Odločba o zavrnitvi pritožbe, stran 1076.

Številka: Mp-1/07-16 Datum:

2. 2008 O D L O Č B A Ustavno sodišče je v postopku odločanja o pritožbi Antona Zakrajška, Velike Lašče, ki ga zastopa Marjeta Šinkovec, odvetnica v Škofji Loki, zoper odločitev Državnega zbora Republike Slovenije o potrditvi poslanskega mandata na seji
3. januarja 2008 o d l o č i l o:
4. Pritožba zoper sklep Državnega zbora št. 020-02/92-27/190 z dne
6. 2007 (Uradni list RS, št. 98/07) se zavrne.
7. Pritožnik sam nosi svoje stroške s pritožbo. O b r a z l o ž i t e v A.
8. Pritožnik izpodbija sklep Državnega zbora Republike Slovenije (v nadaljevanju DZ) št. 020-02/92-27/190 z dne
10. 2007, s katerim je DZ odločil, da v času, dokler poslanka Mojca Kucler Dolinar opravlja funkcijo v Vladi Republike Slovenije, in v skladu s prvim odstavkom
11. člena Zakona o poslancih (Uradni list RS, št. 48/92 in nasl. – v nadaljevanju ZPos) ne more opravljati funkcije poslanke, opravlja to funkcijo v skladu z drugim odstavkom
12. člena ZPos Majda Zupan. Hkrati je na podlagi
13. člena Zakona o volitvah v Državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92 in nasl. – v nadaljevanju ZVDZ), četrtega odstavka
14. člena ZPos in
15. člena Poslovnika Državnega zbora (Uradni list RS, št. 35/02 in nasl. – v nadaljevanju PoDZ-1) zavrnil pritožnikovo pritožbo zoper sklep Državne volilne komisije (v nadaljevanju DVK) št. 18/400-2/07 z dne
17. 2007, s katerim je ta ugotovila, da Majdi Zupan kot naslednji kandidatki po vrstnem redu dobljenega deleža glasov v skupnem številu glasov v volilnem okraju z liste NSi – Nova Slovenija – Krščanska ljudska stranka v
18. volilni enoti za volitve poslank in poslancev v Državni zbor pripada pravica nadomeščati poslanko Mojco Kucler Dolinar.
19. Pritožnik navaja, da je Volilna komisija
20. volilne enote na podlagi tretjega odstavka
21. člena ZVDZ pravilno ugotovila, da naj bi pritožnik in Majda Zupan na državnozborskih volitvah leta 2004 prejela enak delež glasov (14,14%). Zato naj bi bila pravilna tudi njena odločitev, da pripada pravica nadomeščati poslanko Mojco Kucler Dolinar na podlagi opravljenega žreba pritožniku. Odločitev DVK, ki je ugotovila, da pripada ta pravica Majdi Zupan, ker je prejela večji delež glasov (pri čemer naj bi upoštevala delež, določen na štiri decimalke natančno), naj bi bila zato nezakonita. Nezakonita naj bi bila tudi zato, ker naj bi bila sprejeta na javni seji, ker naj bi zanjo glasovali vsi navzoči člani in namestniki DVK, ker naj bi bila sprejeta na podlagi ugovora, ki je bil umaknjen (brez pravne podlage) in ker naj bi bila brez obrazložitve. Državnemu zboru očita, da je njegova odločitev, ki temelji na istem stališču kot odločitev DVK, prav tako nezakonita in da krši njegove pravice iz 14., 22.,
22. in
23. člena Ustave. Državni zbor naj bi v postopku njenega sprejemanja storil procesne kršitve, saj naj ne bi upošteval prvega odstavka
24. člena,
25. člena in šestega odstavka
26. člena PoDZ-
27. Ker je o pritožbi odločal pred iztekom pritožbenega roka, naj bi bilo kršeno načelo pravne države in načelo zaupanja v pravo. Navaja, da se DZ ni opredelil do njegovih navedb in dokaznih predlogov, zato o njegovi pritožbi sploh ni odločal v pravem pomenu besede. Pritožnik meni, da je razlaga tretjega odstavka
28. člena ZVDZ, kot sta jo zavzela DVK in DZ, samovoljna in da krši njegovo pasivno volilno pravico ter posledično pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev. Kršitev pravic iz
29. in
30. člena Ustave utemeljuje z navedbami, da sta DVK in DZ odločala pristransko in da mu nista omogočila poštenega postopka. Pritožniku naj ne bi omogočila, da se udeleži postopka kot stranka, zato naj ne bi imel možnosti, da se izjavi o okoliščinah in dejstvih, ki naj bi bili pomembni za odločitev.
