Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vransko, stran 4017.

(1)S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine Vransko (v nadaljevanju OPN), ki vsebuje strateški in izvedbeni del.

(2)Strateški del OPN ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev določa: – izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine, – usmeritve za razvoj prostorskih ureditev, – območja naselij, vključno z območji razpršene poselitve, ki so z njimi prostorsko povezani – in območja razpršene poselitve.

(3)V izvedbenem delu OPN določa: – območja namenske rabe prostora, – prostorske izvedbene pogoje in – območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt.

(4)Občinski prostorski načrt Občine Vransko je temeljni prostorski akt občine. Občina Vransko je sprejela Sklep o začetku priprave Občinskega prostorskega načrta Občine Vransko in ga objavila v Uradnem listu RS, št. 47/07. V sklepu je opredelila, da je priprava OPN nadaljevanje postopka priprava Strategije prostorskega razvoja, ki ga je občina vodila na podlagi Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1).

(5)Skladno z odločbo Ministrstva za okolje in prostor št. 35419-70/2004, z dne

2. 2005 v postopku priprave SPRO Vransko ni potrebno izvesti postopka celovite presoje vplivov na okolje.

(6)S tem odlokom se na podlagi upoštevanja izhodišč Strategije prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) sprejme Občinski prostorski načrt Občine Vransko, ki ga je izdelal Razvojni center Planiranje d.o.o. Celje pod št. projekta 796/05. 2. člen (vsebina in oblika)

(1)OPN vsebuje tekstualni in grafični del.

(2)Tekstualni del OPN je sestavljen iz naslednjih poglavij:

1. Uvodne določbe
2. Strateški del
3. Izvedbeni del
4. Končne določbe.

(3)Grafični del OPN vsebuje: – Grafični prikaz strateškega dela (mapa 1):

1. Zasnova prostorskega razvoja občine M 1:50000
2. Zasnova gospodarske javne infrastrukture Prometna infrastruktura 2.1 - Cestno omrežje M 1:50000 2.2 - Kolesarsko omrežje M 1:50000 2.3 Energetska infrastruktura - Elektroenergetsko omrežje, plinovodno omrežje, daljinsko ogrevanje M 1:50000 2.4 Telekomunikacijska infrastruktura - Telekomunikacijsko omrežje, omrežje rtv, mobilno teleprenosno omrežje M 1:50000 Okoljska infrastruktura – oskrba z vodo, odvajanje in čiščenje odpadne vode 2.5 - Vodooskrbni sistem M 1:50000 2.6 - Kanalizacijski sistem M 1:50000 3.1 Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo ter območja naselij z območji razpršene gradnje in razpršene poselitve M 1:50000 3.2 Usmeritve za razvoj v krajini M 1:50000 3.3 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč M 1:50000 – Grafični prikaz izvedbenega dela (mapa 2):
3. Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste M 1:25000
4. Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture M 1:25000
5. Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev M 1:5.000
6. Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture M 1:5.
8. člen (oblika in obvezne priloge OPN)

(1)OPN je izdelan v digitalni in analogni obliki.

(2)Obvezne priloge OPN vsebujejo: 1 izvleček iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije 2 prikaz stanja prostora 3 strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPN 4 smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora 5 obrazložitev in utemeljitev OPN 6 povzetek za javnost. 2 STRATEŠKI DEL 2.1 SPLOŠNE DOLOČBE 4. člen (strateški del)

(1)Strateški del OPN določa izhodišča in cilje ter zasnovo prostorskega razvoja občine, usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini, za določitev namenske rabe zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev ter zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena, območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana, ter območja razpršene poselitve. 2.2 IZHODIŠČA in cilji PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE 2.2.1 Izhodišča prostorskega razvoja občine

(1)Prostorski razvoj občine izhaja iz upoštevanja družbenih, gospodarskih in okoljskih dejavnikov prostorskega razvoja in njenega širšega območja.

(2)Prostorski razvoj občine upošteva usmeritve iz državnih prostorskih aktov: – V policentričnem urbanem sistemu Slovenije, ki ga tvori omrežje središč nacionalnega in regionalnega pomena, se Vransko razvija kot občinsko središče. – V skladu z učinkovito in enakomerno dostopnostjo, primerno razmestitvijo funkcij in medsebojnimi prometnimi povezavami, razvija tudi središča občinskega pomena, pomembnejša lokalna središča in druga lokalna središča. – Omrežje družbene javne infrastrukture (npr. so šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, kulturne in druge javne službe) se razvija v skladu z omrežjem središč. – V občinskem središču se spodbuja razvoj ustrezne storitvene in oskrbne funkcije ter razvoj delovnih mest za okoliško prebivalstvo, umešča primarno zdravniško in socialno oskrbo ter omogoča možnosti za športno in kulturno dejavnost. – Lokalno središče zagotavlja prebivalcem naselja in njegovega zaledja možnosti za vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, informiranje in druženje. Na območjih z izrazito razpršeno poselitvijo se spodbuja vzdržen razvoj. – Poselitev se prednostno usmerja v urbana naselja, občinsko središče Vransko in ostala lokalna naselja.

(3)Prostorski razvoj občine upošteva zahteve po zagotavljanju in varstvu kakovosti okolja. Ohranjanje narave, varstvo prostorske identitete in kulturne dediščine ter varstvo in izboljšanje kvalitete bivalnega in delovnega okolja so temeljne razvojne zahteve, ki jih prostorski razvoj občine vključuje kot sestavni del usmerjanja prostorskega razvoja. Prostorski razvoj mora s preudarnim izkoriščanjem prostorskih potencialov, razvijanjem regionalnih posebnosti, ohranitvijo krajinske pestrosti in naravnih kakovosti ter upoštevanjem prehodnosti prostora prispevati h krepitvi nacionalnega prostora. Upošteva tudi varstvene zahteve, in sicer temeljne značilnostih naravnih in ustvarjenih razmer ter ugotovitve o stanju in težnjah ter razvojnih pobudah in razvojnih možnostih, ki so opredeljene na podlagi strokovnih preveritev prostorskih potencialov in omejitev, predvsem ranljivosti in privlačnosti prostora ter različnih sektorskih omejitev, podanih v smernicah nosilcev urejanja prostora.

(4)Prostorski razvoj upošteva razvojne potrebe občin, ki so bile ugotovljene za področje demografije, gospodarstva, kmetijstva, storitvenih dejavnosti, potreb po stanovanjih in oskrbnih ter družbenih dejavnosti, ter potrebe, izražene s strani občanov in gospodarskih družb.

(5)Vransko postaja privlačno in varno bivalno okolje za vse kategorije prebivalstva, za kar bo treba urejati zadostna in kakovostna stanovanjska območja, omrežja družbenih dejavnosti in javnega prostora.

(6)Podeželje je razvojno območje in kakovostno bivalno okolje, ki bo dopolnjevalo ponudbo občinskega središča. Občina bo zagotavljala: – prostorske možnosti za razvoj lokalnih središč, – zadržan razvoj manjših podeželskih naselij z zagotavljanjem prostorskih možnosti za gradnjo in za izboljšanje kvalitete bivanja z ohranjanjem kakovostne podobe vasi, – ohranjanje kakovostne krajine in prostorskih razmerij z ohranjanjem kmetijske rabe tal, – preprečevanje razpršene gradnje. 2.2.2 Prostorska izhodišča občine

