog za odprtje postavke NOR FM in za odprtje postavke EGP FM na obrazcu »Decentralizirana implementacija predpristopnih in popristopnih programov: Vloga za odprtje nove proračunske postavke – konto / vloga za povečanje veljavnega proračuna«, ki je v Prilogi 5 tega pravilnika ter ga posreduje PO v soglasje.

(7)Postavka NOR FM in postavka EGP FM se odpreta v višini 0 eurov. Kolikor je v sprejetem proračunu že odprta postavka NOR FM ali postavka EGP FM, se višina sredstev na teh postavkah določi v višini 0 eurov.

(8)Pravice porabe se na ustrezni postavki NOR FM ali postavki EGP FM v finančnem načrtu neposrednega uporabnika povečajo na podlagi soglasja PO k predlogu neposrednega uporabnika na obrazcu Vloga za povečanje veljavnega proračuna iz Priloge 5 tega pravilnika. 99. člen

(1)Če Sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev zahteva sofinanciranje projektov iz proračuna RS, mora biti odprta postavka opremljena z oznako »NOR in EGP FM – slovenska udeležba« (v nadaljnjem besedilu: postavka slovenske udeležbe) ter mora biti opredeljena kot postavka tipa 33.

(2)Na postavki slovenske udeležbe neposredni uporabnik, ki je upravičenec, zagotovi tudi pravice porabe za premostitev razlike med plačili, ki so potrebna za izvajanje projekta in pravicami porabe iz naslova že izvršenih povračil na pripadajočih postavkah tipa

2. člen Projekti Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP spadajo v tip projekta »NOR in EGP« in podtip projekta »NOR«, kadar so sofinancirani iz Norveškega finančnega mehanizma, podtip projekta »EGP«, kadar so sofinancirani iz Finančnega mehanizma EGP ter podtip projekta »NOR+EGP«, kadar so financirani iz Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP hkrati.
3. člen

(1)NKT je v Republiki Sloveniji odgovorna za določanje, načrtovanje, izvajanje, spremljanje in nadziranje dejavnosti projektov, kakor tudi za porabo sredstev Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP.

(2)Upravičenci do plačil iz Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP predložijo NKT »Zahtevek za plačilo«. Dokumentacijo, ki jo vsebuje »Zahtevek za plačilo«, določi in preveri NKT. 102. člen

(1)Pri izvajanju programa Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP je PO odgovoren za finančno upravljanje s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP, prejemanje izplačil in izvajanje nalog v zvezi s povračili.

(2)NKT predloži na PO »Zahtevek za certificiranje in povračilo«, ki vsebuje dokumentacijo skladno z zahtevami donatorjev in PO.

(3)V primeru transferjev iz proračuna RS za plačilo upravičencem, ki niso neposredni proračunski uporabniki, iz sredstev Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP, NKT kot del Zahtevka za certificiranje in povračilo pripravi tudi dokumentacijo za plačilo:

1. Odredbo za plačilo – nakazilo, v kateri mora biti navedeno, kolikšen znesek je predviden za plačilo s postavke NOR FM oziroma EGP FM;
2. predlog za povečanje pravic porabe na postavki NOR FM oziroma EGP FM, na obrazcu iz Priloge 5 tega pravilnika (Vloga za povečanje veljavnega proračuna);
3. seznam posredovanih knjigovodskih listin.

(4)Na Odredbi za plačilo – nakazilo PO sam popravi neustrezen datum plačila ali znesek, lahko pa tudi druge formalne pomanjkljivosti in očitne pomote ter pozove odgovorno osebo odredbodajalca, da popravke vsaj en dan pred izplačilom vnese v sistem MFERAC, popravljeno odredbo pa posreduje v DJR. Če nov datum plačila še ni znan, PO obvesti odgovorno osebo odredbodajalca o odlogu plačila.

(5)Če PO v Vlogi za povečanje veljavnega proračuna ugotovi formalne pomanjkljivosti oziroma pomote v številkah in druge očitne pomote, lahko sam popravi neustrezno ali napačno navedene podatke. 103. člen

(1)PO preveri popolnost in pravilnost »Zahtevka za certificiranje in povračilo« z vidika zahtev donatorjev glede namenskega črpanja sredstev Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP ter lastnega oziroma slovenskega sofinanciranja in pravil, ki urejajo vključevanje sredstev Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP v proračun. Del nalog kontrole lahko PO prenese na CFPE.

(2)PO glede na ugotovitve preverjanj lahko: – vrne na NKT dokumentacijo iz »Zahtevka za certificiranje in povračilo« in zahteva dopolnitve oziroma popravke; – zadrži dokumentacijo iz »Zahtevka za certificiranje in povračilo« in zahteva, da NKT zagotovi dopolnitve oziroma popravke; – sam popravi znesek na Odredbi za plačilo – nakazilo v skladu s četrtim odstavkom

1. člena tega pravilnika.
2. člen PO na podlagi popolnih in pravilnih dokumentov pripravi »Zahtevek za izplačilo« iz naslova Norveškega finančnega mehanizma ali Finančnega mehanizma EGP, v katerega vključi enega ali več preverjenih »Zahtevkov za certificiranje in povračilo«.
3. člen

(1)ZEZRD o prejetih sredstvih Norveškega finančnega mehanizma ali Finančnega mehanizma EGP na PNTR obvesti PO in DJR takoj, najkasneje pa naslednji delovni dan po prejemu izpiska računa. Ob tem ZEZRD predloži DJR originalne izvode navedenih dokumentov, kopije slednjih pa PO.

