← Slovenija

Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Žirovnica, stran 7456.

Na podlagi

  1. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – UPB1),
  2. in
  3. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98),
  4. člena Zakona o prekrških (ZP-1-UPB4, Uradni list RS, št. 3/07),
  5. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Žirovnica (Uradni list RS, št. 17/00, 11/01, in Uradni vestnik Gorenjske, št. 13/02) ter
  6. člena Statuta Občine Žirovnica (Uradni list RS, št. 23/99, 71/01 in 109/01, ter Uradni vestnik št. 34/04, 17/05, Uradni list RS, št. 39/06) je Občinski svet Občine Žirovnica na
  7. redni seji dne
  9. 2006 sprejel O D L O K o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Žirovnica I. SPLOŠNE DOLOČBE
  10. člen Ta odlok ureja na območju Občine Žirovnica način opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: javna služba) tako, da določa: – organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe – vrsto in obseg javnih dobrin javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev – pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin – pravice in obveznosti uporabnikov – vire financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja – vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe – druge elemente, pomembne za opravljanje in razvoj gospodarske javne službe.
  11. člen Storitve javne službe po tem odloku se nanašajo na komunalno odpadno vodo, ki nastaja v stavbah zaradi bivanja in opravljanja dejavnosti in na padavinsko vodo, razen padavinske vode, ki odteka iz površin, ki niso javne površine ali strehe. Storitve javne službe po tem odloku se morajo zagotavljati na območju celotne Občine Žirovnica, razen za posamezne stavbe ali skupino stavb na nadmorski višini nad 1.500 metrov.
  12. člen Namen odloka je predvsem: – zagotavljanje storitev javne službe iz tega odloka – uskladitev s predpisi, ki se nanašajo na varovanje okolja in posebej na varovanje voda – smiselno planiranje, gradnja, uporaba in upravljanje javne kanalizacije – razporejanje stroškov obratovanja in vzdrževanja javne kanalizacije – varovanje okolja.
  13. člen Izrazi, uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen: Komunalna odpadna voda je voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih. Komunalna odpadna voda je tudi voda, ki nastaja v objektih v javni rabi, v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, če je po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvih. Sem štejemo tudi tehnološko odpadno vodo, katere povprečni dnevni pretok ne presega 15 m3/dan in letna količina ne presega 4.000 m3, hkrati pa letno obremenjevanje zaradi odvajanja te vodene presega 50 PE in letna količina nobene od nevarnih snovi ne presega količine za nevarne snovi po uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja. Padavinska voda je voda, ki je posledica padavin in odteka s streh in utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin neposredno ali po kanalizaciji v vode ali v tla. Javna kanalizacija je sistem kanalskih vodov, kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških naprav, ki se povezujejo v sekundarno, primarno in magistralno omrežje in s pomočjo katerega se zagotavlja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode iz priključenih stavb ter padavinske vode iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih javnih površin. Objekti in naprave javne kanalizacije so lokalna gospodarska javna infrastruktura. Priključek stavbe na javno kanalizacijo je kanalski vod in z njim povezane tehnološke naprave, kot so peskolov, lovilec olj in črpališče za prečrpavanje odpadne vode, ki je namenjen odvajanju odpadne vode v omrežje javne kanalizacije. Kanalizacijski priključek po tem odloku je del interne kanalizacije, ki je v lasti uporabnika in poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijo do prvega revizijskega jaška ali do zunanje stene stavbe, če revizijskega jaška ni možno postaviti. Priključki stavb na javno kanalizacijo in pretočne in nepretočne greznice in male čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, niso objekti javne kanalizacije. Uporabnik javne kanalizacije je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik stavbe ali zemljišča, ki je priključena na javno kanalizacijo oziroma koristi storitve javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih in padavinskih voda. Drugi pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen kot je določeno v zakonih in podzakonskih prepisih, ki so izdani na njihovi podlagi.
  14. člen Javno službo na celotnem območju Občine Žirovnica izvaja JEKO-IN, javno komunalno podjetje, d.o.o., Jesenice (v nadaljnjem besedilu: izvajalec), katerega soustanovitelj je Občina Žirovnica.
  15. člen Izvajalec mora opravljati javno službo skladno s programom za obvladovanje kakovosti poslovanja in s programom oskrbe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode (v nadaljnjem besedilu: program), ki ga izdela izvajalec in ga potrdi občinski svet. Izvajalec javne službe ima pri upravljanju javne kanalizacije predvsem naslednje naloge: – skrbi za razvoj in izgradnjo javne kanalizacije in za njeno nemoteno obratovanje, – vodi kataster javne kanalizacije, – vzdržuje javno kanalizacijo, – izdaja smernice in soglasja v skladu z odlokom, tehničnim pravilnikom in drugimi predpisi, – nadzira odvajanje in čiščenje odpadnih vod, – izvaja in nadzira priključke na javno kanalizacijo, – obračunava storitve kanalščine, čiščenja in drugih pristojbin, določenih s predpisi.
  16. člen Javna služba obsega naslednje storitve: – upravljanje, vzdrževanje in čiščenje javne kanalizacije, – čiščenje komunalne odpadne vode ter tehnološke in padavinske vode, ki se odvajajo v javno kanalizacijo, – čiščenje peskolovov, lovilcev olj in maščob na javnih površinah, – prevzem blata iz malih čistilnih naprav ter obdelavo blata, – praznjenje greznic in obdelavo njihove vsebine, prevzem in obdelavo gošč iz premičnih suhih stranišč, – izvajanje obratovalnega monitoringa za komunalne čistilne naprave. S storitvami iz prejšnjega odstavka se zagotavlja odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: odpadna voda).