(1)Prostorska izhodišča: – Občina Vransko leži na južnem obrobju spodnje Savinjske doline. Umeščena je znotraj statistične Savinjske regije, znotraj Subregije Spodnje Savinjske doline. Upravno se navezuje na Žalec in regionalno središče Celje. Umeščena je na osi V. prometnega in energetskega TEN koridorja in stranske veje X. TEN koridorja. Leži neposredno ob avtocesti A1 Maribor–Ljubljana–Koper. Ima en avtocestni priključek v Čepljah, kar predstavlja potencial za občino. – Stanje v zvezi s prostorskim razvojem občine: • Območje občine je razdeljeno na tri prostorsko ločena območja: – severni hriboviti del obsega predgorje Kamniško Savinjskih Alp (Menina in Dobroveljska planota), – južni del – Posavsko hribovje, – osrednji nižinski del (ob porečju Bolske) – Spodnja Savinjska dolina – območje večje gostote poselitve. • Občina je umeščena v Vzhodnoslovensko predalpsko hribovje, in sicer v krajinsko enoto Savinjska dolina, v krajinsko podenoto, imenovano Obrobno gričevje Savinjske doline na zahodu. Območje označuje hribovit relief in ponekod reliefno sicer močneje razgibane planote ter globlje doline, ki se občasno razširijo in tako oblikujejo manjša območja ravninskega sveta. Oblikujejo jo vzorci prepleta gozdnih in kmetijskih zemljišč. Kmetijska zemljišča so bila v višjih legah ter na strmejših pobočjih izkrčena v obliki zaplat v strnjeni gozdni matici. To so celki, ki zasedajo položnejše dele sicer strmih pobočij ali zaobljene grebene. • V osrednjem ravninskem delu občine se je pozidava oblikovala v zaokrožena naselja s še prepoznavnim robom naselja, v hribovskem severnem in južnem območju občine pa je prisotna razpršena poselitev. • Velik odstotek delovno aktivnih prebivalcev je dnevnih migrantov, kar ponazarjajo naselja s pretežno stanovanjsko dejavnostjo in nujno pripadajočo infrastrukturo. Dnevne migracije potekajo tako znotraj občine kot tudi v naselja drugih občin. • Opredeljeno je dvoje večjih območij za poslovno proizvodne dejavnosti (naselje Vransko in Čeplje). • Opremljenost z osnovno družbeno infrastrukturo je zadovoljiva, vendar jo je potrebno dopolniti v segmentu oskrbe starejših občanov – varovana stanovanja. • Družbena javna infrastruktura v Občini Vransko obsega: dejavnosti vzgoje in izobraževanja (vrtec, popolna osnovna šola), dejavnosti na področju kulture (kulturni dom, občinska knjižnica, muzeji, kino, galerije), zdravstvo (zdravstvena postaja za osnovno zdravstveno varstvo, zobozdravnik), javna uprava (na občinski in lokalni ravni), dejavnosti društev (zlasti gasilski domovi), župnija. Dejavnosti na področju kulture se odvijajo v okviru Zavoda za kulturo Vransko. Na Vranskem deluje tudi občinska knjižnica. Večina dejavnosti poteka v kulturnem domu. • Za uresničevanje potreb s področja kulture niso izražene prostorske ureditve. • Glede na naravne in ustvarjene danosti ima območje ugodne možnost za razvoj turizma. • Celotno območje občine je opremljeno z javnim prometnim in elektroenergetskim omrežjem. V večjem delu je opremljeno z vodovodnim omrežjem. Deloma je opremljeno s toplovodnim in kanalizacijskim sistemom. • Občina v celoti razpolaga z lastnimi viri pitne vode. • Za zaščito pred poplavami je bila v preteklosti regulirana struga reke Bolske. Za varovanje pred visokimi vodami sta predvidena še dva suha zadrževalnika; zadrževalnik Prapreče na vodotoku Merinščica in zadrževalnik Zaplaninščica na vodotoku Zaplaninščica. • Na območju je večje število enot kulturne dediščina (naselbinska dediščina, arheološka dediščina, stavbna dediščina, memorialna dediščina). • Na južnem hribovitem območju je večje število enot ohranjanja narave (Čemšeniška planina).

(2)Težnje prostorskega razvoja občine: – racionalen in učinkovit prostorski razvoj, usmerjanje dejavnosti v prostoru na način, da ustvarjajo največje pozitivne učinke za prostorsko uravnotežen in gospodarsko učinkovit razvoj, socialno povezanost in kakovost naravnega in bivalnega okolja; – ustvarjanje čim bolj prepoznavnega reda v prostoru občine; – učinkovito razmeščanje dejavnosti v naseljih z upoštevanjem lokacijskih možnosti in omejitev; – doseganje skladnega razvoja občine po načelih trajnostnega razvoja v povezavi z gospodarskimi, družbenimi in okoljskimi razmerami; – doseganje vzdržnega prostorskega razvoja skladno z varstvenimi usmeritvami in zahtevami s področja varstva okolja, ohranjanja narave, varstva naravnih virov in varstva kulturne dediščine; – doseganje zmernega, premišljenega in vzdržnega prostorskega razvoja skladno z razvojnimi in poselitvenimi potrebami; – doseganje prostorsko usklajene in med seboj dopolnjujoče se razmestitve različnih dejavnosti v prostoru; – zagotavljanje možnosti za osnovno oskrbo prebivalstva iz socialnega (izobraževanje, zdravstvo, otroško varstvo, skrb za ostarele), duhovnega (kultura, religija, informiranje), storitvenega (uprava, varnost, oskrba, storitve) ter športno rekreacijskega vidika; – spodbujanje razvoja novih delovnih mest in samozaposlovanja; – doseganje boljše izobrazbene strukture; – zagotavljanje možnosti za razvoj turizma na osnovi naravnih in kulturnih znamenitosti, ureditvi omrežja športno rekreacijskih dejavnosti, nastanitvenih zmogljivosti in povezav s turistično atraktivnimi območji v sosednjih občinah; – dopuščanje gradnje novih kmetij izven oziroma na robovih ureditvenih območij naselij in na opredeljenih območjih razpršene poselitve v skladu z usmeritvami za ohranjanje kvalitet kulturne krajine; – zgoščevanje poselitve v nepozidanih območjih stavbnih zemljišč znotraj naselij (notranji razvoj območij) ter spodbujanje prenove in dopolnitve stavb v okviru obstoječih poselitvenih površin; – širitev naselij z dopolnjevanjem in zaokroževanjem na njihovem robu skladno z opredeljenim konceptom; – preprečevanje zlivanja naselij in vzdolžno razpotegnjeno gradnjo ob komunikacijah; – ohranjanje kulturne krajine in naravnih pestrosti; – zagotavljanje dobre opremljenosti z gospodarsko javno infrastrukturo; – planiranje širitve naselij v skladu z razpoložljivimi in načrtovanimi zmogljivostmi obstoječe infrastrukturne opreme, pri čemer širitev ne bo prekomerno oslabila obstoječe oskrbe. 2.2.3 Cilji prostorskega razvoja Občine Vransko

(1)Prostor občine vključevati v regionalno sodelovanje v smislu policentričnega razvoja in povezovanja s sosednjimi občinami ter usklajevanja lastnih interesov z interesi razvoja regije, uravnotežen prostorski razvoj Vranskega in drugih naselij glede na njihovo vlogo v omrežju naselij in zagotavljanje kvalitetnega bivanja, dela in storitev.

(2)Občina bo spodbujala krepitev osnovnih oskrbnih in storitvenih dejavnosti znotraj obstoječih naselij ter krepitev oskrbnih, kulturnih, storitvenih in poslovnih dejavnosti v večjih naseljih. Med najpomembnejšimi cilji prostorskega urejanja na območju občine Vransko je zagotavljanje kakovosti bivanja vsem prebivalcem. Med dejavnostmi, ki sooblikujejo kakovost bivanja, so pomembne centralne dejavnosti. Pri centralnih dejavnostih so cilji naslednji: – centralne dejavnosti so vozlišča dogajanj v občini, katerih pomen narašča tako z vidika zaposlovanja kot z vidika gospodarske rasti, – centralne dejavnosti predstavljajo oblikotvorni element kraja, kjer se prepletata javni in zasebni prostor.

(3)Občina bo zagotavljala prostorske pogoje za uresničevanje javnega interesa na področju kulture, pogoje za kulturno ustvarjalnost, lažjo dostopnost do kulturnih dobrin, ohranjanje kulturne raznolikosti in identitete, omogočala bo ustrezne pogoje za delovanje in razvoj kulturnih dejavnosti v občini. Skozi prostorski razvoj bo občina zagotavljala optimalno delovanje javne infrastrukture na področju kulture in varstva kulturnih dobrin.

(4)Občina bo usmerjala poselitev znotraj poselitvenih območij naselij tako, da se bodo prvenstveno izkoristile proste in nezadostno izkoriščene površine v naseljih ter s prenovo in sanacijo degradiranih območij v naseljih. Za nadaljnji prostorski razvoj in širitev ter sanacijo se opredelijo poselitvena območja s smiselno zaokrožitvijo naselij Vransko, Brode, Čeplje, Prekopa in Ločica ter ostala manjša naselja.

(5)Na področju razvoja poslovno proizvodnih in drugih gospodarskih dejavnosti bo občina skrbela za uravnotežen in z gospodarsko javno infrastrukturo podprt koncept urejanja in širitev poslovne cone Čeplje in opredelitev poslovne dejavnosti na območju poligona Čeplje.

(6)Ustrezna energetska ter komunalna opremljenost in prometna dostopnost naselij, gospodarskih con in drugih pomembnih območij. Na področju gospodarske javne infrastrukture se bo postopoma obnovilo in dopolnilo vodovodno in kanalizacijsko omrežje. Na obstoječo čistilno napravo Vransko sta priključeni naselji Vransko in Brode. Predvidena je izgradnja manjših čistilnih naprav Prekopa, Čeplje in Stopnik. Za naselja z manjšo gostoto poselitve se predvideva izgradnja manjših čistilnih naprav. Elektroenergetsko in plinovodno omrežje se bo glede na potrebe dopolnilo. Na območju Občine Vransko je vzporedno z obstoječim plinovodom M2 načrtovan plinovod M2/1 na odseku Rogaška Slatina–Trojane.

(7)Razvoj turističnih in prostočasnih dejavnosti. Na območjih večjega upadanja števila prebivalstva (v južnem in severnem delu občine) bo občina aktivno spodbujala razvoj dejavnosti, zlasti v zvezi s kmetijstvom in turizmom. Na območju občine še ni zadostno izkoriščen potencial za razvoj turizma, kar omogočajo naravne danosti: naravne danosti lokalnega pomena (Čreta na Dobrovljah), ekološko pomembna območja (Menina planina, Dobrovlje – Čreta), za razglasitev predlagana krajinska parka Čemšeniška planina in Dobrovlje. Ugodne so razmere za ekološko naravnane dejavnosti, predvsem kmetijstvo, turizem in prostočasne dejavnosti ter gozdarstvo. Občina bo hkrati spodbujala razvoj nastanitvenih kapacitet, krepitev omrežja turističnih kmetij in gostinske ponudbe ter ostale turistično atraktivne ureditve.