(2)PO na podlagi sredstev prejetih od donatorjev: – pripravi nalog za prenos sredstev; – izda pozitivno soglasje k Vlogi za povečanje veljavnega proračuna; – pridobi pisno odobritev vodje PO za prenos sredstev med PNTR in proračunom; – popravi neustrezen datum na Odredbi za plačilo – nakazilo v skladu s četrtim odstavkom 102. člena tega pravilnika. 106. člen

(1)Donatorju se na njegovo zahtevo vrnejo sredstva Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP:

1. če so prejeta sredstva ostala neporabljena na PNTR;
2. če je neposredni proračunski uporabnik oziroma upravičenec vrnil sredstva Norveškega finančnega mehanizma ali Finančnega mehanizma EGP na PNTR;
3. če so bila sredstva Norveškega finančnega mehanizma ali Finančnega mehanizma EGP preveč, nenamensko ali nepravilno izplačana.

(2)Zahtevek za vračilo sredstev Norveškega finančnega mehanizma ali Finančnega mehanizma EGP na PNTR izda PO.

(3)Pravice porabe za vračila ter s tem povezane obresti in druge stroške zagotovi neposredni uporabnik iz postavk v svojem finančnem načrtu.

(4)V primeru iz

1. točke prvega odstavka tega člena mora neposredni proračunski uporabnik v desetih dneh po prejemu zahtevka za vračilo PO, izvršiti vračilo sredstev Norveškega finančnega mehanizma ali Finančnega mehanizma EGP na račun PO. 6.
2. Kupnine, najemnine, odškodnine, prispevki in pristojbine, vplačane tiskovine in preneseno izvrševanje nalog
3. člen

(1)Kupnine od prodaje in zamenjave stvarnega premoženja v lasti države (postavke tipa 5), najemnine od oddaje stvarnega premoženja v lasti države (postavke tipa 18), odškodnine iz naslova zavarovanj stvarnega premoženja države (postavke tipa 7), ki jih pridobi neposredni uporabnik v primeru nastanka škode na podlagi zavarovalne pogodbe, sklenjene z zavarovalnico, vplačane tiskovine (postavke tipa 23), prispevki in pristojbine (postavke tipa 9 in z zakonsko omejitvijo višine postavke tipa 11) ter preneseno izvrševanje nalog (postavke tipa 27) so namenski prihodek proračuna in se uporabijo v skladu z določbami 80. člena ZJF in tega pravilnika.

(2)Kupnine in najemnine so namenski prihodki proračuna, ki pripadajo:

1. neposrednemu uporabniku, v čigar upravljanju je bilo premoženje, kar velja tudi, če je bilo premoženje v upravljanju posrednih uporabnikov ali drugih pravnih oseb iz pristojnosti neposrednega uporabnika, ali
2. drugemu neposrednemu uporabniku, ki ni upravljal s premoženjem, če tako odloči vlada.

(3)Pravice porabe na posebni postavki se uporabijo na način, kot ga v skladu s tem pravilnikom določi neposredni uporabnik, kateremu kupnina ali najemnina v skladu s prejšnjim členom pripada in sicer za potrebe neposrednega uporabnika, posrednega uporabnika ali druge pravne osebe iz pristojnosti neposrednega uporabnika.

(4)Kupnine in najemnine od:

1. nepremičnin v lasti države se lahko uporabijo za nakup, graditev, obnovo, investicijsko in tekoče vzdrževanje nepremičnin v lasti države;
2. premičnin se lahko poleg namenov iz prejšnje točke uporabijo tudi za investicijsko in tekoče vzdrževanje premičnin v lasti države.

(5)Odškodnine se lahko uporabijo za odpravo škode, kolikor obseg škode to zahteva, pa tudi za nakup nepremičnin in premičnin. Kot odškodnine se obravnavajo tudi denarna sredstva, ki jih pridobi neposredni uporabnik na podlagi instrumenta zavarovanja pogodbene obveznosti (na primer aktivirane bančne garancije).

(6)Prilivi iz naslova kupnin od prodaje stvarnega premoženja v lasti države in odškodnin iz naslova zavarovanja stvarnega premoženja države se na proračunske postavke kupnin od prodaje premoženja (postavke tipa 5) in na proračunske postavke odškodnin (postavke tipa 7) nalagajo avtomatsko ali ročno.

1. člen Na predlog neposrednega uporabnika, ki je prejemnik sredstev iz prvega odstavka prejšnjega člena, odpre DP posebno postavko, ki mora biti opremljena z oznako vrste prejemka in opredeljena kot določen tip postavke.
2. člen

(1)Neposredni uporabniki smejo prevzemati in plačevati obveznosti v breme prejemkov kupnine, najemnine in odškodnine samo v višini prostih pravic porabe na posebnih postavkah.