  17. člen Na območjih, kjer javna kanalizacija še ni zgrajena, se odvaja komunalna odpadna voda v greznice ali male komunalne čistilne naprave.
  18. člen Čiščenje odpadne vode na območju Občine Žirovnica se izvaja v: – centralni čistilni napravi Radovljica za odpadne vode, ki se odvajajo preko kanalizacijskega omrežja iz območij, ki so nanj priključena, – centralni čistilni napravi Jesenice za pripeljane greznične gošče iz pretočnih, nepretočnih greznic in malih čistilnih naprav, – lokalnih komunalnih čistilnih napravah za odpadne vode, ki se odvajajo preko lokalnih kanalizacijskih omrežij iz območij, ki so nanj priključena, – pretočnih, nepretočnih greznicah ali malih komunalnih čistilnih napravah za odpadne vode iz stavb, ki niso priključene na javno kanalizacijo in niso v upravljanju javne službe. II. OBJEKTI IN NAPRAVE JAVNE KANALIZACIJE
  19. člen Naprave in objekti javne kanalizacije obsegajo magistralno, primarno in sekundarno kanalizacijsko omrežje ter z njimi povezane tehnološke naprave, kot so: – kanali z revizijskimi jaški za odvod odpadne in padavinske vode, – odcepi hišnih priključkov znotraj javnih površin oziroma cestnega telesa, – črpališča za prečrpavanje odpadne in padavinske vode, – čistilne naprave, – razbremenilniki visokih vod, – zadrževalni bazeni, – peskolovi, – lovilci olj, – drugi objekti in naprave, potrebni za obratovanje javne kanalizacije.
  20. člen Obstoječe kanalizacijsko omrežje je grajeno v ločenem ali mešanem sistemu. Vsi novi kanali se gradijo v ločenem sistemu, razen v naslednjih primerih: – ko padavinske vode ni možno ločiti iz sistema, ker ni ustreznega odvodnika oziroma ni možnosti ponikanja, – ko zaradi pomanjkanja prostora ni možna vgradnja dveh vzporednih kanalov, – ko je padavinska voda tako močno onesnažena, da je ni možno odvajati v vodotok ali ponikati.
  21. člen Gradnjo objektov javne kanalizacije lahko izvaja le usposobljen izvajalec, ki je bil kot najugodnejši ponudnik izbran v postopku oddaje javnega naročanja, posege v sistem javne kanalizacije pa izvaja izvajalec javne službe ali od njega pooblaščen izvajalec.
  22. člen Javna kanalizacija mora biti vodotesna. V javno kanalizacijo in lastno kanalizacijo za čiščenje odpadnih vod ni dovoljeno odvajanje drenažnih vod, podtalnice, vodotokov ter meteornih voda, ki jih je možno speljati v ponikovalnico ali vodotok. Lastnik ali upravljavec objekta mora za padavinsko vodo, ki odteka s strehe objekta, zagotoviti odvajanje vode neposredno v vode ali ponikanje v tla, kadar je to izvedljivo. Lastnik ali upravljavec površin, s katerih odteka toliko onesnažena površinska voda, da je po veljavnih predpisih ne sme spuščati neposredno v vode, mora na območjih, kjer ni javne kanalizacije, to vodo zajeti in očistiti.
  23. člen Uporaba objektov in naprav javne kanalizacije je obvezna na vseh območjih, kjer so vzpostavljeni javni sistemi za odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih vod. Objekte in naprave javne kanalizacije lahko pod enakimi z zakonom, tem odlokom in drugimi predpisi določenimi pogoji uporablja vsakdo.
  24. člen Izvajalec javne službe ima vsak čas pravico dostopa do kanalizacijskih objektov in naprav zaradi rednega vzdrževanja, meritev in snemanj ne glede na to, kdo je lastnik zemljišča, na katerem so kanalizacijski objekti in naprave. Izvajalec mora po opravljenem delu vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje in poravnati morebitno nastalo škodo.
  25. člen Vsi izvajalci, pravne in fizične osebe, ki opravljajo dela v bližini javne kanalizacije, si morajo za ta dela pridobiti soglasje izvajalca javne službe ter mu pokriti vse s tem nastale stroške, vključno z izvajalčevim nadzorom in pri opravljanju teh del zagotoviti, da ostane javna kanalizacija nepoškodovana. V primeru poškodbe so jo dolžni vzpostaviti v prvotno stanje in poravnati vso morebitno škodo, ki je nastala zaradi poškodbe ali prekinitve odvajanja in čiščenja odpadnih vod.
