Na podlagi 10. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05 UPB) in na podlagi 23. člena Statuta Občine Sveti Tomaž (Ur. Vestnik Občine Ormož, št. 7/07) je Občinski svet Občine Sveti Tomaž na 6. redni seji dne 15. 6. 2007 sprejel O D L O K o istovetnostnih simbolih Občine Sveti Tomaž I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Občina Sveti Tomaž ima svoj grb, zastavo, potrditvene prvine (štampiljke, žig in pečat) ter občinski praznik. Istovetnostni simboli občine predstavljajo in označujejo pripadnost Občini Sveti Tomaž. Simboli se uporabljajo v skladu z določbami tega odloka, njihova uporaba ne sme škodovati ugledu in dostojanstvu Občine Sveti Tomaž. 2. člen Izvirniki istovetnostnih simbolov se hranijo: – v HVS registru (Heraldično veksilološki in sigilografski register) pod nadzorom Arhiva Slovenije, – v registru »Heraldika« d.o.o., ki je skupen za HV društvo »Herold«, ki sta simbole ustvarila, – v arhivu Občine Sveti Tomaž. 3. člen Simbolov se ne sme avtorsko zavarovati po drugih osebah, prav tako ne zavarovati ali uporabljati kot znamko, model ali vzorec za označevanje blaga in storitev. Kot izjemno pa so simboli avtorsko zavarovani pred nedovoljenimi posegi v njihovo vsebino in videz po ustanovi (Heraldika d.o.o.) oziroma osebi, ki je simbole ustvarila. 4. člen Za pravilno uporabo simbolov in pravilno izvajanje tega odloka je odgovoren direktor občinske uprave, ki daje potrebna pojasnila, sprejema prošnje za uporabo simbolov, izvaja odločbe o uporabi simbolov, vodi evidenco izdanih odločb, ter opravlja druga strokovno administrativna opravila. 5. člen Prošnji za izdajo dovoljenja za uporabo simbolov mora biti priložena ustrezna dokumentacija s tehničnimi podatki in namenom uporabe. Tehnična dokumentacija mora vsebovati ime in naslov uporabnika grba, opis tehnike (ofset tisk, sito tisk, pero risba ali druge vrste tiska, suha tehnika, vezenje, rezbarjenje, fotografija ipd.) in naklado. Če gre za označbo prireditve, mora prosilec v prošnji opredeliti idejno in vsebinsko namembnost prireditve, za katero prosi, da se dovoli uporaba simbolov. Prosilec mora dokumentacijo iz prejšnjega odstavka tega člena predložiti pri občinski upravi Občine Sveti Tomaž v dveh izvodih. Tiskane materiale, ki vsebujejo istovetnostne simbole občine ali dele le-teh, mora prosilec predložiti vodstvu občine na vpogled še pred distribucijo. 6. člen V odločbi, s katero se dovoljuje uporaba simbolov, se določijo pogoji, s katerimi se dovoljuje uporaba samo za določen namen ter na določen rok do katerega je uporaba dovoljena. Izdano dovoljenje lahko izdajatelj odločbe prekliče, če ugotovi, da uporabnik ne upošteva pogojev, navedenih v odločbi oziroma dovoljenju, če ne skrbi za primeren videz simbolov ali, če s svojim ravnanjem škoduje ugledu občine. O pritožbi zoper odločbo iz prvega odstavka tega člena odloča župan občine. 7. člen Gospodarske družbe, zavodi, društva, ustanove in druge pravne osebe, ter samostojni podjetniki posamezniki, ki imajo sedež v Občini Sveti Tomaž, lahko zaprosijo, da se jim dovoli uporaba simbolov oziroma njihovih atributov v okviru njihove dejavnosti in to: 1. v njihovi firmi oziroma podjetju, 2. v njihovem zaščitnem znaku (kot tisk in kot aplikacije na raznovrstnih osnovah, samostojni bedžih, našitkih na oblačilih ...), 3. v obliki brošur in spominkov (v kulturi in turizmu), 4. v tiskanih in zvočnih izvedbah tako za kulturne in prosvetne namene, kot v ekonomsko propagandnih namenih v sredstvih javnega obveščanja. O pomembnosti, časovnem veku, ter o pogojih uporabe simbolov v zgoraj navedenih primerih odloča direktor občinske uprave. Uporaba simbola (grba) Občine Sveti Tomaž v njegovi celoti, se dovoljuje izjemoma samo tistim ustanovam, ki imajo javno pooblastilo za izvajanje posebnih nalog iz pristojnosti občine. II. GRB 8. člen Opis grba – splošno: grb Občine Sveti Tomaž je upodobljen na modrem ščitu poznogotskega stila, v katerem je zlatookvirjeno odprto; v odprtini okna je na srebrnem