(2)Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je dovoljeno prevzemanje obveznosti na način obročnega odplačila obveznosti in sicer ne glede na proste pravice porabe, če je:

1. obročen način odplačila vezan na obročen način vplačila kupnine, in
2. obrok kupnine zavarovan na način, določen z Uredbo o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Uradni list RS, št. 12/03 in 77/03).
3. člen Vlada v načrtu nabav in gradenj iz
4. člena ZJF določi:
5. osnovna sredstva, ki se nabavijo, in investicijsko vzdrževanje, ki se opravi iz kupnine, najemnine ali odškodnine, pri čemer je potrebno za vsako osnovno sredstvo in investicijsko vzdrževanje je navesti predvideno nabavno ceno in vire financiranja na posebni postavki ali na integralnih postavkah, in
6. neposrednega uporabnika, ki je prejemnik kupnine, najemnine ali odškodnine. 6.
7. Lastna dejavnost in plačevanje med neposrednimi uporabniki 6.3.
8. Lastna dejavnost
9. člen

(1)Lastna dejavnost je zlasti:

1. prodaja publikacij, ki jih pripravlja neposredni uporabnik;
2. interno tiskanje obrazcev;
3. fotokopiranje;
4. organizirano izobraževanje in izvajanje seminarjev;
5. opravljanje gostinske dejavnosti;
6. opravljanje prevozov za zunanje naročnike;
7. opravljanje počitniške dejavnosti.

(2)Zunanji naročniki so fizične osebe, ki niso v delovnem razmerju pri neposrednih uporabnikih ter pravne osebe.

1. člen Neposredni uporabnik mora urediti izvajanje lastne dejavnosti v internem splošnem pravnem aktu, kjer določi:
2. vrsto lastne dejavnosti, ki jo neposredni uporabnik opravlja,
3. način opravljanja lastne dejavnosti,
4. okvirni način oblikovanja cene,
5. druge elemente.
6. člen Prihodki lastne dejavnosti so namenski prihodki proračuna, ki se lahko uporabijo samo za:
7. materialne stroške, povezane z opravljanjem lastne dejavnosti,
8. pogodbe o delu oziroma avtorske pogodbe z izvajalci nalog lastne dejavnosti,
9. investicije v osnovna sredstva in njihovo investicijsko vzdrževanje za potrebe neposrednega uporabnika pri izvajanju lastne dejavnosti.
10. člen Neposredni uporabniki, ki imajo svoj podračun, posredujejo:
11. v DJR praviloma v elektronski obliki podatke o prihodkih in odhodkih iz naslova lastne dejavnosti po šestmestnih kontih najkasneje do petega delovnega dne v mesecu za pretekli mesec, in
12. v DP razporeditev prihodkov iz naslova lastne dejavnosti po proračunskih vrsticah do
13. in
14. v mesecu.
15. člen

(1)Presežek prihodkov nad odhodki lastne dejavnosti neposrednega uporabnika se ugotavlja po stanju na dan 31. december.

(2)Presežek iz prejšnjega odstavka se lahko zmanjša ob upoštevanju obveznosti do virov sredstev (splošni sklad za lastno dejavnost).

(3)Neposredni uporabniki, ki imajo svoj podračun, morajo vsake tri mesece vplačati začasni presežek prihodkov nad odhodki lastne dejavnosti na podračun proračuna. 116. člen

(1)Cenik za opravljanje lastne dejavnosti sprejme predstojnik predlagatelja finančnih načrtov ob predhodnem soglasju vlade.

(2)V ceniku je kalkulacija cene iz naslova lastne dejavnosti dvojna in sicer za opravljene storitve:

1. neposrednim uporabnikom, pri njih zaposlenim funkcionarjem in uslužbencem ter njihovim družinskim članom, upravam lokalnih skupnosti pri pripravah na strokovne izpite (kot jih za vse zaposlene v organih državne uprave in v upravah lokalnih skupnosti določa zakon, ki ureja javne uslužbence), kjer se v kalkulacijo cene storitve vštevajo stroški, ki so povezani z izvajanjem lastne dejavnosti in se nanašajo na izdatke za blago in storitve ter investicije in investicijsko vzdrževanje, in
2. ostalim uporabnikom, kjer se v kalkulacijo cene poleg stroškov iz prejšnje točke vštevajo tudi stroški dela.

(3)Predlogu cenika za opravljanje lastne dejavnosti, ki se posreduje vladi v soglasje, mora biti priložena tudi obrazložitev, ki vsebuje kalkulativne osnove za oblikovanje cene proizvodov in storitev lastne dejavnosti ter veljavni interni splošni pravni akt, ki ureja lastno dejavnost neposrednega uporabnika. 117. člen

(1)DDV se v kalkulaciji cene blaga ali storitve lastne dejavnosti obračunava v skladu z davčnimi predpisi.