  26. člen Uporabnikom in drugim nepooblaščenim osebam, ni dovoljeno posegati v objekte in naprave javne kanalizacije. Na trasi kanalizacije se ne sme graditi, postavljati objektov, nasipati materiala in izvajati ostalih aktivnosti, ki bi lahko povzročile poškodbe na cevovodu ali ovirale njegovo delovanje in vzdrževanje. Prav tako ni dovoljeno posegati v interne kanalizacijske objekte in naprave drugih uporabnikov ali jim celo preprečiti odvod odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje. III. OBJEKTI IN NAPRAVE UPORABNIKOV
  27. člen Objekti in naprave uporabnika so: – priključni kanal od objekta do javne kanalizacije – objekti in naprave za predčiščenje odpadnih vod – interna kanalizacija s pripadajočimi objekti in napravami v objektu in na zemljišču uporabnika. Z objekti in napravami iz tega člena upravlja, gospodari in jih vzdržuje uporabnik na svoje stroške. Uporabnik je dolžan s temi objekti in napravami gospodariti tako, da je omogočeno nemoteno odvajanje odpadne in padavinske vode in da je odpadna voda v predpisani kvaliteti. IV. JAVNA POOBLASTILA IZVAJALCU
  28. člen Izvajalec opravlja na območju Občine Žirovnica na podlagi javnega pooblastila naslednje naloge v zvezi z opravljanjem javne službe po tem odloku: – izdaja smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve (v nadaljnjem besedilu: smernice), – mnenja k dopolnjenim predlogom prostorskega akta (v nadaljnjem besedilu: mnenja), – projektne pogoje k projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja (v nadaljnjem besedilu: pogoje), – soglasja k projektnim rešitvam (v nadaljnjem besedilu: soglasja). Dokumentacija, ki jo mora vlagatelj predložiti izvajalcu za izdajo zgoraj navedenih listin je:
  29. za smernice: – strokovne podlage.
  30. za projektne pogoje: – lokacijska informacija – tekstualni del, ki obsega opis nameravane graditve objekta ter dejanskega in pravnega stanja zemljišča, njegovo namembnost s predvideno prošnjo vode in karakteristiko onesnaževanja, – kartografski del, ki obsega kopijo katastrskega načrta in topografskega načrta z vrisanim objektom skicami tlorisa in tipičnih prerezov, če gre za stavbo, praviloma v merilu 1:500, če gre za gradbeni inženirski objekt pa v merilu 1:1000 oziroma drugem ustrezno večjem merilu.
  31. za soglasje k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja in projektni dokumentaciji za spremembo namembnosti, novogradnjo, rekonstrukcijo in odstranitev objektov: – projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (s tekstualnim in grafičnim delom) s projektom zunanje ureditve, ki določa način odvodnjavanja komunalnih, tehnoloških in padavinskih odpadnih vod, – soglasja lastnikov ali uporabnikov parcel, po katerih bo potekal priključek, last uporabnika, oziroma sodna odločitev, ki nadomesti soglasje, – izračun biokemijske obremenitve, – opis tehnološkega postopka s podatki o odpadnih in nevarnih snoveh v proizvodnji.
  32. za soglasje za priključitev obstoječih zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov na javno kanalizacijo, če ni bilo izdano že v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja: – pravnomočno gradbeno dovoljenje ali lokacijsko informacijo oziroma dokaz o legalnosti gradnje (zemljiškoknjižni izpisek z navedbo leta izgradnje objekta), – katastrski načrt (mapna kopija), – situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500, – načrt strojne (vodovodne napeljave), – za odvajanje komunalnih odpadnih vod iz več stanovanjskih objektov, situacijo zunanje ureditve objektov z interno kanalizacijo (prikazan način odvodnje komunalnih odpadnih vod in ločen sistem odvodnje padavinskih vod), z vrisanimi objekti v merilu 1:1000 ali 1:500, – za odvajanje tehnoloških odpadnih vod analizo obratovalnega monitoringa odpadnih vod in situacij zunanje ureditve z interno kanalizacijo (prikazan način odvodnje komunalnih in tehnoloških odpadnih vod in ločen sistem odvodnje padavinskih vod), z vrisanimi objekti v merilu 1:1000 ali 1:500, – soglasje lastnikov, upravljavcev oziroma uporabnikov parcel, preko katerih bo potekal priključek, oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje.
  33. za soglasje k izvedbi enostavnih objektov za katere ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja in k morebitni priključitvi le teh na javno kanalizacijo: – za enostavne objekte, ki bi v času izvedbe in po njej lahko vplivali na obratovanje in vzdrževanje obstoječih sistemov odvodnje odpadnih in padavinskih vod, minimalno tehnično dokumentacijo z mapno kopijo, situacijo z vrisano traso objekta v merilu 1:1000 ali 1:500, – za enostavne objekte neposredno vezane na dejavnost odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda, minimalno tehnično dokumentacijo z mapno kopijo, situacijo z vrisanim objektom ali njegovo traso v merilu 1:1000 ali 1:500, geodetskim posnetkom, vzdolžnimi profili in popisi del, – soglasje lastnikov, upravljavcev oziroma uporabnikov parcel preko katerih bo potekal vod, oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje.
