← Slovenija

Sklep o zavrženju pobude, stran 423.

Št. U-I-354/07-6 Datum:

  1. 2008 S K L E P Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Rozalije Kovačič in Jane Tkavčič, Borovnica, ki ju zastopa Špela Zamljen, odvetnica v Ljubljani, na seji
  2. januarja 2008 s k l e n i l o:
  3. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka
  4. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – ur. p. b.) se zavrže.
  5. Pobudnici sami nosita svoje stroške postopka. O b r a z l o ž i t e v
  6. Pobudnici izpodbijata v izreku navedeno določbo Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) v delu, ki odlog izvršbe, ko so zanj podani posebno upravičeni razlogi, omejuje po trajanju na največ tri mesece, po številu mogočih odlogov iz tega razloga pa na največ en odlog. Menita, da je določba v tem delu v neskladju z
  7. členom, z drugim odstavkom
  8. člena in z
  9. členom ter z drugimi členi Ustave. Ureditev naj ne bi bila »sorazmerna in nujna«. Pobudnici navajata, da načeli pravne in socialne države zahtevata, naj zakonodaja, ki ureja izvršilni postopek, ne zanemari nekaterih temeljnih interesov dolžnika. Izpodbijana določba naj bi bila namenjena prav temu, vendar ne pušča sodniku prav nobenega manevrskega prostora v primerih, ko so za odlog izvršbe podani posebno upravičeni razlogi več kot le enkrat in dlje kot za tri mesece. Pobudnici predlagata še, naj Ustavno sodišče do svoje končne odločitve ali do izboljšanja zdravstvenega stanja prve pobudnice zadrži izvrševanje sklepa Višjega sodišča v Ljubljani št. III Cp 1814/2007 z dne
  10. 2007 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča na Vrhniki št. In 2006/00004 z dne
  11. 2007, s katerim je bil zavrnjen predlog pobudnic za odlog izvršbe.
  12. Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti da lahko vsak, če izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek
  13. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.
  14. Pobudnici sta se pritožili zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim je bil, s sklicevanjem na drugi odstavek
  15. člena ZIZ, zavrnjen njun predlog za odlog izvršbe. Pritožbo je Višje sodišče zavrnilo. Zoper to odločitev pobudnici nista vložili ustavne pritožbe. Pač pa je zoper pravnomočno odločitev o zavrnitvi predloga za odlog Vrhovni državni tožilec vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. V skladu s stališčem, ki ga je sprejelo Ustavno sodišče v sklepu št. U-I-330/05, U-I-331/05,U-I-337/05 z dne
  16. 2007 (Uradni list RS, št. 101/07), se v primerih, ko izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno, pobuda lahko vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt hkrati z ustavno pritožbo. Predpostavka za vložitev ustavne pritožbe in pobude v takšnih primerih ni le formalno izčrpanje pravnih sredstev, temveč tudi njihovo vsebinsko izčrpanje. To pomeni, da mora ustavni pritožnik trditve o domnevni neustavnosti ureditve, na podlagi katere temelji odločitev v njegovem primeru, uveljavljati že v postopku pred pristojnimi sodišči. Iz pobudi priloženega sklepa druge stopnje je razvidno, da sta pobudnici v pritožbi uveljavljali neustavnost sporne določbe ZIZ. Vrhovni državni tožilec pa je v zahtevi za varstvo zakonitosti prikazal svoje poglede na to, kakšna razlaga drugega odstavka
  17. člena ZIZ je ustavno skladna. Skladno z
  18. členom Ustave bo moralo Vrhovno sodišče ugovore (navedbe) o neustavnosti argumentirano zavrniti ali pa skladno s
  19. členom Ustave prekiniti postopek in začeti postopek za oceno ustavnosti drugega odstavka
  20. člena ZIZ pred Ustavnim sodiščem. Če bo Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti zavrnilo, ne da bi to storilo, bosta pobudnici njegovo odločitev lahko izpodbijali z ustavno pritožbo. Do takrat ne izkazujeta pravnega interesa za oceno ustavnosti izpodbijane določbe. Zato je Ustavno sodišče njuno pobudo zavrglo. Navedeno stališče pobudnicama ne onemogoča dostopa do Ustavnega sodišča, temveč pomeni le njegovo odložitev na čas po izčrpanju pravnih sredstev pred pristojnimi sodišči.
  21. V skladu s prvim odstavkom
  22. člena ZUstS nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Za drugačno odločitev bi morali obstajati posebno utemeljeni razlogi, ki jih pobudnici nista navedli, saj sta navedli le, da so njuni stroški bili »potrebni«. Ker Ustavno sodišče ni našlo razlogov za drugačno odločitev, je odločilo, kot je razvidno iz
  23. točke izreka tega sklepa.
  24. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka
  25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka
  26. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnici in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, mag. Marta Klampfer, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejelo soglasno. Jože Tratnik l.r. Predsednik Kazalo Na vrh

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.