(2)Proračunski uporabniki vzpostavijo obveznost za plačilo DDV, ugotovljeno v obračunu, na kontu 2317 oziroma na kontu 2318. Obveznost in plačilo se evidentirata na posebni izvenproračunski postavki (postavka tipa 19 – Posebne transakcije) na isti datum obdobja, v skladu s shemami knjiženja, ki jih predpiše DJR.

(3)Prilivi iz naslova lastne dejavnosti se razporejajo na proračunske postavke lastne dejavnosti (postavke tipa 6) in posebne izvenproračunske postavke za plačilo DDV (postavke tipa 19) avtomatsko ali ročno v razmerju glede na stopnjo DDV. Razporejanje prilivov mora izhajati iz knjižb glavne knjige. Postopek avtomatskega razporejanja prilivov se izvaja samo na centralnem strežniku sistema MFERAC, zato morajo proračunski uporabniki, ki uporabljajo lokalne MFERAC strežnike, prilive sporočati na centralni strežnik. Postopek avtomatskega razporejanja prilivov se izvaja enkrat dnevno, postopek ročnega razporejanja pa praviloma dvakrat na mesec. 118. člen Neposredni uporabniki morajo knjigovodske listine, ki se nanašajo na lastno dejavnost, označiti tako, da je iz njih razvidno, da se nanašajo na lastno dejavnost. 119. člen Za spremljanje prihodkov iz naslova lastne dejavnosti se v okviru poslovnih knjig vodi posebna evidenca za posameznega neposrednega uporabnika. 6.3.2. Plačevanje med neposrednimi uporabniki 120. člen

(1)Neposredni uporabnik opravlja storitve oziroma dobavlja blago za drugega neposrednega uporabnika (lastna dejavnost) in mu zato izstavi knjigovodsko listino – račun, samo v primeru, če ne gre za izvrševanje nalog iz njegove pristojnosti, določene z zakonom, podzakonskim predpisom ali aktom o ustanovitvi.

(2)V primeru, ko neposredni uporabnik opravlja storitve ali dobavlja blago za drugega neposrednega uporabnika, pri izvrševanju nalog iz njegove pristojnosti, določene z zakonom, podzakonskim predpisom ali aktom o ustanovitvi, izstavi knjigovodsko listino – obračun stroškov za refundacijo, in sicer največ v višini dejanskih materialnih stroškov. Refundacija stroškov mora biti evidentirana znotraj proračunskega leta na katerega se nanaša. Vsak neposredni uporabnik ima v svojih poslovnih knjigah evidentiran le sorazmerni del stroškov, ki se nanašajo nanj. 121. člen Določbe prejšnjega člena se ne uporabljajo za plačevanje obveznosti, za katere velja Navodilo o plačevanju skupnih obveznosti proračunskih uporabnikov (Uradni list RS, št. 55/99 in 79/99 – ZJF). 6.4. Proračunski sklad 6.4.1. Splošno 122. člen

(1)Proračunski sklad se odpre, če so izpolnjeni pogoji iz 56. člena ZJF in ZIPRS.

(2)Za proračunski sklad se odpre podračun v okviru enotnega zakladniškega računa države, ki ga določi UJP.

1. člen Za razpolaganje s sredstvi na podračunu proračunskega sklada je odgovoren upravitelj proračunskega sklada, določen v aktu o ustanovitvi.
2. člen Viri financiranja proračunskega sklada so določeni v aktu o ustanovitvi in so:
3. namenski prihodki proračuna, ki se preko namenske postavke izločajo na podračun proračunskega sklada. Tovrstna postavka se opredeli kot tip 9 (prispevki in pristojbine). Naziv postavke mora označevati vrsto sredstev, ki so namenski prihodek proračunskega sklada. V okviru tovrstne proračunske postavke se odpre konto 4093 – sredstva za posebne namene,
4. izjemoma tudi integralni prihodki proračuna, ki se preko postavke tipa 1 izloča na podračun proračunskega sklada. V okviru tovrstne postavke se odpre konto 4093 – sredstva za posebne namene.
5. člen

(1)Pravice porabe na namenski postavki se praviloma izločajo na podračun proračunskega sklada enkrat na mesec.

(2)Pravice porabe na postavki tipa 1 se izločajo na podračun proračunskega sklada po stanju na dan 20. decembra tekočega leta. Do takrat se plačila prevzetih obveznosti knjižijo v breme investicijskih kontov iste postavke. Predobremenitve na tej postavki se zmanjšajo ob izločitvi sredstev in sicer največ do višine na podračun proračunskega sklada prenesenih sredstev.

(3)Izločanje pravic porabe na podračun proračunskega sklada se izvede na način izplačila iz proračuna.