(8)Prostorske ureditve, ki bodo lahko v soodvisnosti od ureditev v sosednjih občinah, bo občina načrtovala skupaj s temi občinami. 2.3 ZASNOVA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE

(1)Zasnova prostorskega razvoja občine temelji na izdelanih strokovnih podlagah prostorskega načrta občine, na analizi stanja in teženj v prostoru ter ranljivosti in ustreznosti prostora. Zasnovana območja in omrežja v prostoru občine upoštevajo izhodišča nadrejenih aktov in dokumentov državne in regionalne ravni ter smernice nosilcev urejanja prostora.

(2)Poselitev se bo razvijala v obstoječih naseljih. Nova naselja niso predvidena, le sanacija obstoječe razpršene gradnje, ki se vključi v območje naselja (opredelitev dveh novih območij). Na robovih obstoječih večjih naselij (Vransko, Prekopa, Čeplje) se bo načrtno usmerjala poselitev v smislu širitve naselja. V ostalih naseljih so predvidene manjše zapolnitve ter zaokrožitve obstoječe poselitve in sanacije razpršene gradnje.

(3)Meje poselitvenega območja naselja se opredelijo znotraj optimalnih meja, ugotovljenih s strokovnimi podlagami glede na naravne in ustvarjene pogoje ter zmogljivost prostora. Pri tem se upošteva razvojne potrebe dejavnikov v prostoru, predvsem prebivalstva in organov na ravni lokalne skupnosti. 2.3.1 Prednostna območja za razvoj poselitve in dejavnosti

(1)Razvoj proizvodnih dejavnosti bo občina zagotavljala pretežno v obstoječem območju za proizvodne dejavnosti. Prostorska širitev območja stavbnih zemljišč za potrebe proizvodnje je opredeljena s širitvijo prostorske enote Čeplje – poslovna cona, v skupnem obsegu cca 3,8 ha. Sprememba namembnosti dela območja športnih dejavnosti v Čepljah za potrebe poslovno gospodarske storitvene dejavnosti, Jasovnik (predelava odpadnih zemljin) in v naselju Vransko (tehnološko središče). Za območje je značilen zmeren razvoj in širitev. Z izgradnjo novih in prenovami obstoječih prometnic in druge infrastrukture se bosta izboljšali dostopnost in komunalna opremljenost obstoječih območij za proizvodne dejavnosti. Za območje Jasovnik se opredeli novo območje gospodarske dejavnosti – območje za predelavo odpadkov. Gospodarske dejavnosti se bodo prednostno razvijale v okviru urejenih gospodarskih con, v katere se bodo v čim večji meri selile obstoječe dejavnosti iz naselij, v katerih so moteče za bivanje in družbene dejavnosti.

(2)Občina bo zagotavljala prostorske možnosti za gradnjo zadostnega števila, različne tipe in velikosti stanovanjskih objektov predvsem na območju Vranskega, Brodov, Čepelj, Ločice, Stopnika in v manjši meri v preostalih naseljih, in sicer z načrtovanjem zgostitve in zaokrožitve poselitvenih območij ter širitve naselij za stanovanja. Pri tem bo upoštevala merila za kakovostno bivanje (osončenost prostora, ustrezne reliefne razmere, neonesnaženo okolje, dostopnost do centralnih in družbenih dejavnosti, javni promet ter združljivost z drugimi dejavnostmi).

(3)Pri določanju prostorov za gradnjo stanovanjskih objektov bo zagotavljala racionalno rabo prostora z zagotavljanjem bolj strnjene gradnje in višjih gostot pozidave v urbanem središču Vransko in Brode. Stanovanjsko gradnjo bo usmerjala v območja, kjer je mogoče ob razmeroma nizkih stroških zagotavljati komunalno opremljanje ter dostopnost. Druga naselja so pretežno ruralnega značaja in nimajo pomembnejše vloge v omrežju naselij; v njih sta prevladujoča kmetijstvo in bivanje. Ta naselja se bodo razvijala v okviru prostorskih možnosti, upoštevajoč razvojne pobude in omejitve.

(4)Razvoj oskrbnih, storitvenih ter družbenih dejavnosti bo občina usmerjala na območju naselij: Vransko, Prekopa, Brode in ostalih pomembnejših naseljih.

(5)Občina bo spodbujala razvoj kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti, povezanih s turizmom skladno s cilji ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine, razvijala različne oblike prostočasnih dejavnosti, ki se povezujejo s cilji ohranjanja narave (pohodništvo, izletništvo) in varstvom kulturne dediščine (ogled kulturnih spomenikov, naravnih znamenitosti). Pri načrtovanju različnih vrst in oblik turističnih in prostočasnih dejavnosti se upoštevajo varstveni režimi v prostoru, naravna in ustvarjena kakovost krajine, obstoječe turistične in rekreacijske ureditve ter varstvo virov za razvoj drugih dejavnosti v prostoru. Občina bo ohranjala potenciale za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti ter dopolnjevala turistično rekreacijsko infrastrukturo. Posebno vlogo v omrežju naselij in sistemu poselitve imajo območja s turističnim pomenom oziroma potencialom: – občinsko središče Vransko, – območje poligona varne vožnje (turistično rekreacijska cona s spremljajočimi poslovnimi in gospodarskimi dejavnostmi), – športno turistični kompleks na območju Podgrada ter – območje strelišča Tešova. 2.3.2 Omrežja naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij

(1)Občina bo spodbujala uravnotežen policentričen razvoj.

(2)Glede na hierarhijo naselij sta v občini dve naselji s centralnimi funkcijami: Vransko – občinsko središče in Prekopa – lokalno središče.

(3)Razvoj Vranskega kot občinskega središča temelji na: – razvoju Vranskega kot urbanega naselja s centralnimi, proizvodnimi in servisnimi dejavnostmi, – krepitvi Vranskega kot naselja s kvalitetno kulturno dediščino (ohranjanje in prenova naselbinske dediščine), – krepitvi družbene infrastrukture na nivoju sociale, – krepitvi oskrbnih, storitvenih in poslovnih dejavnosti, – poudarjanju upravne funkcije v lokalnem pomenu, – uveljavitvi širšega območja naselja kot turistično-rekreativnega področja z izrabo obstoječih naravnih danosti in ustvarjenih razmer ter izvedbo ureditev za potrebe športa.

(4)Lokalna središča ožjega pomena (naselja, ki imajo pomembnejšo funkcijo v omrežju naselij): Razvoj Prekope temelji na: Krepitvi urbanih funkcij – oskrbnih, storitvenih in poslovnih dejavnosti.

(5)Naselja Čeplje, Brode in Ločica pri Vranskem so urbano-ruralna naselja. Poudarjena je usmeritev ohranjanja obstoječih funkcij. V pomembnejših središčih lokalnega pomena se zagotavlja dobra osnovna oskrba in storitve ter dejavnosti družbene infrastrukture, ki služi potrebam bivanja. Pri urejanju naselij tega tipa ima prednost kvalitetni vidik urejanja naselij. Možno je urejanje lokalov in objektov za oskrbne in storitvene dejavnosti, ki sodijo v stanovanjsko območje. Pozornost se posveti sožitju urbane in ruralne funkcije. Druga naselja so naselja pretežno ruralnega značaja, ki nimajo pomembnejše vloge v omrežju naselij in katerih prevladujoča programa sta kmetijstvo in bivanje. Ta naselja naj se razvijajo v okviru prostorskih možnosti in skladno s prostorom usklajenimi razvojnimi pobudami.

(6)Občina bo omogočila notranji razvoj naselij z omogočanjem intenzivnejše izrabe še prostih oziroma neustrezno izrabljenih površin naselij. Sočasno z intenzivnejšo in prostorsko zaokroženo izrabo prostora za poselitev bo občina uravnoteženo skrbela tudi za zadosten obseg javnih površin za šport in rekreacijo, za zelene površine, kolesarske in pešpoti ter ustrezne zelene ureditve. Občina bo spodbujala razvoj turizma na območju občine in v okviru regije. 2.3.3 Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji

(1)Prometna dostopnost osrednjega ravninskega dela občine je primerna z regionalnega in državnega vidika. Občina Vransko je umeščena na osi V. prometnega in energetskega TEN koridorja in stranske veje X. TEN koridorja. Leži neposredno ob avtocesti A1 Maribor–Ljubljana–Koper in ima en avtocestni priključek v Čepljah. Glavna nosilka cestnega prometa (tudi regionalnega) v smeri zahod–severovzhod je avtocesta A1. Severno in zahodno od avtoceste poteka glavna regionalna povezava do Celja in Ljubljane, v jugozahodnem delu občine pa navezava na regionalno cesto Ločica–Kamnik. Severni in južni del občine je prepleten z lokalnimi in javnimi potmi ter gozdnimi cestami. Glede na sistem lokalnih cest in poti je južni del precej slabše dostopen.

(2)Naselja v Občini Vransko in sosednjih občinah se bodo še naprej povezovala s sistemom regionalnih in občinskih cest, ki se bodo posodabljale z namenom zagotavljanja ustrezne pretočnosti in varnosti v prometu.