  34. za soglasje k spremembam: – projekte in opise, ki se nanašajo na spremembe. Izvajalec sodeluje pri tehničnih pregledih novo zgrajenih objektov in naprav javne kanalizacije. V. PREVZEM OBJEKTOV IN NAPRAV JAVNE KANALIZACIJE V UPRAVLJANJE
  35. člen Investitor graditve objektov javne kanalizacije in čiščenja odplak mora po končani gradnji prenesti objekte in naprave v upravljanje in gospodarjenje upravljavcu. Za prevzem objektov in naprav javne kanalizacije in čiščenja odplak v upravljanje morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
  36. kanalizacijska mreža in naprave, ki se predajajo morajo imeti vso potrebno tehnično dokumentacijo, soglasja, pozitivno opravljen preizkus vodotesnosti, kataster, evidenco priključkov, uporabno dovoljenje, evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti, urejena lastninska-razmerja, kar se preda upravljavcu pred oziroma po tehničnem pregledu,
  37. objekti čiščenja odplak, ki se predajajo, morajo imeti vso z zakonom predpisano dokumentacijo, soglasja, poslovnik o obratovanju, navodila za obratovanje, servisne in garancijske listine, evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti, kar se preda upravljavcu pred tehničnim pregledom in po tehničnem pregledu še uporabno dovoljenje,
  38. izračunana in sprejeta mora biti cena odvajanja in čiščenja odpadnih voda, ki upravljavcu omogoča nemoteno upravljanje javnih prevzetih objektov in naprav, ali na drug način zagotovljeno pokrivanje stroškov obratovanja in vzdrževanja,
  39. postopek prevzema mora biti izveden dokumentirano z zapisniki o primopredaji: dokumentacije,
  40. prevzem mora potrditi organ upravljanja upravljavca. Prevzeti objekti in naprave javne kanalizacije se z dnem prevzema prenesejo v upravljanje izvajalcu javne službe. Izvajalec le-te vnese v kataster javne kanalizacije in v knjigovodske evidence. VI. POGOJI ZA PRIKLJUČITEV NA JAVNO KANALIZACIJO
  41. člen Na območjih, kjer je zgrajena, se gradi, obnavlja ali preureja javna kanalizacija, je priključitev ali preureditev obstoječega priključka na javno kanalizacijo obvezna za vse objekte v naselju in zunaj naselja ali dele naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, če dolžina priključka ne presega 50 m na PE oziroma na prebivalca, odvajanje odpadnih vod pa je možno brez naprav za prečrpavanje. Izvajalec mora obvestiti bodočega uporabnika, da je priključitev njegove stavbe obvezna in mu posredovati pogoje za priključitev. Priključitev na javno kanalizacijo se mora, pod nadzorom izvajalca, opraviti v roku šest

(6)mesecev od prejema obvestila o obvezni priključitvi. Stavba, iz katere se je do zgraditve javne kanalizacije odvajala odpadna voda v greznico ali malo komunalno čistilno napravo, se mora priključiti ob izpolnjenih pogojih prvega odstavka na javno kanalizacijo tako, da uporabnik na svoje stroške greznico ali malo komunalno čistilno napravo očisti ali odstrani in izključi iz sistema odvajanja odpadne vode obvezno pod nadzorom izvajalca. Stroški nadzora bremenijo uporabnika.
  1. člen Priključitev objekta na javno kanalizacijo se opravi na podlagi predhodnega pisnega soglasja oziroma obvestila izvajalca, ob upoštevanju določb iz tega odloka.
  2. člen Soglasje se izda takrat, ko so izpolnjeni naslednji pogoji: – če je investitor objekta k vlogi za soglasje predložil predpisano dokumentacijo, – če so izpolnjeni vsi pogoji iz predhodnih soglasij, – če investitor predloži dokazilo o poravnanem komunalnem prispevku oziroma ustrezno pogodbo z občino o obročnem odplačevanju prispevka, ki se mora poravnati v primeru vsakega priklopa na javno kanalizacijo, Če priključitev ni možna, mora izvajalec o tem obvestiti uporabnika oziroma ga seznaniti s pogoji, pod katerimi bo priključitev možna.
  3. člen Priključek na kanalizacijo je lahko stalen ali začasen. Začasen priključek se izvede pri začasnih objektih (gradbišča, delovišča, javne prireditve, naravne in druge nesreče itd.). V vseh ostalih primerih se zgradi stalni priključek. Začasni priključek se ukine ob prenehanju potrebe. Stalni priključek se ukine samo v primeru rušitve priključenega objekta.
  4. člen Priključitev na javno kanalizacijo lahko izvede izvajalec javne službe ali drug za to usposobljen in registriran izvajalec. Uporabnik je o tem dolžan obvestiti izvajalca javne službe najmanj 7 dni pred pričetkom del. Priključitev na obstoječo javno kanalizacijo je dovoljena le v revizijskem jašku javne kanalizacije, pri čemer se mora dno priključka nahajati nad temenom iztočnega kanala. Če se priključek nahaja več kot 50 cm nad temenom obstoječega kanala je potrebno izvesti priključitev preko suhega izliva, oziroma kolena.
  5. člen Posamezni objekt ali del objekta, ki se zaradi neugodne lege v prostoru nahaja pod koto dna odvodnega kanala, se na javno kanalizacijo priključi preko hišnega črpališča, ki ga je dolžan zgraditi in upravljati lastnik priključka. V primeru, da se na nižje ležeči lokaciji nahaja 2 ali več objektov z najmanj 20 PE obremenitve, pri čemer posameznega objekta ni mogoče neposredno povezati na javno kanalizacijo, se zgradi skupno črpališče, ki ga je dolžan upravljati in vzdrževati izvajalec javne službe.