1. člen DP odpre na proračunskem skladu na predlog upravitelja proračunskega sklada, če je to potrebno, postavke proračunskega sklada. Te se opredelijo kot tip 17 (proračunski skladi). Na postavkah proračunskega sklada se odprejo glede na namen porabe primerni konti. Končna poraba za predviden namen se evidentira in knjiži na teh postavkah.
2. člen Za porabo sredstev proračunskega sklada se uporabljajo določbe zakonov in podzakonskih predpisov, ki urejajo porabo proračunskih sredstev, predvsem pa:
3. lahko neposredni uporabniki prevzemajo obveznosti v breme sredstev proračunskega sklada v višini prostih sredstev proračunskega sklada,
4. morajo biti pod predpisanimi pogoji projekti in programi, ki se financirajo v breme sredstev proračunskih skladov, vključeni v NRP,
5. je potrebno pri porabi sredstev proračunskih skladov upoštevati predpisane roke plačil ter določbe o likvidnostnem načrtovanju,
6. se poraba proračunskega sklada posebej prikaže v obrazložitvi splošnega dela zaključnega računa proračuna in v obrazložitvi posebnega dela zaključnega računa finančnega načrta neposrednega proračunskega uporabnika, ki je upravitelj proračunskega sklada. 6.4.
7. Proračunska rezerva
8. člen

(1)Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo v skladu z 48. členom ZJF in tem pravilnikom.

(2)Pravila za delovanje proračunskih skladov, določena v tem podpoglavju veljajo tudi za proračunsko rezervo, razen če ni v tem podpoglavju drugače določeno.

1. člen Če so izpolnjeni pogoji iz ZJF, določi vlada s sklepom o razporeditvi sredstev proračunske rezerve:
2. namen porabe sredstev proračunske rezerve,
3. višino sredstev za ta namen in
4. enega ali več neposrednih uporabnikov, ki so pristojni za izvedbo nalog.
5. člen Za porabo sredstev proračunske rezerve se odpre postavka proračunske rezerve, ki je opredeljena kot tip 8 (proračunska rezerva) in se ne vključuje v proračun. Postavko proračunske rezerve odpre DP v skladu s sklepom vlade iz prejšnjega člena. Iz naziva postavke mora biti razviden namen porabe sredstev proračunske rezerve.
6. člen Neposredni uporabnik, v čigar pristojnost spada zadeva, ki se financira iz proračunske rezerve, je pristojen in odgovoren za prevzemanje, evidentiranje in plačilo obveznosti v breme proračunske rezerve v višini in za namen določen s sklepom vlade.
7. PREDPLAČILA IN SOGLASJA K POGODBAM 7.
8. Splošno
9. člen

(1)V skladu z 52. členom ZJF neposredni uporabnik uporablja sredstva proračuna za plačevanje že opravljenih nabav blaga, storitev in gradbenih del.

(2)Izjemoma lahko neposredni uporabnik v pogodbi dogovori predplačilo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

1. predplačilo ne presega 25% skupne pogodbene vrednosti;
2. gre za storitve in nabave, ki se opravljajo vse leto;
3. pogodbena obveznost je zavarovana v skladu s tem pravilnikom in
4. je na pogodbo dalo soglasje MF.
5. člen

(1)Predplačila niso izplačila iz proračuna, namenjena za:

1. subvencije;
2. socialne transfere;
3. tekoče in investicijske transfere občinam;
4. transfere ZPIZ-u;
5. financiranje izvajanja javnih služb;
6. transfere fizičnim in pravnim osebam, ki niso namenjene opravljanju dejavnosti javnih služb;
7. akontacije stroškov za službena potovanja;
8. plačilo pogodbenih obveznosti, ki se plačujejo pred izvršitvijo storitve, če je v skladu s poslovnimi običaji tako uveljavljeno (na primer naročnine, šolnine);
9. plačila pogodbenih obveznosti za projekte medinstitucionalne pomoči tretjim državam, ki so financirani s strani EU.

(2)Investicijski transferi občinam, nakazanim le-tem pred dnevom plačila občine izvajalcu, se ne štejejo kot predplačila.

1. člen Neposredni uporabnik je dolžan zagotoviti, da je predplačilo zavarovano v skladu s pravilnikom, ki ureja vrste finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo izpolnjevanje obveznosti v postopkih javnega naročanja.
2. člen

(1)V pogodbi med neposrednim uporabnikom in izvajalcem se določi rok, do katerega mora izvajalec predložiti inštrument zavarovanja, pri čemer rok ne sme biti daljši kot 15 delovnih dni od dneva sklenitve pogodbe. Pogodba mora biti sklenjena z odložnim pogojem, ki določa, da začne pogodba veljati, ko prejme neposredni uporabnik od izvajalca ustrezno zavarovanje.

(2)V pogodbi med neposrednim uporabnikom in izvajalcem se določi, da mora v primeru neizpolnitve pogodbene obveznosti izvajalec povrniti celotni znesek predplačila, skupaj z zamudnimi obrestmi po obrestni meri določeni z zakonom. Enako obveznost mora sprejeti tudi porok v poroštveni izjavi in banka z bančno garancijo.

(3)Neposredni uporabnik mora izdati nalog za unovčitev inštrumenta zavarovanja naslednji dan po roku, ki ga je postavil prejemniku predplačila za vračilo predplačila, pri čemer mora paziti, da instrumentu zavarovanja ne poteče rok veljavnosti.