(3)Kolesarsko omrežje na območju občine se načrtuje sočasno z načrtovanjem novih ali rekonstruiranjem obstoječih cestnih povezav. V vseh pomembnejših naseljih je potrebno zagotoviti površine za varno odvijanje kolesarskega in peš prometa.

(4)Preko Občine Vransko poteka po regionalni cesti R2-447 in R2-414 proga medkrajevnega avtobusnega prometa. Le-ta ima tri avtobusna postajališča, ki so hkrati postaje za medkrajevni in primestni promet, in sicer na lokacijah Ločica pri Vranskem, Vransko in Prekopa. Primestni potniški in mestni potniški promet se bo izboljševal ter ustrezno urejal s posodobitvijo infrastrukture, predvsem z izgradnjo novih avtobusnih postajališč. 2.3.4 Druga za občino pomembna območja

(1)Dejavnosti in prostorske ureditve se umešča v prostor tako, da se pri tem ne zmanjšujejo možnosti za izkoriščanje ali rabo neobnovljivih naravnih virov v prihodnosti ter tako, da je čim manj možnosti za nastanek onesnaženj naravnih virov, ki bi lahko potencialno zmanjšala njihovo kvaliteto in uporabnost.

(2)Z obdelavo kmetijskih površin se bo skrbelo za ohranjanje strukture kulturne krajine. Na območjih zaraščanja kmetijskih površin pa se bo vzpodbujala ponovna kmetijska raba tal. Na drugih območjih so v ospredju druge funkcije kmetijstva: ohranjanje kulturne krajine oziroma prepoznavnosti, ohranjanje poseljenosti, razvoj turizma in rekreacije na severnem hribovitem delu občine (Menina in Dobroveljska planota) ter na južnem delu (Posavsko hribovje). Na celotnem območju občine bo dan poudarek sonaravnemu načinu kmetovanja.

(3)Z vidika ohranjanja poseljenosti podeželskega prostora v občini se na kmetijah omogoča in hkrati vzpodbuja izvajanje dopolnilnih in dodatnih dejavnosti.

(4). Gozdovi se ohranjajo kot naravni vir in naravno bogastvo, zagotavlja se sonaravno gospodarjenje z gozdom, s čimer se bodo ob nadaljnjem gospodarskem izkoriščanju gozda uresničevali tudi cilji ohranjanja narave in rekreacije v naravnem okolju.

(5)Naravne kakovosti prostora so največje na območju v severnem in južnem delu občine (Menina planina, Dobrovlje – Čreta in krajinska parka, predlagana za razglasitev: Čemšeniška planina, Dobrovlje). Ugodne razmere so za ekološko naravnane dejavnosti, predvsem kmetijstvo, turizem in prostočasne dejavnosti ter gozdarstvo. Na območjih naravnih kakovosti krajine je treba zagotavljati ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot, kar naj poteka ob upoštevanju sektorskih zahtev za varstvo narave in z ustreznim vključevanjem v gospodarjenje s prostorom. 2.3.5 Urbanistični načrti

(1)Za naselje Vransko se prostorski razvoj načrtuje na podlagi urbanističnega načrta. 2.4 ZASNOVA GODPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE LOKALNEGA POMENA

(1)Infrastrukturna omrežja lokalnega pomena se bodo še nadalje razvijala v skladu s prostorskimi potrebami in potrebami gospodarskega razvoja. Obstoječa infrastrukturna opremljenost se bo v bodoče dopolnjevala na območjih z neustrezno ali pomanjkljivo komunalno in energetsko opremo, izboljševala pa se bo tudi v smislu preprečevanja možnosti onesnaženja in zmanjšanja obremenitev naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti.

(2)Na območjih, ki bodo strateško načrtovana za bodoče novo opremljanje ali preurejanje, bo potrebna predhodna ali sočasna celovita ureditev prometne, energetske, komunalne infrastrukture in zvez. Obnovo infrastrukturne opreme bomo načrtovali po načelu celovitosti opreme posameznih območij. Na območjih urejanja prometnic ali druge infrastrukture se bo težilo k sočasni obnovi vseh obstoječih infrastruktur. 2.4.1 Prometna infrastruktura 2.4.1.1 Cestno omrežje

(1)Cestno omrežje občine tvorijo: – državno cestno omrežje: – avtocesta A 1 (avtocesta A 1 Šentilj–Celje–Ločica–Ljubljana), – glavna cesta

1. reda št.
2. (Ločica–Ljubljana), – regionalna cesta RII-414 Kamnik–Ločica, – regionalna cesta RII-447 Arja vas–Žalec–Šempeter –Ločica in – lokalno cestno omrežje.

(2)Predvidene rekonstrukcije oz. novogradnje morajo omogočiti dober dostop do obstoječe poslovne cone in do območij storitvenih dejavnosti. Razširitev in posodobitev cestnega omrežja je predvidena tudi na območjih, kjer so predvidene večje nove površine za organizirano stanovanjsko gradnjo. Občinsko cestno omrežje se bo postopoma moderniziralo na odsekih, ki skladno z Zakonom o javnih cestah nimajo ustreznih elementov. Predvidena je izgradnja dovozne ceste do predvidenega kompleksa avtopoligona v Čepljah z izvedbo novega priključka na regionalno cesto R2-447.

(3)Obstoječa prometna infrastruktura omogoča dostopnost do vseh naselij v občine, pri čemer pa kvaliteta lokalne cestne infrastrukture otežuje dostopnost predvsem odročnejših naselij.

(4)Na posameznih odsekih lokalnih cest na prehodu v naselja se na ravnih odsekih in pred nevarnimi točkami na podlagi funkcije ceste, prometnih pogojev in drugih kriterijev za javne ceste izvedejo ukrepi za umirjanje prometa. Na lokalnih cestah se vzpostavlja standard vsaj minimalnega profila za javno cesto ali z voziščem 2 x 2.75 m in v naseljih pa 2 x 3.00 m ter glede na prometne obremenitve tudi kolesarska steza 2 x 1.50 m in hodnik za pešce širine 1.50 m. 2.4.1.2 Omrežje kolesarskih poti in pešpoti ter drugih rekreacijskih poti

(1)Občina bo v vseh naseljih zagotavljala površine za varno odvijanje mirujočega in peš prometa.

(2)Na območju občine se zgradi omrežja kolesarskih stez in poti, ki se v naseljih navezujejo na obstoječe omrežje, pri novogradnjah cestnega omrežja in potekov skozi naselja se urejajo kot kolesarske steze.

(3)Na območju Občine Vransko je predvidena ureditev mednarodne daljinske kolesarske povezave ob regionalni cesti RII-447. V okviru obstoječih cestnih povezav so opredeljene lokalne kolesarske povezave v sistemu kolesarskih povezav v Spodnji Savinjski dolini: – Vransko–Tešova–Čreta–Dobrovlje–Braslovče (občina Braslovče), – Vransko–Ločica–Zahomce–Črni Vrh (občina Tabor), – Vransko–Vologa–Lipa–Šmartno ob Paki.

(4)Preko severnega dela območja občine Vransko poteka evropska pešpot E6 ter številne pešpoti na posamezne izletniške točke na Vranskem.

(5)Državne kolesarske povezave bodo v poljubnem zaporedju izvedene kot samostojna kolesarska pot, kot kolesarska steza, kot kolesarski pas na vozišču ali pa bodo kolesarji vodeni z ustrezno prometno signalizacijo po državnih ali občinskih cestah skupaj z motornim prometom. Za njihovo urejanje se v čim večji meri izkoristijo ustrezne ceste in poti, nasipi in podobno.

(6)Hodniki za pešce se dogradijo na vseh regionalnih in posameznih lokalnih cestah na odsekih skozi naselja v minimalni širini 1,5 m.

(7)Obstoječe in nove pešpoti, tudi tematske, konjeniške in podobne poti, se urejajo in povezujejo v povezan sistem pešpoti v rekreativne in turistične namene. Pripravi se enoten sistem označevanja vseh kategorij kolesarskih in peš povezav. 2.4.1.3 Javni potniški promet

(1)Med Vranskim in zaledjem se vzpostavi učinkovit javni potniški promet. Preko območja občine poteka proga medkrajevnega prometa po regionalni cesti R2-447 in R2-414. Le-ta ima tri avtobusna postajališča, ki so hkrati postaje za medkrajevni in primestni promet, in sicer na lokacijah Ločica pri Vranskem, Vransko in Prekopa.

(2)Primestni promet je organiziran v smeri Vransko–Celje in Vransko–Kamnik. Smer Vransko–Celje ima znotraj občine štiri avtobusna postajališča primestnega prometa v naseljih Vransko, Brode, Čeplje in Prekopa. Smer Vransko–Kamnik ima znotraj občine tri avtobusna postajališča primestnega prometa na lokacijah Vransko, Ločica pri Vranskem in Bistrica. Ob urejanju gospodarskih con in stanovanjskih območij se glede na potrebe predvidijo nove avtobusne linije in zgradijo avtobusna postajališča. 2.4.2 Komunikacijska infrastruktura

(1)V občini se zagotovita povečana mobilnost in povezanost s sistemom komunikacij. Zagotoviti je treba več internetnih priključkov za gospodinjstva.