31. Pritožba je bila poslana DZ in DVK. DZ v odgovoru navaja, da so pritožnikove navedbe o postopkovnih kršitvah neutemeljene, saj so bili izpolnjeni vsi poslovniški pogoji za razširitev dnevnega reda
32. seje DZ, prav tako pa je bilo poslancem pred odločanjem predloženo potrebno gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev točke na dnevni red seje. Opozarja, da DZ v tej zadevi ni odločal kot organ sodne oblasti niti kot volilni organ za volitve v Državni zbor, zato odločanje o potrditvi mandata in s tem povezano odločanje o pritožbi nima narave upravne zadeve oziroma upravnega akta. Zato naj bi bilo pravno neutemeljeno pričakovanje pritožnika, da bi se moral DZ izrecno opredeliti do posameznih pritožnikovih navedb. Meni tudi, da so pritožnikovi očitki o kršitvah pravic iz 14.,
33. in
34. člena Ustave pavšalni. Predlaga, da Ustavno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne. DZ je odgovoru priložil sklic
35. nujne seje Mandatno-volilne komisije z gradivom, magnetogram
36. nujne seje Mandatno-volilne komisije z dne
38. 2007, pregled poteka
39. nujne seje Mandatno-volilne komisije, poročilo Mandatno-volilne komisije k določitvi kandidata, ki v skladu s
40. členom ZPos opravlja funkcijo poslanca namesto poslanca, ki je prevzel funkcijo v Vladi, sklic
41. seje DZ, prečiščeno besedilo sklica
42. seje DZ z gradivom, delni magnetogram
43. seje DZ in izpodbijani sklep DZ.
44. DVK navaja, da deluje na javnih sejah. Na seji, na kateri je odločala o tem, komu pripada pravica nadomeščati poslanko Mojco Kucler Dolinar, naj bi za sprejeti sklep glasovalo pet članov in en namestnik. Navaja tudi, da je sklep Volilne komisije
45. volilne enote razveljavila na podlagi
46. člena ZVDZ. Ustavnemu sodišču je poslala obvestilo DZ o imenovanju poslanke Mojce Kucler Dolinar za ministrico v Vladi, poziv DVK, s katerim je pozvala
47. volilno enoto za posredovanje podatka, zapisnik
48. seje Volilne komisije
49. volilne enote z dne
51. 2007, ugovor Matjaža Dolinarja zoper odločitev Volilne komisije
52. volilne enote z dne
54. 2007, zapisnik
55. seje DVK, ugotovitveni sklep DVK z dne
57. 2007, obvestilo kandidatki o pravici, da nadomešča poslanko z dne
59. 2007, odgovor Majde Zupan, da je pripravljena nadomestiti poslanko z dne
61. 2007, zapisnik Volilne komisije
62. volilne enote z dne
64. 2004 o izidu volitev v
65. volilni enoti za volitve poslancev v DZ in sklepe o imenovanju DVK.
66. Odgovora DZ in DVK je Ustavno sodišče poslalo pritožniku, ki v odgovoru vztraja pri zatrjevanih procesnih kršitvah v postopku pred DVK in pred DZ. Ponovno poudarja, da le zaokrožitev volilnega izida na dve decimalki natančno omogoča, da o odločitvi za mandat pri dveh kandidatih za poslanca z istim deležem prejetih glasov ne odločajo »delni«, temveč celi glasovi. Zato meni, da je drugačna razlaga volilnih izidov neustavna in da krši njegovo pasivno volilno pravico.