(4)Stroške zavarovanja predplačil nosijo izvajalci, ki so prejemniki predplačil. 7.

1. Postopek za pridobivanje soglasij MF k pogodbam
2. člen

(1)Neposredni uporabnik mora pridobiti soglasje MF k pogodbam:

1. v katerih je predvideno predplačilo,
2. za katere tako določi vlada ob določitvi ukrepov začasnega izvrševanja proračuna po
3. členu ZJF ali
4. je tako določeno v ZIPRS.

(2)Soglasje k pogodbi je potrebno pridobiti pred sklenitvijo pogodbe. Soglasje izda DP.

(3)Za pridobitev soglasja posreduje neposredni uporabnik DP vlogo, ki vsebuje:

1. izvod še nepodpisane pogodbe, in
2. izpolnjen FEP, na katerem je označeno, da je namenjen za pridobitev soglasja.

(4)Nepopolne ali nepravilne vloge DP vrne neposrednemu uporabniku v dopolnitev.

(5)V primeru, ko je potrebno pridobiti soglasje k pogodbi za najem, pri katerem preide ali lahko preide lastninska pravica na najemojemalca, je potrebno pridobiti soglasje MF pred začetkom izvedbe javnega naročila za najem. 137. člen

(1)DP se opredeli do vloge v 10 dneh po prejemu popolne vloge. Pri tem preveri usklajenost finančnih določil pogodb z določili zakonov in podzakonskih predpisov, ki urejajo porabo proračunskih sredstev. Če se DP do vloge ne opredeli v desetih dneh, se šteje, da je soglasje izdano.

(2)O izdanem ali zavrnjenem soglasju DP obvesti neposrednega uporabnika na istem obrazcu FEP, na katerem je bilo soglasje zahtevano. Nepodpisano pogodbo in kopijo obrazca FEP arhivira DP.

1. člen Elementi podpisane pogodbe, ki se nanašajo na predplačilo, ne smejo biti drugačni kot ti, na katere je DP izdal soglasje.
2. člen

(1)Če se spremenijo elementi predloga pogodbe, na katero je bilo že dano soglasje in še ni podpisana s strani dobavitelja oziroma izvajalca, mora neposredni uporabnik nov predlog pogodbe ponovno predložiti v soglasje.

(2)Če se spremenijo določbe sklenjene pogodbe, na katero je bilo že izdano soglasje, pripravi neposredni uporabnik aneks k pogodbi in ga posreduje v soglasje MF.

1. PREVZEMANJE OBVEZNOSTI IN EVIDENTIRANJE PREDOBREMENITEV PRORAČUNA 8.
2. Načini prevzemanja obveznosti
3. člen Neposredni uporabniki lahko prevzemajo in plačujejo obveznosti, ki zapadejo v plačilo v prihodnjih proračunskih letih v breme proračunov prihodnjih let (tudi po obdobju začasnega financiranja), pod pogoji, ki jih določata
4. člen ZJF in ZIPRS oziroma uredba, ki ureja začasno financiranje.
5. člen

(1)Neposredni uporabniki prevzemajo obveznosti, ki zahtevajo odhodek proračuna:

1. s sklepanjem pisnih pogodb,
2. s podpisovanjem drugih listin, ki imajo značaj pogodbe (na primer naročilnice),
3. z izdajo posamičnih pravnih aktov (na primer upravne in sodne odločbe ali sklepi).

(2)Kot prevzete obveznosti, ki zahtevajo odhodek proračuna, se štejejo tudi obveznosti, katere temeljijo neposredno na zakonu ali podzakonskem predpisu in se posameznemu upravičencu izplačujejo na podlagi posamičnega pravnega akta.

1. člen Neposredni uporabniki morajo skleniti pogodbo pred začetkom opravljanja storitve ali nabave blaga.
2. člen Prevzete obveznosti iz
3. člena tega pravilnika predstavljajo predobremenitev proračuna.
4. člen

(1)Proračunski uporabnik evidentira pogodbe, izdane naročilnice, druge listine in posamične pravne akte, ki so osnova za prevzemanje obveznosti, neodvisno od formalne oblike dokumenta, vključno s predpogodbami, pismi o nameri ali drugimi akti s podobnimi posledicami, v evidenco pogodb v sistemu MFERAC najkasneje v petih dneh od veljavnosti akta.

(2)V evidenco pogodb se vpiše najmanj naslednje podatke: – številka pogodbe; – daljša številka pogodbe; – predmet pogodbe; – datum sklenitve pogodbe; – šifra pogodbenega partnerja iz šifranta poslovnih partnerjev; – datum začetka veljavnosti; – datum konca veljavnosti; – pogodbena vrednost v nacionalni valuti.

(3)V evidenco pogodb se lahko vpisuje tudi druge podatke, ki so potrebni za spremljanje izvajanja pogodbe. 8.2. Evidentiranje predobremenitev proračuna 8.2.1. Splošno 145. člen

(1)MF se o prevzetih obveznostih v breme proračuna obvešča tako, da se prevzete obveznosti zavedejo v enotno bazo predobremenitev s potrditvijo obrazca FEP.