(2)Znotraj naselja Vransko, v njegovem zahodnem delu, je locirana lokalna telefonska postaja. Preko občine poteka medkrajevni optični in medkrajevni simetrični kabel smer vzhod –zahod.

(3)Na območju občine se nahaja obstoječi televizijski pretvornik in predvideni UKV pretvornik. Uporabljata se za oddajanje televizijskega in radijskega programa oziroma za bodoče digitalne storitve. Televizijski pretvornik je lociran v naselju Tešova. Predvideni UKV pretvornik bo lociran severno od zaselka Zgornje Zahomce in znotraj naselja Vransko.

(4)Za zagotavljanje storitev mobilnih brezžičnih telefonskih povezav mobilnih operaterjev se gradi in dopolnjuje omrežje baznih postaj. Znotraj občine je lociranih šest baznih postaj mobilne telefonije. Bazne postaje so locirane v naselju Vransko, Tešova, Zgornje Zahomce ter v okolici zaselka Osredek - Kolar.

(5)Zagotovi se izgradnja TK omrežja tudi do vseh obstoječih objektov oziroma zgradb v smislu posodobitve omrežja z novimi kapacitetami in novimi tehnologijami.

(6)Za umeščanje v prostor in gradnjo komunikacijske infrastrukture se v največji možni meri uporabljajo površine obstoječega javnega dobra. Ker se v prihodnje pričakuje povečanje števila baznih postaj, je treba umestitev v prostor ter pokrivanje območja s signalom skrbno načrtovati predvsem zaradi naravnega okolja in izraženih krajinskih vrednot. 2.4.3 Energetska infrastruktura

(1)Zasnova oskrbe občine z energijo bo temeljila na izhodiščih prihodnjega razvoja občine in energetskih konceptih, ki tak razvoj omogočajo.

(2)V strategiji Občine Vransko je predvidena zmanjšana poraba energije ter prehod na porabo biomase za pridobivanje energije. Zgrajena je nova centralna kotlovnica za daljinsko ogrevanje na lesno biomaso, ki oskrbuje večji del potreb porabnikov v naselju Vransko.

(3)Sistem daljinskega ogrevanja v Občini Vransko je opredeljen v Energetski zasnovi občine, kjer je predvidena izgradnja malih hidroelektrarn na Bolski. Občina bo vzpodbujala uporabo alternativnih obnovljivih energetskih virov, ki bo prostorsko integrirana in z njo ne bodo povzročeni negativni vplivi na okolje.

(4)Pri načrtovanju energetskih sistemov imajo prednost sistemi, ki omogočajo hkratno proizvodnjo več vrst energije, zlasti toplotne in električne energije ter izrabo obnovljivih virov energije. 2.4.3.1 Elektrika

(1)Elektroenergetsko infrastruktura na območju Občine Vransko sestavljajo: – daljnovod 400kV Beričevo–Podlog, – DV 220 kV Beričevo–Podlog ter – trasa predvidenega daljnovoda 2x400kV Beričevo–Podlog. Za razdeljevanje električne energije na manjših razdaljah služi napetostno omrežje z obratovalno napetostjo 20 kV.

(2)Za zagotavljanje novih potreb po električni energiji bo potrebna izgradnja dodatne 20 in 0,4 kV elektroenergetske infrastrukture. Izven urbanih naselij se 20 in 0,4 kV vodi gradijo predvsem v nadzemni izvedbi ter kablovodi, ki so prosto položeni v zemlji ali po potrebi v PVC ceveh. V urbanih naseljih se 20 in 0,4 kV vodi gradijo izključno v kabelski izvedbi, po možnosti v kabelski kanalizaciji. Transformatorske postaje 21/0,42 kV se gradijo v prosto stoječi izvedbi, izjemoma izven urbanih naselji manjših moči na betonskem ali lesenem drogu, moči odvisno od potrebe porabnikov. 2.4.3.2 Plinovodno omrežje

(1)Osrednji del občine je v varovalnem pasu plinovoda M2, MMRP Rogatec–RMRP Vodice. Vzporedno z obstoječim plinovodom M2 je načrtovana gradnja plinovoda M2/1 na odseku Rogaška Slatina–Trojane. V varovalnih pasovih plinovodov je raba prostora omejena v skladu z zakonskimi predpisi s področja graditve, obratovanja in vzdrževanja plinovodov. 2.4.3.3 Drugi viri energije

(1)Izraba sončne energije za proizvodnjo elektrike na objektih je možna pod pogojem, da so naprave izvedene tako, da bo njihova vizualna izpostavljenost čim manjša. V smislu zmanjšanja končne porabe energije je treba spodbujati kakršne koli načine izrabe sonca v energetske namene.

(2)Male hidroelektrarne se postavljajo v skladu z lokalnim programom razvoja. V primeru potreb za lokalno oskrbo z energijo iz MHE je treba na tovrstnih območjih prednostno zagotoviti priključitev na javno elektroenergetsko omrežje. Gradnja malih vodnih elektrarn je dopustna na krajinsko manj izpostavljenih lokacijah. Morebitne gradnje vodnih elektrarn je treba utemeljiti na podlagi ocen vplivov na okolje in s strani strokovne organizacije določiti ekološko sprejemljiv pretok ter potrebne ureditve in omilitvene ukrepe.

(3)V skladu s predhodnimi prostorskimi in okoljskimi preveritvami in utemeljitvami se omogoči izvedba raziskav za izrabo geotermične energije ter njihova izraba. 2.4.4 Okoljska infrastruktura 2.4.4.1 Oskrba z vodo in vodni viri

(1)Občina bo zagotavljala stalno in kakovostno oskrbo s pitno vodo, tako da bo pri svojem razvoju ščitila vse vodne vire in izvajala gradnje novih ter prenove obstoječih delov vodovodnega sistema. Pri tem bo zagotovila oskrbo z vodo vseh (gosteje) poseljenih območij v občini.

(2)V Občini Vransko je izgrajena trasa primarnega vodovoda, ki poteka preko nižinskih delov občine in med seboj povezuje naselje Prekopa, Čeplje, Brode, Vransko, zaselek Drolc ter zahodno, nekoliko višje ležeče naselje Prapreče in zaselek Meninca. Za oskrbo z vodovodom je predvidena izgradnja regionalnega vodovoda, ki se bo oskrboval iz vodnega vira Tinček.

(3)Znotraj Občine Vransko je devet območij, ki so pokrita z lokalnim oziroma vaškim vodovodom, in sicer: Stopnik (delno), Selo (delno), Prapreče (delno), Merinca (delno), Vologa - Kale, Ločica pri Vranskem, Limovce 1 in Limovce 2 ter Zahomce. Lokalni oziroma vaški vodovodi so v upravljanju krajevnih odborov ali posameznikov.

(4)Večji del razpršene poselitve, predvsem v višje ležečih predelih Čemšeniške in Menine planine ter razpršeni zaselki Čreta, Zajasovnik in Zaplanina, je oskrbovan z vodo iz lastnih vodnih zajetij. Kritično točko oskrbe z vodo predstavlja območje severovzhodno in severozahodno od naselja Tešova, ki je v večini poseljeno s samotnimi kmetijami.

(5)Naselja, ki jih ne bo mogoče priključiti na sistem oskrbe z vodo iz javnega omrežja, se bodo oskrbovala prek lastnih zajetij, vendar je treba bodoči prostorski razvoj na teh območjih omejevati in uskladiti z drugimi dejavnostmi in rabami v prostoru.

(6)Pri novogradnjah, predvsem manjših stanovanjskih objektov, se z namenom zmanjševanja porabe pitne vode poleg priključka na javno vodovodno omrežje lahko del vode za uporabo v gospodinjstvih zagotovi tudi z uporabo čiste padavinske vode.

(7)Območja zajetij so zavarovana z Odlokom o varstvu virov pitne vode na območju občine, Odlokom o varstvenih pasovih virov pitne vode, Uradni list RS, št. 22/01. 2.4.4.2 Odvajanje in čiščenje odpadne vode

(1)Občina bo dogradila sisteme odvajanja in čiščenja odpadne vode. Novo kanalizacijsko omrežje bo sestavljeno iz kanalizacijskih vodov in pripadajočih čistilnih naprav. V naselju Vransko je zgrajen del kanalizacije. V ostalih naseljih je kanalizacija rešena lokalno, običajno za posamezne objekte ali skupaj za več objektov.

(2)Na obstoječo čistilno napravo Vransko je priključeno naselje Vransko in naselje Brode. V dolgoročnem obdobju bodo zgrajene čistilne naprave, kanalizacijski zbiralniki in kanalizacijsko omrežje predvsem za vsa pomembnejša ureditvena območja naselij v občini. Predvidena je izgradnja čistilnih naprav Prekopa, Čeplje in Stopnik. Za naselja z manjšo gostoto poselitve se predvideva izgradnja malih čistilnih naprav.