  6. člen Za vsak objekt ali sklop objektov na isti lokaciji, ki so v lasti enega uporabnika, je dovoljen samo en priključek na javno kanalizacijo. V primeru zahtevne konfiguracije terena, ali ko to zahteva položaj in velikost objektov se izjemoma dovoli tudi izgradnja dveh ali več priključkov. Vsak objekt se praviloma priključuje na javno kanalizacijo preko svojega kanalizacijskega priključka. V primerih, ko se pri izdelavi projekta priključka ugotovi, da to ni možno ali racionalno, je dovoljena priključitev več objektov preko enega skupnega kanalizacijskega priključka, s čimer pa morajo soglašati vsi lastniki takega priključka.
  7. člen Ob izgradnji javne kanalizacije se za vse objekte, ki mejijo na površine v javni rabi (ceste, pločniki, parkirišča) izvedejo tudi odcepi za hišne priključke do parcelne meje oziroma roba cestnega telesa. Za tiste objekte, ki ne mejijo na javno površino po kateri se gradi javna kanalizacija, se zgradi odcep do mesta na katerem sta priključena najmanj dva uporabnika, pod pogojem, da se s tem strinja tudi lastnik služečega zemljišča. V vseh ostalih primerih (manj kot dva uporabnika, neurejena služnost in dostop do objekta) pa mora uporabnik sam zagotoviti pogoje za možnost priključitve na javno kanalizacijo.
  8. člen Sprememba dimenzije priključka, trase, merskega mesta in izvedba dodatnega priključka se obravnava na enak način, kot da gre za nov kanalizacijski priključek.
  9. člen Odjava priključka je dovoljena samo v primeru rušitve priključenega objekta in v primeru začasnega priključka. Uporabnik mora zahtevo za odjavo v pisni obliki posredovati izvajalcu javne službe najkasneje 14 dni pred rušenjem objekta. Prekinitev priključka izvede usposobljeni izvajalec gradbenih del na stroške uporabnika.
  10. člen V javno kanalizacijo se smejo odvajati samo tiste tehnološke odpadne vode, ki so določene v soglasju za kanalizacijski priključek oziroma so dovoljene po veljavnih standardih in predpisih o emisijah snovi, ki se smejo odvajati iz virov onesnaženja v javno kanalizacijo.
  11. člen Uporabnik, ki dnevno proizvede več kot 15 m3 odpadne tehnološke vode, ali ko ta vsebuje nevarne snovi, je pred vsakim priključkom na javno kanalizacijsko omrežje dolžan urediti mersko mesto in mesto za odvzem vzorcev odpadne vode. Izvajalec kakor tudi pooblaščeni izvajalec monitoringa odpadne vode morata imeti zagotovljen neomejen dostop do merskega mesta in mesta za odvzem vzorcev. Uporabnik, ki v kanalizacijo odvaja tehnološko odpadno vodo, mora letno poročilo o emisijskem monitoringu, ki je izdelano skladno s predpisi o emisijskem monitoringu za odpadno tehnološko vodo, posredovati izvajalcu v pisni ali elektronski obliki do
  12. marca za preteklo leto. Uporabnik je dolžan pred vsako spremembo, ki vpliva na lastnosti in količine tehnološke odpadne vode (sprememba tehnologije, obsega proizvodnje, prenehanje določene dejavnosti, sprememba predčiščenja, ipd.) pridobiti soglasje izvajalca.
  13. člen Uporabnik iz prejšnjega člena mora pred izpustom v javno kanalizacijsko omrežje opraviti obvezno predčiščenje odpadne vode v vseh primerih, ko vsebnost onesnaženja začasno ali stalno presega dovoljene vrednosti. Zaradi zagotavljanja predpisanega učinka delovanja komunalne čistilne naprave lahko izvajalec omeji dotok ali količino onesnaženja v odpadni vodi. Izvajalec lahko začasno tudi dovoli, da vsebnost onesnaženja presega zakonsko dopustne vrednosti, če to ne vpliva na kakovost delovanja in življenjsko dobo objektov in naprav za odvajanje in čiščenje odpadne vode. VII. ODVAJANJE ODPADNIH IN PADAVINSKIH VODA, KJER NI JAVNE KANALIZACIJE – VZDRŽEVANJE GREZNIC
  14. člen Na območjih, kjer še ni urejenega odvajanja in čiščenja odpadne vode je obvezna izgradnja lastnih – individualnih objektov za čiščenje odpadnih vod (greznice, male čistilne naprave). Za gradnjo greznice oziroma čistilne naprave si je povzročitelj obremenitve oziroma investitor dolžan zagotoviti ustrezno upravno dovoljenje. Lastni objekti imajo na območjih, kjer je po občinskih planih predvidena gradnja kanalizacije, lahko samo začasen značaj. Na območjih, kjer po operativnem programu opremljanja naselij z javno kanalizacijo ni predvidena gradnja javne kanalizacije, ni dovoljena gradnja greznic, temveč se predvidi gradnja malih čistilnih naprav. Obstoječe greznice so dolžni lastniki odstraniti iz uporabe najkasneje do
  17. Greznice je potrebno nadomestiti z malimi čistilnimi napravami, ki imajo ustrezen certifikat.
  18. člen Izvajalec je dolžan zagotoviti: – redno praznjenje pretočnih greznic enkrat na leto, – prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav, – praznjenje nepretočnih greznic, – predelavo grezničnih gošč in blata iz malih komunalnih čistilnih naprav na Centralni čistilni napravi Jesenice, – evidenco uporabnikov z individualnimi greznicami in malimi čistilnimi napravami, – evidenco o izvoru, vrsti in količini prevzetega blata oziroma grezničnih gošč.