(2)V enotno bazo predobremenitev zavedejo podatke iz obrazca FEP na način kot ga določa ta pravilnik:

1. neposredni uporabniki ali
2. DJR.
3. člen Na obrazcu FEP morajo neposredni uporabniki vpisati točen datum predvidenih plačil obveznosti v proračunskem letu. Evidentirano dinamiko predobremenitev so dolžni neposredni uporabniki vsak mesec najkasneje do
4. v mesecu uskladiti z dejanskim stanjem. Dinamika plačil za preteklo obdobje mora odražati evidentirane odredbe, dinamika plačil za prihodnje obdobje pa mora odražati novo oceno predvidenih plačil. Spremembo dinamike plačil neposredni uporabnik evidentira s postopkom uskladitve dinamike plačil ali z novo vlogo obrazca FEP.
5. člen Neposredni uporabnik uporablja obrazec FEP tudi za pridobitev soglasja MF, ko je to v skladu z ZJF in s tem pravilnikom potrebno.
6. člen Obrazec FEP se potrdi za naslednje obveznosti, ki zahtevajo izdatek proračuna:
7. pogodbe, za katere je potrebno spremljati realizacijo po posamezni pogodbi;
8. pogodbe za istovrstne naloge z enako ali podobno vsebino, sklenjene z različnimi izvajalci ali upravičenci, ki bremenijo isto proračunsko vrstico (v nadaljnjem besedilu: pogodbe za istovrstne naloge) kot so na primer: pogodbe za transfere javnim zavodom in javnim gospodarskim zavodom, pogodbe o subvencioniranju, avtorske pogodbe, pogodbe o delu, pogodbe o štipendiranju, pogodbe o izobraževanju, pogodbe o pravnih storitvah, pogodbe o prevajalskih storitvah, najemne pogodbe, pogodbe za pisarniški material, pogodbe tekočega vzdrževanja, pogodbe o čiščenju ali varovanju; in
9. obveznosti, za katere pripravi neposredni uporabnik program porabe sredstev na eni ali več proračunskih vrstic, ki je finančno ovrednoten. 8.2.
10. Finančno ovrednoten program
11. člen

(1)Neposredni uporabnik pripravi program porabe sredstev na eni ali več proračunskih vrstic, ki je finančno ovrednoten (v nadaljnjem besedilu: FOP) za:

1. obveznosti, ki izhajajo neposredno iz zakona, predpisa ali na teh pravnih podlagah izdanih posamičnih pravnih aktov, za katere neposredni uporabnik ne sklepa pogodb kot so na primer: plače in prispevki, transferi posameznikom in gospodinjstvom, transferi javnim zavodom in javnim gospodarskim zavodom, transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči transferi doma in v tujino, transferi drugim ravnem države – občinam, transferi ZPIZ-u, subvencije in obresti in
2. fiksne stroške za blago in storitve kot so: pisarniški in splošni material in storitve, posebni material in storitve, energija, voda, komunalne storitve in komunikacije, prevozni stroški in storitve, izdatki za službena potovanja, tekoče vzdrževanje, nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in drugi operativni odhodki.

(2)FOP zajema predvidena izplačila za celotno proračunsko leto. 150. člen

(1)Za prevzete obveznosti, ki izhajajo iz FOP-a, neposredni uporabnik samostojno potrdi obrazec FEP, ki se nanaša na FOP. Original obrazca FEP neposredni uporabnik posreduje svoji računovodski službi.

(2)V DJR se v aplikacijo sistema MFERAC zavedejo v enotno bazo predobremenitev obrazci FEP, ki se nanašajo na FOP v zvezi s kupninami, vračili javnofinančnih prihodkov ter napačno nakazanih sredstev in obrazci FEP, ki se nanašajo na vračila sredstev rezerv ter sredstev iz naslova temeljnih razvojnih programov.

1. člen Ne glede na
2. in
3. člen tega pravilnika, DP za vse neposredne uporabnike pripravi obrazec FEP, ki se nanaša na skupine kontov za plače (400, 401 in 4028) v okviru postavk tipa
4. Obrazec FEP za plače se pripravi z vsako spremembo veljavnega proračuna na skupinah kontov za plače (400, 401 in 4028) v okviru postavk tipa
6. člen Iz FOP-a, ki se nanaša na postavke za financiranje izvajanja javnih služb, mora biti razvidno:
7. področje, na katero se nanaša FOP;
8. pravna podlaga za izplačilo;
9. številka in naziv proračunske vrstice, iz katere se obveznosti poravnavajo;
10. tabelarični prikaz izračuna obsega sredstev po posameznih vrstah obveznosti ter število prejemnikov oziroma upravičencev, če je to glede na vrsto obveznosti potrebno, in
11. dinamika plačil po mesecih. 8.2.
12. Pogodbe
13. člen Neposredni uporabnik potrdi obrazec FEP, ki se nanaša na sklenjene pogodbe takoj, vendar ne kasneje kot v 5 dneh po podpisu pogodbe, in sicer za:
14. pogodbe, za katere je potrebno spremljati realizacijo po posamezni pogodbi, in
15. pogodbe za istovrstne naloge, pri katerih neposredni uporabnik v obrazcu FEP izkaže skupne obveznosti. Obrazcu FEP mora biti priložen ažuriran seznam izvajalcev oziroma upravičencev, s katerimi so sklenjene pogodbe.
16. člen

(1)V roku iz prejšnjega člena posreduje neposredni uporabnik svoji računovodski službi originale pogodb, skupaj z obrazcem FEP. Če je pogodba sestavljena računalniško, se lahko namesto z lastnoročnim podpisom, potrdi z elektronskim podpisom.