ozadju zelen polkrožen hrib, v njem pa zlata in razprta kostanjeva ježica z dvema zlatima listoma spodaj, v kateri so vidni trije rdeči plodovi; pod oknom lebdita v horizontali dve odprti srebrni knjigi. Blazon: Grb Občine Sveti Tomaž je upodobljen na modrem ščitu poznogotskega stila sanitske oblike. V ščitu je navznoter odprto zlatookverjino okno, v katerega srebrni odprtini je videti polkrožno kopasti zeleni hrib; v hribu je pokončno postavljena razprta zlata kostanjeva ježica (castanea sativa), ki jo spodaj spremljata dva zlata kostanjeva lista; v ježici so vidni trije rdeči kostanjevi plodovi; na modrini pod oknom lebdita v horizontalo položeni dve srebrni odprti knjigi, postavljeni v vertikalo druga nad drugo; zlati trak, ki ga nosi ščit na svojih zunanjih robovih, lahko služi le kot grbovni okras. Upodobitev grba v narisu, črno-belem odtisu, v povečani miniaturi pečatne grafike, v heraldični šrafuri in v barvah skupaj z barvnimi kodami v prilogi, so sestavni del mape »dos« z občinsko istovetnostno simboliko, ki je priloga tega odloka. 9. člen Grb občine se uporablja: V potrditvenih prvinah ter v vseh oznakah občinskih organov na območju Občine Sveti Tomaž. V prostorih in na poslopju sedeža občine, na sejah občinskega sveta, na listinah, čestitkah, vizitkah in podobnih uradnih izkazih, ki jih za službene namene uporablja župan Občine Sveti Tomaž oziroma za predstavljanje po občini pooblaščene osebe. Z grbovnim okrasjem okrašen grb se uporablja ob svečanih priložnostih, grb z grbovnim okrasjem se lahko uporablja na vseh uradnih priznanjih občine, kot so to plakete, tabelna priznanja, figuralne plastike (kipci) itd. V drugih primerih pod pogoji tega odloka. 10. člen Grb občine se lahko uporablja: ob mednarodnih, državnih in medobčinskih srečanjih, športnih, kulturnih in drugih tekmovanjih, humanitarnih in drugih prireditvah in javnih shodih, na katerih se občina predstavlja oziroma katerih se udeležuje, v skladu s pravili in običaji takih shodov. 11. člen Ko se grb uporablja poleg drugega grba, mora biti, gledano od spredaj, vselej na levi strani. Izjemoma sme biti na desni strani grba druge slovenske občine ali grba tuje države oziroma občine, kadar se ta grb uporablja ob uradnem obisku predstavnikov zgoraj imenovanih institucij. Ko se grb uporablja z več drugimi grbi oziroma znaki, je praviloma: 1. v sredini kroga – kadar so grbi in znaki razvrščeni v krogu, 2. v sredini polkroga – kadar so grbi razvrščeni v polkrogu, 3. na čelu kolone – kadar so grbi in znaki razvrščeni v koloni, 4. na prvem mestu oziroma gledano od spredaj, na levi strani – kadar so grbi in znaki razvrščeni v vrsto, 5. na čelu skupine – kadar so grbi in znaki razvrščeni v skupine. Ko se uporablja skupaj z grbom Republike Slovenije se uporablja po določilih zakona o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije, ter o slovenski narodni zastavi (Uradni list RS, št. 67/94, v nadaljevanju: zakon). 12. člen Grba ni dovoljeno uporabljati, če je poškodovan obledelih barv ali kako drugače neprimeren za uporabo, ki mora biti prilagojena normam o javnem redu tako, da ne krni ugleda Občine Sveti Tomaž. III. ZASTAVA 13. člen Opis zastave, splošno: Zastava Občine Sveti Tomaž je modra z belo sredinsko, v sredini zastavine rute prekinjeno progo, kjer stoji atribut iz občinskega grba: dve beli, v vertikalni niz postavljeni odprti knjigi. Opis: modro-bela zastava Občine Sveti Tomaž je pravokotne oblike, razmerje njene višine »v« proti njeni dolžini »l« je ena proti dve celi in pet desetin, oziroma (1 : 2,5). Kroj zastavine tvorijo trije namišljeni deli zastavine rute, od katerih sta prvi in tretji (končni) del tretjinsko deljena na modro-belo-modro vodoravno progo in torej enaka; modre proge prvega in končnega dela se zlivajo v sredinski, barvno enaki modri kvadrat rute, da tako tvorijo celoto zastave; med zgornjo in spodnjo modro progo prvega in tretjega dela rute leži po en vložek bele proge; v njunem presledku v sredinskem kvadratu rute stoji atribut iz občinskega grba; dve normalno postavljeni odprti knjigi, lebdeči v vertikalnem nizu. Skupna višina atributa, ki ga sestavlja niz dveh odprtih knjig, mora presegati sedemdeset odstotkov (70%) višine zastavine rute in ne sme presegati osemdedeset odstotkov (80%) iste višine. Detajlni prikaz razmerij zastavinih polj in kode njenih barv so sestavni del mape dos z občinsko simboliko, ki je priloga tega odloka. 