  19. člen Uporabnikom, ki niso priključeni na javno kanalizacijo, mora greznice prazniti izvajalec javne službe s posebnimi vozili za praznjenje, vsebino pa odvažati na čistilno napravo Jesenice. Praznjenje pretočnih greznic se izvaja enkrat letno, skladno s programom prevzema grezničnih gošč. Na podlagi naročila uporabnikov izvajalec lahko praznjenje greznice izvede tudi večkrat. Stroški prevoza in predelave greznične gošče iz pretočnih, nepretočnih greznic in malih čistilnih naprav za enkrat letno praznjenje se krijejo iz plačila kanalščine in čiščenja odpadnih vod. Vsako naslednje praznjenje se obračuna po dejanskih stroških po veljavnem ceniku izvajalca.
  20. člen Izvajalec lahko odda praznjenje greznic po pogodbi tudi drugim podizvajalcem. Naročila za praznjenje greznic se zbirajo izključno pri izvajalcu javne službe. Podizvajalci iz prvega odstavka tega člena sprejemajo naročila samo od izvajalca javne službe in so mu dolžni sproti posredovati podatke o izvedenem delu.
  21. člen Prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav in odpadnih vod iz pretočnih in nepretočnih greznic se več kot enkrat letno izvaja skladno s pogoji pogodbe, ki jo je uporabnik dolžan v takem primeru skleniti z izvajalcem. Stroške prevoza in predelave blata ter odplak na čistilni napravi krije uporabnik, oziroma povzročitelj onesnaženja.
  22. člen Odpadno vodo in goščo iz greznic je prepovedano odvažati na javne ali kmetijske površine, oziroma neposredno odvajati v površinske ali podzemne vode ali javno kanalizacijo. Če uporabnik teh navodil ne upošteva, pristojni inšpekcijski organ določi izvedbo sanacijskih ukrepov. Če zavezanec v roku, ki je določen v inšpekcijski odločbi teh ukrepov ne izvede, jih v njegovem imenu in na njegove stroške izvede drug za to usposobljeni izvajalec. VIII. OBVEZNOSTI IZVAJALCA
  23. člen Obveznosti izvajalca po tem odloku so:
  24. zagotavljanje obratovanja javne kanalizacije,
  25. izvajanje rednega letnega praznjenja individualnih in skupinskih greznic,
  26. planiranje obnov, širitev, dopolnitev javne kanalizacije,
  27. vodenje katastra javne kanalizacije in predpisanih evidenc,
  28. redno obračunavanje storitev javne službe, okoljske dajatve in ostalih s posebnimi predpisi določenih dajatev,
  29. vodenje investicijskih vzdrževalnih del na javni kanalizaciji,
  30. izvajanje rednih vzdrževalnih in drugih potrebnih del na javni kanalizaciji,
  31. v primeru daljšega nedelovanja črpališča poskrbeti za odvajanje vode na drug, ustrezen način,
  32. obveščanje uporabnikov o načrtovanih prekinitvah odvajanja odpadne vode ter času trajanja prekinitve zaradi del ali okvar na javni kanalizaciji,
  33. izdajanje smernic in mnenj k prostorskim izvedbenim aktom v zvezi z javno kanalizacijo,
  34. izdajanje projektnih pogojev in soglasij k projektnim rešitvam ter soglasij k uporabnim dovoljenjem za posege, povezane z javno kanalizacijo,
  35. priključevanje stavb uporabnikov na javno kanalizacijo, kot je določeno s tem odlokom in obveščanjem o tem,
  36. kontroliranje ustreznosti kanalizacijskega priključka in interne kanalizacije uporabnika pred priključitvijo stavbe na javno kanalizacijo na njegove stroške,
  37. ravnanje v skladu z določbami tehničnega pravilnika in z njimi seznanjati uporabnike,
  38. kontroliranje stanja kanalizacijskega priključka in interne kanalizacije do vstopa v stavbo uporabnika na njegove stroške.
  39. člen Izvajalec odgovarja za škodo v stavbah nastalo zaradi opustitve obveznosti iz prejšnjega člena. Izvajalec ne odgovarja za škodo v stavbah zaradi izlivov iz javne kanalizacije v primeru: – poplav, – ko priključitev stavbe ali površine na javno kanalizacijo ni izvedena v skladu z izdanim soglasjem, – višje sile in drugih izrednih dogodkih.