(2)Sklenjenim pogodbam, v katerih je predvideno predplačilo, neposredni uporabniki priložijo tudi instrument zavarovanja predplačila. K pogodbam, za katere je DP na podlagi originalnega obrazca FEP izdal soglasje, priložijo kopijo obrazca FEP. 155. člen

(1)Za naloge, ki jih financira več neposrednih uporabnikov, se sklene z izvajalcem ena večstranska pogodba.

(2)V primeru, če se sklene z izvajalcem ena večstranska pogodba neposredni uporabniki izpolnijo in podpišejo vsak svoj obrazec FEP, in sicer vsak neposredni uporabnik za tisti del stroškov po sofinancerski pogodbi, ki bremenijo njegovo proračunsko vrstico. Vsak neposredni uporabnik evidentira predobremenitev za svoj del prevzetih obveznosti oziroma posreduje pogodbo, svoj obrazec FEP in ustrezno dokumentacijo v postopek evidentiranja predobremenitev.

(3)Če je na večstransko pogodbo potrebno pridobiti soglasje MF, jo prvonavedeni v pogodbi posreduje v postopek pridobivanja soglasij.

1. člen Za obveznosti, ki izhajajo iz podjemnih in drugih podobnih pogodb, navedejo uporabniki v obrazcu FEP višino obveznosti, ki izhaja iz pogodbe, povečano za davke in prispevke.
2. člen

(1)Za pogodbe, v katerih je obveznost določena v tuji valuti, se v obrazcu FEP navede obveznost za plačilo v valuti, ki je navedena v pogodbi.

(2)V tuji valuti evidentirane predobremenitve se dnevno uskladijo s spremembami deviznih tečajev. Preračunajo se v devizne vrednosti na evidentiranih obrazcih FEP in uskladi se stanje predobremenitev v proračunu. Pri preračunu se praviloma upošteva srednji tečaj BS, povečan za faktor, ki je odvisen od gibanja tečaja. V posebnih primerih se nastavi na proračunsko vrstico drugačno tečajno listo ali tečaj. 9. SPREMLJANJE IN SPREMINJANJE PODATKOV O PROJEKTIH V NRP 9.1. Splošno 158. člen

(1)Neposredni uporabnik vodi evidenco o izvajanju NRP kot tretjega dela proračuna in o prevzetih obveznostih, prejetih računih in situacijah, odredbah v breme tekočega leta ter v breme proračunov prihodnjih let po projektih in programih (v nadaljnjem besedilu: projekti) v sistemu MFERAC.

(2)Neposredni uporabnik je odgovoren za pravilnost podatkov in za njihovo v skladnost z dokumenti o projektih. MF nudi informacijsko podporo in pomoč pri vzdrževanju podatkov v sistemu MFERAC. MF lahko posreduje podatke tretjim osebam na podlagi sklepa vlade po predhodno pridobljenem soglasju neposrednega uporabnika, na katerega se nanašajo zahtevani podatki. 159. člen

(1)Kot evidenčni projekt se vodijo rezervirana sredstva za določen programski namen, dokler niso identificirani projekti, ki sestavljajo ta program.

(2)Kot evidenčni projekt se lahko vodi tudi skupina projektov ali program, ki bo financiran na podlagi finančnega memoranduma ali drugega sporazuma ali pogodbe o sofinanciranju z donatorji, dokler se projekti ne začnejo izvajati.

(3)Spreminjanje posameznih projektov, ki so nastali iz evidenčnega projekta, ne vpliva na evidenčni projekt.

(4)Za poročanje o skupini projektov se projekte uvršča in povezuje v celovit projekt. Uporabnik določi naziv celovitega projekta in njegove značilnosti ter projekte v celovit projekt tako, da lahko poroča o financiranju celovitega projekta. Načrt financiranja celovitega projekta je vsota načrtov financiranja projektov, ki ga sestavljajo.

(5)Projekte, ki nastanejo iz evidenčnih projektov, se uvrsti v sistem MFERAC v postopku priprave proračuna ali po postopku večje spremembe NRP. 160. člen

(1)Načrt financiranja projekta se povzame po investicijskem programu ali po drugem dokumentu, ki določa projekt in način njegove izvedbe, ob upoštevanju realnega terminskega plana izvedbe ter ob upoštevanju pravil o rokih za plačila. Načrt financiranja se za potrebe vodenja evidence o financiranju projekta,