(3)Na območjih, kjer kanalizacijsko omrežje ne obstaja, se predvidi odvajanje in čiščenje odpadne vode v individualnih sistemih za čiščenje odpadne vode. Vsi individualni sistemi morajo biti evidentirani in vključeni v sistem nadzora, zagotovljeno mora biti okoljsko sprejemljivo čiščenje ter odvoz ostankov blata. 2.4.4.3 Ravnanje z odpadki

(1)Ravnanje z odpadki bo občina urejala v okviru regijskega projekta »Center za ravnanje z odpadki« ter preko zagotavljanja zbirnih centrov in organiziranega odvoza odpadkov. V organizirano zbiranje in odvoz odpadkov je vključen pretežni del občine. 2.5 RAZVOJ NASELIJ, OBMOČJA NASELIJ VKLJUČNO Z OBMOČJI RAZPRŠENE GRADNJE, KI SO Z NJIMI PROSTORSKO POVEZANA

(1)Razvoj občinskega središča Vransko se načrtuje na podlagi urbanističnega načrta.

(2)Pri načrtovanju in urejanju podeželskih naselij in vasi se zagotovita izboljšanje razmer za delo in bivanje ter opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti ter možnost razvoja podjetništva na podeželju (storitvene in manjše obrtne dejavnosti, ki so združljive z bivalnim okoljem). V podeželskih naseljih se razpoložljiva stavbna zemljišča prednostno namenjajo gradnji za potrebe kmečkih in polkmečkih gospodarstev ter za razvoj dopolnilnih dejavnosti, vključno s turistično ponudbo. 2.5.1 Območja naselij

(1)Območja naselij, ki so opredeljena v OPN so: BRODE BR01-1 ČEPLJE ČE02-1 ČEPLJE - NA BREGU ČE02-2 ČEPLJE - POSLOVNA CONA ČE02-3 ČEPLJE - POLIGON ČE02-4 SPODNJA JESENICA SP04-1 KALE KA04-2 PEČENIK - LAZ PE04-3 LOČICA PRI VRANSKEM LO06-1 BISTRICA BI06-2 REMS RE06-3 PODGRAD - ŠPORTNO TURISTIČNI KOMPLEKS PO07-1 PRAPREČE PR07-2 PREKOPA PR08-1 PREKOPA PR08-2 MALA PREKOPA MA08-3 STOPNIK ST10-1 TEŠOVA TE11-1 TEŠOVA - STRELIŠČE TE11-2 VOLOGA VO12-1 VRANSKO - NASELJE VR13-1 VRANSKO - DROLC VR13-2 VRANSKO - Č.N. VR13-3 ZGORNJE ZAHOMCE ZG14-1 ZAHOMCE - RAVNE ZA14-2 ZAHOMCE ZA14-3 2.5.2 Naselja, ki vključujejo tudi območja razpršene gradnje

(1)Znotraj območja Občine Vransko je opredeljenih več območij sanacije razpršene gradne, ki se vključijo v območje obstoječega naselja. Kriteriji so določeni glede na prostorsko povezanost območja sanacije z obstoječim naseljem (funkcionalna in oblikovna), neracionalno izrabo prostora, vizualno degradacijo, negativnih vplivov na kulturno dediščino, naravne vrednote in biotsko raznovrstnost, ogrožanje vodnih virov, potencialno ogroženih območij ter nezadostno izrabljeno komunalno opremljenost. Ta naselja so: BRODE BR01-1 ČEPLJE ČE02-1 SPODNJA JESENICA SP04-1 KALE KA04-2 PEČENIK - LAZ PE04-3 LOČICA PRI VRANSKEM LO06-1 BISTRICA BI06-2 REMS RE06-3 PODGRAD - ŠPORTNO TURISTIČNI KOMPLEKS PO07-1 PRAPREČE PR07-2 PREKOPA PR08-1 PREKOPA PR08-2 MALA PREKOPA MA08-3 STOPNIK ST10-1 TEŠOVA TE11-1 VOLOGA VO12-1 VRANSKO - NASELJE VR13-1 VRANSKO - DROLC VR13-2 ZGORNJE ZAHOMCE ZG14-1 ZAHOMCE - RAVNE ZA14-2 ZAHOMCE ZA14-3 2.5.3 Nova naselja, kjer se območje razpršene gradnje, sanira kot območje novega naselja

(1)Območje razpršene gradnje, ki se sanira kot območje novega naselja: Uredi se novo stanovanjsko naselje, zapolni se z novimi stanovanjskimi hišami. Opredeljeni sta dve novi naselji: Jevše, JE10-2 in Prekopa vzhod, PR08-4.

(2)Novo območje, ki je opredeljeno kot posebno območje: Za predelavo odpadkov v Jasovnik, JA06-4, suhi zadrževalnik Zaplanina, ZA16-1 in suhi zadrževalnik Prapreče, PR07-3.

(3)Vsa nova naselja se urejajo z občinskim podrobnim prostorskim načrtom. Ta naselja se uredijo kot samostojne celote, vendar se funkcionalno lahko navežejo na bližnja naselja. 2.5.4 Območja ostale razpršene gradnje

(1)Na območju občine se sanirajo zaključena območja razpršene gradnje (zunaj strnjenih naselij): posamični novejši objekti ali skupine takšnih objektov v krajinskem prostoru (stanovanjski objekti, počitniške hiše ipd.), deponije, zidovi, površinski kopi ipd. ter tipološko in glede namembnosti neustrezni pomožni in drugi objekti (nadstrešnice, garaže, lope idr.). 2.5.5 Območja razpršene poselitve

(1)Na območju občine se ohranjajo območja razpršene poselitve, ki so se oblikovala kot avtohtoni poselitveni vzorec: – lovske, gozdarske koče, planinski domovi, – gostinski objekti izven strnjenih naselij, – objekti s posebnimi kulturnimi in simbolnimi pomeni (cerkve, gradovi, kapelice, znamenja ipd.), – samotne kmetije in zaselki, – gospodarski in pomožni objekti ter njihove skupine (kozolci, čebelnjaki ipd.), – objekti komunalne infrastrukture, – rekreacijski in športni objekti.

(2)Območje naselij z izredno nizko gostoto poselitve zajema južni in severni predel občine. V tem delu občine je gostota poselitve 8 prebivalcev/km2. Tudi sicer je v celotnem prostoru občine poselitev sorazmerno redka. 2.5.6 Izjemno umeščanje objektov in ureditev izven naselij

(1)Izven naselij in opredeljenih območij stavbnih zemljišč se predvidi umestitev prostorskih ureditev, ki jih zaradi njihove funkcije ali drugih posebnosti ni mogoče urejati v naseljih in ob pogoju, da gre za kompleksno urejanje prostora, ki neposredno služijo kmetijski, gozdarski ali turistični dejavnosti. Zunaj območja naselja se lahko načrtujejo prostorske ureditve in posamezni posegi v prostor: – ki neposredno služijo kmetijski, gozdarski ali turistični dejavnosti; – ki so namenjeni opravljanju lokalnih gospodarskih javnih služb (gospodarska javna infrastruktura); – ki so namenjeni splošni rabi (lokalno grajeno javno dobro); – za izvajanje ukrepov na področju varstva okolja, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine ter ohranjanja prepoznavnih značilnosti krajine; – za namen športa in rekreacije; – za rabo naravnih dobrin in sanacijo opuščenih območij izkoriščanja; – za namene obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, kadar so te prostorske ureditve v pristojnosti občine.

(2)Na najboljših kmetijskih zemljiščih je načrtovanje prostorskih ureditev in posameznih posegov v prostor iz prejšnjega odstavka dopustno le, če ni mogoče uporabiti zemljišč, ki so manj primerna za kmetijsko pridelavo.

(3)Izven naselij in opredeljenih območij stavbnih zemljišč se omogoča gradnja novih ali nadomestnih kmetij za kmetije, katerih razvoj temelji na obstoječih lokacijah ali v naseljih, kjer ni več razvojnih možnosti. Mogoča je prenova oz. posodobitev funkcionalnih objektov za kmetovanje in dopolnilne dejavnosti, tako da bo na kmetijah ter obdelovalnih površinah omogočen neoviran dostop do gospodarskih dvorišč.

(4)Izven naselij in opredeljenih območij stavbnih zemljišč se izjemoma omogoči umestitev dejavnosti, ki niso združljive z dejavnostmi v naseljih ali morajo biti locirane na nepozidanem prostoru zaradi narave dejavnosti (rekreacijska območja, športna igrišča, kopališča ter čebelnjaki, staje za drobnico in konje, lovski in planinski domovi, lovske opazovalnice, objekti komunalne infrastrukture ipd.), pri čemer se zagotovijo preveritve in utemeljitve z vidika urbanističnih, krajinskih, okoljskih in drugih zahtev. Vsakokratne širitve naselij se preverijo in utemeljijo z vidika urbanističnih, krajinskih, okoljskih in drugih zahtev.

(5)Posamični objekti v odprti krajini se gradijo le izjemoma, in sicer v primeru, ko gre za specifično namembnost, kar pa je treba utemeljiti z urbanistično in krajinsko presojo in utemeljitvijo, v katerih se natančno opredelita namembnost in oblikovanje objektov.