14. člen Horizontalna oblika zastave je tista, na kateri je na vodoravno izobešeni (položeni) zastavini ruti atribut predstavljen tako, da lebdita odprti knjigi v vertikalnem nizu, druga nad drugo. Horizontalno zastavino ruto izvešamo na vertikalni drog oziroma njegovo sidrno vrv. Drog je lahko tudi nagnjen, vendar kot med drogom in ravnino (horizontalo) ne sme biti manjši od 45 kotnih stopinj. Če je zastavina ruta horizontalne zastave napeta ali pripeta poševno, prostorski kot med njenim spodnjim robom in ravnino (horizontalo) ne sme biti večji od 45 kotnih stopinj. Vertikalna oblika občinske zastave je tista, ki ima na vertikalno izvešeni zastavini ruti, atribut predstavljen tako, da lebdita v vertikalni niz postavljeni odprti knjigi na modrini prekinitve bele, vertikalne proge. Atribut na vertikalni zastavini ruti ima identični položaj kot ga ima na horizontalni zastavini ruti. 15. člen Uporaba zastave: zastava se izvesi: 1. ob prazniku občine, 2. ob jubilejih, pomembnejših kulturnih in športnih prireditvah občinskega pomena, komemoracijah … 3. ob obisku uradnih delegacij mednarodnih in domačih organizacij in lokalnih skupnosti, 4. ob drugih podobnih priložnostih. V primerih navedenih v drugi točki tega člena se zastava izvesi na poslopjih, javnih zgradbah oziroma mestih, kjer je prireditev. Župan občine lahko odredi, da se zastava občine izvesi tudi na drugih zgradbah, zlasti ob slovesni seji občinskega sveta, prazniku občine, slovesni ali kulturni prireditvi, pomembni za občino ali kadar predstavniki občine sprejemajo in gostijo uradne obiske. Zastava občine se izvesi tudi v času sklepanja zakonskih zvez v prostorih, kjer se sklepajo zakonske zveze; v primeru žalovanja pa se zastava izvesi in nato spusti na pol droga. Zastava se lahko izvesi tudi ob državnih praznikih skupaj z zastavo Republike Slovenije na način, ki ga določa zakon. Zastave se izvesijo v času praznikov in prireditev navedenih v 14. členu tega odloka in se odstranijo najkasneje 24 ur za tem, ko je prenehal razlog, zaradi katerega so bile izvešene. Zastava Občine Sveti Tomaž je stalno izvešena na občinskem poslopju. 16. člen Način uporabe zastave Občine Sveti Tomaž v različnih priložnostih in primerih, je analogen načinu izpostavljanja grba občine, obravnavanega v 11. členu tega odloka. Ko je zastava izvešena skupaj z dvema ali več zastavami (lahko tudi na prekrižanih drogovih), mora biti, gledano od spredaj, drog z zastavo Občine Sveti Tomaž (oziroma vrh droga z zastavo) postavljen na desno pred druge zastave. Določbe o izvešanju veljajo le za izvešanje zastav na območju Občine Sv. Tomaž. Ko se zastava izveša skupaj z zastavo Slovenije, veljajo za način izvešanja določbe zakona. 17. člen Zastave ni dovoljeno uporabljati, če je poškodovana, obledelih barv, strgana, zmečkana ali umazana, ter na način, ki je v nasprotju z javnim redom ali tako, da krši ugled Občine Sveti Tomaž. IV. POTRDITVENE PRVINE (ŽIGI) 18. člen Občinske štampiljke so izdelane po ustreznem državnem predpisu: so okrogle oblike z dvojno zunanjo obrobo premera 35 mm, v okviru katerih je v zgornjem polkrogu v pisavi »times« izpisano ime »OBČINA SVETI TOMAŽ«, v spodnjem polkrogu pa geslo štampiljke v enaki oziroma manjši velikosti od imena v isti štampiljki. Med obema napisoma stoji ločilno znamenje – vinjeta tipografskega cveta. V sredini štampiljke je upodobljen grb Občine Sveti Tomaž. 19. člen Od potrditvenih prvin ima Občina Sveti Tomaž »velike« štampiljke z naslednjimi gesli: – Občina Sveti Tomaž, (premer 35
Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.