  40. člen Izvajalec mora zagotoviti informacije o: – praznjenju greznic, – prevzemu blata iz malih komunalnih čistilnih naprav, – obratovalnem monitoringu za komunalne čistilne naprave, – pogojih in času izvajanja storitev javne službe. IX. OBVEZNOSTI UPORABNIKOV
  41. člen Uporabniki imajo naslednje obveznosti:
  42. zgraditi objekte in naprave interne kanalizacije in kanalizacijski priključek skladno s tehnično dokumentacijo in izdanim soglasjem izvajalca,
  43. priključiti se na javno kanalizacijo v roku 6 mesecev po možnosti priključitve,
  44. omogočati izvajalcu pregled interne kanalizacije in sestavo odpadne vode v vsakem času tudi izven obratovalnega časa,
  45. vzdrževati kanalizacijski priključek in interno kanalizacijo z vsemi objekti in napravami,
  46. omogočiti dostop za izvedbo enkrat letnega praznjenja individualne greznice,
  47. javljati izvajalcu vse okvare na javni kanalizaciji, kanalizacijskem priključku in merilnih napravah ter vse pojave, ki bi utegnili imeti vpliv na obratovanje javne kanalizacije,
  48. pisno obveščati izvajalca o spremembi naslova, lastništva stavbe in spremembah na stavbi, ki imajo vpliv na odvod odpadne vode in obračun stroškov,
  49. plačevati stroške za odvajanje in čiščenje odpadne vode,
  50. dolžni so prijaviti upravljavcu vsako spremembo količine in kvalitete odpadne vode,
  51. dolžni so spremeniti priključek v primeru spremembe pogojev odvajanja odpadne ali padavinske vode,
  52. uporabniki, ki odvajajo v javno kanalizacijo tehnološko odpadno vodo, morajo izvajalcu predložiti letno poročilo o emisijskem monitoringu,
  53. odpadne vode, ki ni primerna za spuščanje v javno kanalizacijo, ne smejo spuščati v kanalizacijo in niti je ne smejo pred spuščanjem v javno kanalizacijo redčiti z neonesnaženo vodo (pitno, hladilno, drenažno), da bi z redčenjem dosegli zahtevane lastnosti,
  54. če naprava za predčiščenje ne dosega predpisanih učinkov, morajo izvajalca pisno obvestiti o spremembah načina obratovanja čistilne naprave ali uvedbi dodatnih tehnoloških postopkov, ki bodo zagotovili doseganje zahtevanih učinkov predčiščenja,
  55. uporabniki se ne smejo priključiti na javno kanalizacijo brez soglasja izvajalca,
  56. uporabniki ne smejo prekiniti odvoda odpadne vode drugemu uporabniku, ali ga z nestrokovnim delom onemogočiti.
  57. člen Odpadna voda ne sme vsebovati sestavin, ki bi škodovale okolju, objektom in napravam javne kanalizacije in delavcem, ki vzdržujejo kanalizacijsko omrežje. Vsebnost teh snovi ne sme preseči maksimalno dovoljene vrednosti glede na trenutno veljavne predpise za izpust v javno kanalizacijsko omrežje. Prav tako je v ločeno zgrajeno fekalno kanalizacijo strogo prepovedano odvajati meteorno, izvorno ali drenažno vodo, v ločeno zgrajeno meteorno kanalizacijo pa tehnološko in fekalno odpadno vodo.
  58. člen Industrijski in drugi večji onesnaževalci morajo omogočiti redno kontrolo vsebnosti nečistoč v odpadni vodi. Kontrolo lahko opravlja samo usposobljeni izvajalec, ki je pridobil pooblastilo pristojnega republiškega organa. Rezultate meritev mora redno posredovati izvajalcu javne službe. Obseg in pogostost meritev se izvaja skladno z obstoječimi državnimi predpisi, ki določajo vrsto, način in pogostost izvajanja monitoringa odpadne vode. Vsi stroški povezani z izvajanjem kontrole odpadne vode bremenijo uporabnika, oziroma povzročitelja onesnaženja. X. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE IN PLAČEVANJE STORITEV
  59. člen Viri financiranja javne službe so: – cena kanalščine in čiščenja odpadnih vod, – sredstva občinskega proračuna, – komunalni prispevek, – okoljska dajatev za obremenjevanje okolja zaradi odvajanja odpadnih vod, – druga sredstva, namenjena za izgradnjo sistemov za odvajanje in čiščenje odpadnih voda.
  60. člen Uporabnik je za vsako priključitev na javno kanalizacijo dolžan plačati komunalni prispevek po odločbi pristojne službe Občine Žirovnica.
  61. člen Občinski svet lahko z odlokom določi obveznost plačevanja okoljske dajatve, ki se uporablja namensko za financiranje investicij na področju izgradnje objektov in naprav javne kanalizacije.
  62. člen Odpadna voda se meri in obračunava v kubičnih metrih porabljene pitne vode. Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda, plačujejo odvedeno vodo (v nadaljevanju kanalščina) v kubičnih metrih v enaki količini in po stopnji onesnaženja v enakih razdobjih kot za porabljeno vodo, skladno z določili odloka o oskrbi z vodo. Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda, pa nimajo vgrajenih vodomerov, jih morajo vgraditi v roku enega leta od uveljavitve tega odloka, skladno z določili odloka o oskrbi z vodo. Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz lastnih virov ali vodovodov, plačujejo stroške odvedene vode v količini, kot jo načrpajo. Količina porabljene vode se meri z internim vodomerom. Uporabnikom, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo vodne vire in nimajo vgrajenih vodomerov, se kanalščina obračunava po pavšalu, ki znaša 5,5 m3 odpadne vode na osebo na mesec.
  63. člen Če izvajalec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari ali je ugotovljen nedovoljen način rabe ali če iz drugega razloga ni mogoče odčitati obračunskega vodomera, je osnova za obračun povprečna dnevna poraba v zadnjem, na osnovi odčitkov obračunanem obdobju. Če še ni bilo nobenega obračuna in vodomer še ni vgrajen, se uporabnikom kanalščina zaračuna po pavšalni porabi 5,5 m3 na osebo na mesec.
  64. člen Glede namestitve, pregledov, vzdrževanja in odčitavanja vodomerov za ugotavljanje količine porabljene pitne vode, veljajo določbe odloka o oskrbi z vodo.