(6)Izjema so lahko tudi gradnje v okviru preselitve kmetij in gradnje za potrebe umeščanja objektov, ki jih zaradi posebnosti in nezdružljivosti z bivalnim okoljem ni mogoče načrtovati v okviru naselja. Vse navedene izjeme se morajo v prostorskih preveritvah izkazati kot sprejemljive z vidika vplivov na okolje, vidne izpostavljenosti in možnosti za komunalno opremljanje. 2.6 USMERITVE ZA PROSTORSKI RAZVOJ OBČINE 2.6.1 Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo 2.6.1.1 Notranji razvoj naselja

(1)Razvoj poselitve je potrebno osredotočiti na izboljševanje kakovosti prostorskih ureditev v obstoječih območjih poselitve. Za notranji razvoj naselij je pomembno: – ustvarjanje nove kvalitetnejše rabe urbanega prostora, – ustvarjanje nove kvalitetnejše strukture urbanega prostora, – ohranjanje stavbne in naselbinske dediščine.

(2)Notranji razvoj naselja ima prednost pred širjenjem na nova območja. Naselja se prednostno razvijajo navznoter, tako da se za pozidavo prvenstveno izkoristijo degradirane, nezadostno izkoriščene in morebitne druge proste površine za gradnjo, ki se v urbanističnih in krajinskih preveritvah izkažejo kot primerne za pozidavo. Obstoječi opuščeni ali neprimerni objekti v naseljih se prenovijo ali nadomestijo z ustreznejšimi, upoštevajoč namembnost in oblikovne značilnosti. Površine za gradnjo se določijo na območjih, ki imajo ustrezne naravne in ustvarjene razmere. Ob tem se zagotavlja uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami v naselju in povezave z odprto krajino. 2.6.1.2 Prenova

(1)Prenova ima prednost pred novogradnjo v naseljih, ki so del širše prostorske identitete in predstavljajo kvalitetno stavbno dediščino, še posebno, če imajo njeni deli kljub določenim degradacijam v zadostni meri ohranjene značilne sestavine. Načrtuje se ponovno ali novo primerno rabo obstoječe stavbne strukture in zgrajene infrastrukture.

(2)Prenova bo morala postati oblika urbanističnega urejanja naselja, ki vključuje poleg prostorskih ciljev tudi možnosti za gospodarski razvoj, reševanje socialnih problemov in kvalitetnejše bivanje ob upoštevanju potencialne ogroženosti in se izvaja v morfološko in funkcionalno zaokroženih območjih. S prenovo jeder, bivanjsko in funkcijsko neustreznih delov naselij ali posameznih stavb se mora ohranjati in izboljševati kakovost bivalnega okolja, vzpostavljati ponovno rabo opuščenih območij in sanirati degradirana območja. Prenova naj vključuje prenovo vseh delov in elementov naselij, ne le zaščitenih spomenikov. S prenovo se poiščejo in ponovno oziroma na novo izkoristijo notranje prostorske rezerve naselja, s čimer se omili širjenje naselja.

(3)Zagotovi se delna prenova naselij, ki so po merilih varstva kulturne dediščine opredeljena kot zavarovana vaška jedra – Vransko.

(4)Prenova se zagotovi tudi v degradiranih območjih naselij, kjer naj se prenovijo razvrednotena območja in bolje izkoristijo neizkoriščene površine. Prenovijo in sanirajo se območja naselij, ki zaradi neustrezne komunalne opremljenosti obremenjujejo okolje. Prenova se osredotoča v izboljšanje kakovosti bivanja, predvsem s kvalitetnejšim urejanjem javnih površin in odprtega prostora v naseljih. Pri načrtovanju prenove je treba upoštevati ohranjeno identiteto naselja ali dela naselja in okoliške krajine.

(5)Ohranjajo in prenavljajo se jedra naselij in druge prostorsko ter programsko najpomembnejše točke in predeli naselij. Kakovostni robovi naselij ter vidno izpostavljene lokacije (cerkve, gradovi ipd.), pasovi vegetacije, zelena območja ob vodotokih ipd. ter druge prostorske prvine, ki so pomembne za prepoznavnost naselja, se varujejo, tako da se vanje z novogradnjami ne posega, razen izjem, ki morajo biti strokovno utemeljene.

(6)Sanirajo (z vegetacijo, odstranitvijo ali sanacijo objektov ipd.) se neustrezni robovi vasi in objekti ter območja naselij, ki vidno degradirajo prostor. 2.6.1.3 Širitve, zaokrožitve, zgostitve (pozidave)

(1)Prostorske možnosti za razvoj bo občina zagotavljala tudi s širitvami, zaokrožitvami in zgostitvami naselij.

(2)Kriteriji za širitev naselij so opredeljeni v državni strategiji in poglavju notranjega razvoja naselij, prenove obstoječega stavbnega fonda in sanacije degradiranih urbanih območij. S širitvijo naselja se v primeru, da v naselju ni več primernih zemljišč, zagotavlja pogoje za razvoj stanovanjskih, gospodarskih in drugih zmogljivosti, za večjo socialno varnost, za večjo konkurenčnost naselja, za delovanje trga nepremičnin in za razvoj različnih poslovnih, turističnih in storitvenih dejavnosti.

(3)Širitev poselitve se navezuje na zgoščanje in zaokrožanje poselitvenih območij z večjimi sklopi parcel ter vzporednimi izboljšavami prometnih povezav in komunalnih ureditev.

(4)V skladu z usmeritvijo po nadaljnji koncentraciji prebivalstva so širitve naselij načrtovane v središčih: Stanovanja in spremljajoče dejavnosti: Brode, Čeplje, Spodnja Jesenica, Kale, Ločica pri Vranskem, Bistrica, Rems, Podgrad, Prapreče, Prekopa, Mala Prekopa, Stopnik, Tešova, Vologa, Vransko – naselje, Vransko – zahod, Zg. Zahomce, Zahomce, Zahomce – Ravne. Šport in rekreacija: Podgrad, Vransko (športno-rekreacijski kompleks), Poligon Čeplje Proizvodnja in storitve: Čeplje, poslovna cona (sprememba namembnosti dela območja športnih dejavnosti v Čepljah za potrebe poslovno gospodarske storitvene dejavnosti) in Jasovnik (predelava odpadnih zemljin). Turizem: Podgrad, Močnikov mlin, Čreta, Čeplje, Stopnik.

(5)Razvoj naselij se usmerja ob upoštevanju meril in strokovnih podlag za poselitev. Naselja se bodo praviloma razvijala navznoter, s pozidavo degradiranih, opuščenih in drugih prostih površin, ki jih po urbanistični in krajinski presoji ni potrebno ohranjati nepozidanih in ki jih ni smiselno ohranjati kot dele zelenih sistemov naselij. Širitve naselij se načrtujejo praviloma kot območja za kompleksno gradnjo, na dobro dostopnih lokacijah, ki nimajo pomembnejših okoljskih ali infrastrukturnih omejitev, v primerih zapolnjevanja in zaokrožanja obstoječih stavbnih zemljišč in predvsem na podeželju tudi kot posamična stavbna zemljišča.

(6)Prostorske možnosti za razvojne dejavnosti bodo občine zagotavljale tudi s širitvami, zaokrožitvami in zgostitvami naselij. Nova območja za pozidavo se lahko v omejem obsegu načrtujejo na območjih, kjer bo zagotovljena dostopnost, organizirana infrastrukturna ureditev, ustrezno varovanje naravnih in kulturnih kakovosti prostora ter varstvo okolja.

(7)V vseh lokalnih središčih ali na ustreznih lokacijah v njihovi bližini je treba zagotavljati možnosti za stanovanjsko gradnjo, v večjih naseljih pa tudi za gospodarske in družbene dejavnosti ter šport in rekreacijo v povezavi z možnostmi za rekreacijo v naravi ob turistično zanimivih lokacijah.

(8)Počitniška gradnja naj se izvaja kot prenova notranjih rezerv naselij in ne kot nove širitve na nepozidane površine okrog naselij.

(9)Za območja širitve naselij so namenjene površine za načrtno usmerjanje poselitve, ki jih ni mogoče zagotoviti z aktiviranjem prostih oziroma nezadostno izkoriščenih površin ali s prenovo površin znotraj naselja. Nove površine stavbnih zemljišč, ki pomenijo širitev naselja, so določene na podlagi primanjkljaja obstoječih kapacitet v obstoječi grajeni strukturi znotraj naselja ter razvojnih potreb. Bilanca površin je razvidna iz preglednice naselij, ki so razvrščena po šifrah iz registra prostorskih enot. 2.6.1.4 Razvoj dejavnosti po naseljih

(1)V naselja se umeščajo različne dejavnosti, s čimer se dosega mešanje funkcij bivanja in dela ter zmanjšanje števila in razdalje nujnih voženj. Rabe urbanih površin in dopustne dejavnosti se razporejajo tako, da so medsebojno združljive in ne motijo druga druge.

(2)Industrijske in druge proizvodne dejavnosti se umeščajo v obstoječe in predvidene gospodarske cone.

(3)Oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti se usmerjajo v občinska in lokalna središča, kjer se jim zagotovi možnost dolgoročnega razvoja in dobra dostopnost (razvit javni potniški promet, kolesarske in pešpoti). Občina bo uskladila in povezala ponudbo na področju kulture tudi za potrebe razvoja turizma (programi, odpiralni čas muzejev). V občinskem središču so skoncentrirane dejavnosti na področju kulture (občinska knjižnica, kulturni dom, 3 muzeji). Kulturna dejavnost se bo primarno razvijala v občinskem središču in po potrebi v pomembnejših središčih Brodov, Prekope in Ločice.

