(2)ali če odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Zoper sklep o nedopuščenosti revizije lahko stranka, ki meni, da odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali da v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo, vloži pritožbo na Vrhovno sodišče (tretji odstavek 32. člena ZDSS-1). Pritožbe zoper sklep o nedopuščenosti revizije glede odločitve VDSS, da se revizija ne dopusti, ker od odločitve Vrhovnega sodišča ni mogoče pričakovati odločitve o pomembnem pravnem vprašanju, Zakon ne dovoljuje. 4. Glede na to, da lahko ustavni pritožnik z vložitvijo pritožbe zoper sklep VDSS o nedopuščenosti revizije v določenih primerih doseže dopustitev in posledično odločanje Vrhovnega sodišča o reviziji, pri čemer je ena izmed možnih odločitev, ki jih lahko sprejme Vrhovno sodišče, ko odloča o reviziji, tudi razveljavitev izpodbijane sodbe VDSS, je moral senat v tej zadevi najprej odločiti o tem, ali to dejstvo vpliva na dopustnost ustavne pritožbe, vložene neposredno zoper meritorno odločitev VDSS. Senat je določil, da bo glede vprašanja izpolnjenosti procesnih predpostavk za ustavno pritožbo v primerih dovoljene revizije ravnal po naslednjih pravilih:
- a)Vložitev pritožbe zoper sklep, da se revizija ne dopusti, pomeni procesno predpostavko v primerih, ko pritožnik v ustavni pritožbi uveljavlja očitek o kršitvi 22. člena Ustave zaradi odstopa izpodbijane odločitve od ustaljene sodne prakse. Glede na to, da lahko stranka odpravo te kršitve doseže pred Vrhovnim sodiščem, pred izčrpanjem tega pravnega sredstva namreč niso izpolnjene procesne predpostavke za obravnavo tega očitka pred Ustavnim sodiščem. Pritožnik lahko ta očitek uveljavlja v ustavni pritožbi zoper sklep Vrhovnega sodišča, če Vrhovno sodišče ne ugodi njegovi pritožbi zoper sklep VDSS, da se ne dopusti revizija, vloženi iz tega razloga.
- b)Pritožnik lahko vloži ustavno pritožbo neposredno zoper meritorno odločitev VDSS, pri čemer je odločitev o ustavni pritožbi odvisna od zatrjevanih kršitev, in sicer: – če zatrjuje izključno kršitev 22. člena Ustave zaradi odstopa izpodbijane odločitve od ustaljene sodne prakse, senat ustavno pritožbo zaradi neizčrpanja pravnih sredstev zavrže; – če očitka o kršitvi 22. člena Ustave zaradi odstopa od ustaljene sodne prakse ne uveljavlja, senat obravnava ustavno pritožbo glede drugih zatrjevanih kršitev človekovih pravic; – če pritožnik poleg očitka o kršitvi drugih človekovih pravic uveljavlja tudi očitek o kršitvi 22. člena Ustave zaradi odstopa izpodbijane odločitve od ustaljene sodne prakse, senat ustavno pritožbo glede drugih zatrjevanih kršitev obravnava, glede očitka o odstopu od sodne prakse pa šteje, da za njegovo obravnavo niso izpolnjene procesne predpostavke.
- c)Z vložitvijo pravočasne in dopustne pritožbe zoper sklep VDSS, da se ne dopusti revizija, si stranka varuje rok za vložitev ustavne pritožbe zoper meritorno odločitev VDSS. Rok 60 dni za vložitev ustavne pritožbe teče od vročitve sklepa, s katerim Vrhovno sodišče zavrne njeno pritožbo zoper sklep VDSS, da se ne dopusti revizija. 5. Skladno z navedenimi pravili je senat preizkusil tudi ustavno pritožbo v tej zadevi. Pritožnik ji očita, da odstopa od sodne prakse in da je v neskladju z načelom enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave. Kršitev načela enakosti pred zakonom utemeljuje z navedbami o neenaki obravnavi, ker naj bi tožena stranka nekaterim njegovim sodelavcem priznala plačilo razlik med terenskim dodatkom in dnevnico. Z očitki o neenaki obravnavi, naslovljenimi na delodajalca, pritožnik ne more utemeljiti neustavnosti izpodbijane sodbe. Če naj bi bila takšna neenaka obravnava posledica različnih odločitev sodišč o pravno enakih primerih, pa gre dejansko tudi v tem delu za očitek o odstopu od sodne prakse. Kot je pojasnjeno v prejšnji točki obrazložitve, za obravnavo tega očitka niso izpolnjene procesne predpostavke. Zato senat utemeljenosti tega očitka ni preizkušal. 6. Glede na navedeno senat ustavne pritožbe ni sprejel v obravnavo. C. 7. Senat je ta sklep sprejel na podlagi drugega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču v sestavi: predsednik senata mag. Miroslav Mozetič ter člana dr. Janez Čebulj in mag. Marta Klampfer. Sklep je sprejel soglasno. mag. Miroslav Mozetič l.r. Predsednik senata Kazalo Na vrh