  65. člen V primerih, ko se količine odpadnih vod spremljajo z merilcem pretoka, se plačujejo stroški za količine, ugotovljene z odčitkom merilca pretoka pred priključkom na javno kanalizacijo.
  66. člen Uporabniki, ki so priključeni na javno kanalizacijo, ki se zaključuje s čistilno napravo, plačujejo stroške čiščenja odpadnih vod po osnovah, ki so določene za plačilo stroškov odvajanja odpadne vode in okoljske dajatve obremenjevanja okolja zaradi odvajanja in čiščenja odpadne vode, vendar se mora tako uporabljena odpadna voda meriti s posebej vgrajenim merilcem.
  67. člen Uporabniki, ki niso priključeni na javno kanalizacijo in imajo za zbiranje odpadnih vod urejene individualne greznice, dostopne s specialnimi vozili za praznjenje, plačujejo stroške odvajanja in čiščenja odpadne vode na enak način, kot uporabniki, ki so priključeni na javno kanalizacijo. Iz tega naslova so upravičeni do praznjenja greznice enkrat letno. Vsako dodatno praznjenje greznice ali praznjenje ponikovalnice ali lovilca maščob, se zaračuna po dejanskih stroških. Plačila kanalščine in čiščenja odplak so oproščeni v primeru: – da greznica ni dostopna z vozilom za praznjenje, – dislocirane hiše v nekaterih naseljih občine. Uporabniki, ki so na javno kanalizacijo, ki se zaključuje s čistilno napravo, priključeni preko greznice, plačujejo stroške odvajanja in čiščenja odpadnih vod, praznjenje greznice in odvoz gošče pa se jim zaračuna po dejanskih stroških.
  68. člen Uporabniki za uporabljeno vodo iz javnega ali lastnega vodovoda za napajanje živine ne plačajo stroškov odvajanja in čiščenja odpadne vode. XI. PREKINITEV ODVAJANJA KOMUNALNE ODPADNE VODE
  69. člen Izvajalec ima pravico odpovedati uporabniku odvajanje in čiščenje odpadnih voda v naslednjem primeru: – če uporabnik zaprosi za ukinitev priključka na javno kanalizacijo zaradi rušenja priključenega objekta. Odvajanje odpadne vode se prekine za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora poravnati stroške prekinitve in ponovne priključitve.
  70. člen Izvajalec ima pravico prekiniti odvajanje odpadne in padavinske vode za krajši čas zaradi vzdrževalnih del na objektih in napravah javne kanalizacije, vendar mora o času trajanja prekinitve pravočasno obvestiti uporabnike na krajevno običajen način ali neposredno. V primeru intervencije na objektih in napravah, lahko izvajalec prekine odvajanje odpadne vode, vendar mora o tem takoj obvestiti uporabnike.
  71. člen V primeru višje sile, kot so potres, požar, izpad električne energije, velike okvare, poplave povezane z nalivi, vdori in izlitje škodljivih snovi v kanalizacijo, ima izvajalec javne službe pravico brez povračila škode prekiniti odvajanje odpadnih in padavinskih voda do odprave napake. O tem mora obvestiti uporabnike. XII. NADZOR
  72. člen Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe in pristojni organi lokalne skupnosti, vsak v okviru svojega delovnega področja in zakonskih pooblastil. Organi iz prejšnjega odstavka lahko pri opravljanju nadzora izdajajo odločbe ter odrejajo druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka. Izvajalec javne službe in uporabniki so dolžni v skladu s tem odlokom kršitelje prijaviti pristojni inšpekciji ali službi občinskega redarstva. XIII. KAZENSKE DOLOČBE
  73. člen Z globo 1400 € se kaznuje izvajalec, če ravna v nasprotju s
  74. in
  75. členom tega odloka. Z globo 400 € se kaznuje odgovorna oseba izvajalca, če stori dejanje iz prejšnjega odstavka. Z globo 1400 € se kaznuje pravna oseba, ki ne ravna v skladu s
  76. členom tega odloka. Z globo 400 € se kaznuje odgovorna oseba upravljavca, če stori dejanje iz prejšnjega odstavka. Z globo 400 € se kaznuje uporabnik, če ravna v nasprotju z 21., 39.,
  77. in
  78. členom tega odloka. XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
  79. člen Občinski svet Občine Žirovnica mora sprejeti v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka Tehnični pravilnik o javni kanalizaciji in Pravilnik o obračunavanju stroškov za uporabo javne kanalizacije, ki določata podrobnejša navodila in tehnične normative za gradnjo, priključevanje, normative za odvajanje in čiščenje odpadnih vod in ugotavljanje stopnje onesnaženosti, vzdrževanje in zaračunavanje stroškov, upravljanje in uporaba javne kanalizacije z namenom, da se poenoti izvedba in doseže zanesljivo delovanje.
  80. člen Izvajalec je dolžan v roku šest mesecev pripraviti Pravilnik o praznjenju individualnih greznic, s katerim uredi pogoje in način praznjenja individualnih greznic.
  81. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati Odlok o odvajanju odpadne in padavinske vode ter čiščenju greznic na območju Občine Žirovnica (Uradni vestnik Gorenjske, št. 22/02).
  82. člen Odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 354-0010/2007 Breznica, dne
  83. maja 2007 Župan Občine Žirovnica Leopold Pogačar l.r. Kazalo Na vrh

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.