67. Ustavno sodišče je pritožbo in odgovora DZ ter DVK poslalo tudi Majdi Zupan kot stranki z nasprotnim interesom, ki pa nanje ni odgovorila. B.
68. Kot izhaja iz zapisnika o delu Volilne komisije
69. volilne enote pri ugotavljanju izida volitev v volilni enoti na volitvah poslancev v DZ, ki so potekale
71. 2004, je lista NSi – Nova Slovenija – Krščanska ljudska stranka dobila en mandat. Na podlagi
72. in
73. člena ZVDZ je bila za poslanko s te liste izvoljena Mojca Kucler Dolinar, ki je bila s
75. 2007 imenovana za ministrico. Na podlagi prvega odstavka
76. člena ZPos v času, ko opravlja funkcijo v Vladi, ne more opravljati hkrati tudi funkcije poslanke. V tem primeru opravlja funkcijo poslanca tisti kandidat z iste liste kandidatov, ki bi bil izvoljen, če ne bi bil izvoljen poslanec, ki je bil imenovan na funkcijo v Vladi (drugi odstavek
77. člena ZPos). V obravnavanem primeru je sporno vprašanje, komu na podlagi drugega odstavka
78. člena ZPos pripada pravica opravljati funkcijo poslanca namesto poslanke Mojce Kucler Dolinar, ali Majdi Zupan ali pritožniku. Oba sta kandidirala na volitvah poslancev v DZ oktobra 2004 na listi NSi – Nova Slovenija – Krščanska ljudska stranka. Gre torej za vprašanje ugotavljanja volilnih izidov v zvezi s potrditvijo nadomestnega mandata.
79. Pristojnost izvrševanja sodnega nadzora nad odločitvami DZ o potrditvi poslanskih mandatov je ena od ustavnih pristojnosti Ustavnega sodišča. Tretji odstavek
80. člena Ustave namreč določa, da DZ potrdi poslanske mandate in da je proti odločitvi DZ v skladu z zakonom mogoča pritožba na Ustavno sodišče.
81. Na podlagi tretjega odstavka
82. člena Ustave in na podlagi dvanajste alineje prvega odstavka
83. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče odloča o pritožbah v postopku potrditve poslanskih mandatov. Na podlagi prvega odstavka
84. člena ZUstS lahko vloži pritožbo na Ustavno sodišče kandidat ali predstavnik liste kandidatov, katerega pritožbo zoper odločitev volilne komisije, ki lahko vpliva na potrditev poslanskih mandatov, je DZ v postopku potrditve poslanskih mandatov zavrnil. Pritožbo lahko vloži tudi kandidat, ki je bil na podlagi odločitve volilne komisije izvoljen, pa DZ njegovega mandata ni potrdil. Če Ustavno sodišče ugotovi, da je pritožba utemeljena in da je odločitev DZ v nasprotju z Ustavo ali zakonom, razveljavi odločitev DZ in odloči, ali se poslanski mandat potrdi ali ne (tretji odstavek
85. člena ZUstS).
86. Iz citiranih določb
87. člena ZUstS izhaja, da je Ustavno sodišče prvo in edino sodišče (sodna instanca), ki izvaja sodni nadzor nad odločitvami DZ o potrditvi poslanskih mandatov. Zato mora biti Ustavno sodišče zaradi zagotovitve učinkovitega sodnega varstva seznanjeno z navedbami vseh udeležencev, na katere bi ta odločitev lahko vplivala, in razpolagati z vsemi podatki oziroma dokazi, ki so pomembni za odločitev o tem, ali je volilni izid pravilen oziroma ali je bil poslanec izvoljen na zakonit način. Zato je Ustavno sodišče, upoštevaje načelo kontradiktornosti, na podlagi
88. člena Ustave pritožbo poslalo DZ in DVK, odgovor DZ in DVK pa pritožniku. Pritožbo ter odgovora DZ in DVK je poslalo tudi Majdi Zupan kot stranki z nasprotnim interesom. Ker pa postopek s pritožbo na podlagi
89. člena ZUstS pomeni sklepno fazo v sodnem varstvu aktivne in pasivne volilne pravice pri posameznih volitvah,