(4)Stanovanja in z njimi združljive dejavnosti se umeščajo v območja, ki so pretežno namenjena za stanovanja in spremljajoče in dopolnilne dejavnosti ter v območja mešane rabe (območja s proizvodnimi in storitvenimi dejavnostmi ter stanovanji). Deli naselja, ki so ustrezno komunalno opremljeni, se lahko prestrukturirajo v mešana območja.

(5)V vaških naseljih se predvsem dovolijo dejavnosti, povezane s kmetijstvom in dopolnilnimi dejavnostmi v kmetijstvu ter z bivanjem, po prostorsko-urbanistični preveritvi pa tudi druge dejavnosti, ki niso moteče za kmetijstvo in bivanje. Mogoč je razvoj centralnih dejavnosti (gasilski domovi, trgovine, kulturni in vaški domovi ipd., ki se načrtujejo predvsem v jedru naselja, družbenih dejavnosti (vrtci, domovi šolskih in obšolskih dejavnosti), turističnih dejavnosti v navezavi na celovito ponudbo vasi in okolice (npr. apartmaji kot objekt ali deli objektov za razvoj turizma na podeželju) ter mirna obrt in storitve, ki ne onesnažujejo okolja ter imajo vlogo dopolnilnih dejavnosti v bivalnem okolju. Štejejo se dejavnosti, kot je navedeno v nadaljevanju: – primarne dejavnosti: A) kmetijstvo, lov, gozdarstvo: 01 kmetijstvo in lov ter z njima povezane storitve, 02 gozdarstvo in gozdarske storitve; B) ribištvo in ribiške storitve; C) rudarstvo: CA pridobivanje energetskih surovin, CB pridobivanje rud in kamnin, razen energetskih; – sekundarne dejavnosti: D) predelovalne dejavnosti, DA) proizvodnja hrane, pijač, krmil in tobačnih izdelkov, DB) proizvodnja tekstilij, usnjenih oblačil, tekstilnih in krznenih izdelkov, DC) proizvodnja usnja, obutve in usnjenih izdelkov (razen oblačil), DD) obdelava in predelava lesa; proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in protja (razen pohištva), DE) proizvodnja vlaknin, papirja in kartona ter izdelkov iz papirja in kartona; založništvo in tiskarstvo, DF) proizvodnja koksa, naftnih derivatov, jedrskega goriva, DG) proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov, umetnih vlaken, DH) proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas, DI) proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov, DJ) proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov, DK) proizvodnja strojev in naprav, DL) proizvodnja električne in optične opreme, DM) proizvodnja vozil in plovil, DN) proizvodnja pohištva in druge predelovalne dejavnosti; reciklaža, E) oskrba z električno energijo, plinom in vodo, F) gradbeništvo; – terciarne dejavnosti: G) trgovina, popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe, H) gostinstvo, I) promet skladiščenje in zveze, J) finančno posredništvo, K) poslovanje z nepremičninami, najem in poslovne storitve; – kvartarne dejavnosti: L) dejavnost javne uprave in obrambe, obvezno socialno zavarovanje, M) izobraževanje, N) zdravstvo in socialno varstvo, O) druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti, P) zasebna gospodinjstva z zaposlenim osebjem, Q) eksteritorialne organizacije in združenja. Za urbane dejavnosti se štejejo terciarne in kvartarne dejavnosti. Bivanje je opredeljeno s pogoji bivanja v vaškem oziroma podeželskem okolju. 2.6.1.5 Sanacija razpršene gradnje

(1)Na območjih razpršene gradnje se preprečuje nadaljnja razpršena gradnja. Na teh območjih gradnja ni mogoča. Razpršena gradnja, predvsem posamične stanovanjske hiše zunaj naselij, se sanira s komunalnim opremljanjem, lahko pa tudi z zgoščevanjem, kjer je to urbanistično in krajinsko sprejemljivo.

(2)Zgošča in zaokroža se predvsem tista razpršena gradnja, ki ima možnost za ustrezno prometno in komunalno ureditev, oskrbo z urbanimi dejavnostmi in navezavo na prometno omrežje ter javni promet.

(3)Prostorski pogoji in drugi ukrepi se za posamezna območja sanacije razpršene gradnje določijo v OPPN. 2.6.1.6 Ohranjanje območij razpršene poselitve

(1)Ohranja se razpršena poselitev, ki je tip poselitve, ki jo opredeljuje veliko število v prostoru razpršenih malih naselij, ki jih tipološko uvrščamo v razdrobljena, razpršena, raztresena, razpostavljena in razložena naselja kot del avtohtone poselitve. Znotraj opredeljenih enot razpršene poselitve bodo možni posegi skladno z določili za to enoto. 2.7 KONCEPTUALNI DEL PROSTORSKEGA RAZVOJA URBANIH SREDIŠČ, ZA KATERA JE IZDELAN URBANISTIČNI NAČRT – naselje vransko

(1)Zagotavlja se ohranjanje prepoznavnosti naselij kot celote in posameznih območij v naseljih, ki se prenavljajo ali na novo načrtujejo. Ohranjanje arhitekturne prepoznavnosti se izvaja z načrtnim urejanjem in prenovo naselij ter z upoštevanjem kakovostnih tradicionalnih prvin arhitekture in s pretehtanim uvajanjem sodobnih načel arhitekturnega, urbanističnega in krajinskega oblikovanja. Pri tem se upoštevajo načela kakovostnega bivalnega okolja, ki se med drugim zagotavlja z ustrezno gostoto zazidave, urejanjem odprtih, predvsem javnih površin in s kakovostnim oblikovanjem ter z racionalno rabo prostora in ureditvami za racionalno rabo energije.

(2)Pri načrtovanju prostorskega razvoja in urejanja vaških naselij se zagotavlja upoštevanje tradicionalne strukture ohranjenih kvalitetnih vaških jeder in njihovo značilno podobo silhuet in robov kot delov kulturne krajine ter vzpodbuja notranji razvoj zlasti s kvalitetno prenovo dela naselja in posameznih objektov. Nove kmetije se gradijo na robu vasi, opuščeni objekti v vasi se preurejajo za potrebe stanovanj ali turistične ponudbe in drugih dopolnilnih dejavnosti.

(3)Razvoj naselij se prilagaja reliefnim razmeram, vodotokom in obvodnim prostorom, smerem komunikacij in morfologiji obstoječe zazidave. Na ravninskih predelih se naselja zaokrožujejo na način, da se ohrani vizualna podoba s tipologijo strnjenih vasi. 2.7.1 Koncept razvoja naselja

(1)Urbanistični načrt naselja Vransko zagotavlja rabo in razporeditev dejavnosti tako, da je zagotovljena maksimalna kakovost bivanja, možnost za razvoj okolju prijaznih dejavnosti ter prenova naselbinske in druge kulturne dediščine v smislu širitve naselja proti zahodu in jugu. 2.7.2 Koncept prometnega omrežja in javnega potniškega prometa

(1)Koncept razvoja prometne infrastrukture zajema razbremenitev prometa skozi naselje z izvedbo in rekonstrukcijo novega priključka na regionalno cesto ter možnost izgradnje povezovalne ceste za potrebe širitve naselja ter zagotavljanje ustrezne prometne pretočnosti za obstoječo, pretežno stanovanjsko pozidavo severozahodno od naselja Vransko. Vsem novim in obstoječim objektom je potrebno zagotoviti lastni priključek na cestno omrežje in to tako, da ni motena lastnina sosednjih parcel.

(2)Javno prometno omrežje poteka po regionalni cesti R2-447 in R2-414 – proga medkrajevnega prometa. Le-ta ima v naselju avtobusno postajališče, ki je hkrati postaja za medkrajevni in primestni promet. Primestni promet je organiziran v smeri Vransko–Celje in Vransko–Kamnik. Smer Vransko–Celje ima znotraj občine štiri avtobusna postajališča primestnega prometa v naseljih Vransko, Brode, Čeplje in Prekopa. Primestni potniški promet v omenjeni smeri Vransko–Kamnik ima znotraj občine tri avtobusna postajališča primestnega prometa na lokacijah Vransko, Ločica pri Vranskem in Bistrica. Znotraj naselja so predvidene rekonstrukcije cestnih elementov ter dodatne ureditve hodnikov za pešce. 2.7.3 Koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja z opredelitvijo temeljnih struktur naselja, oblikovalskih izhodišč za razvoj in ohranjanje oblikovne podobe naselja, oblikovnih potez naselja in naselbinskih jeder v naselju

(1)Usmeritve za naselje Vransko so v prenovi obstoječega stavbnega fonda in komunalne infrastrukture, z novo ali dopolnilno zazidavo in načrtovanjem primernejše rabe degradiranih urbanih ali nezadostno izkoriščenih zazidanih površin, cilj pa je oživitev obstoječih ali razvoj novih dejavnosti.

(2)Znotraj meje urbanističnega načrta Vransko ni večjih površin, potrebnih za celovitejšo prenovo. Prenova se navezuje na obstoječi stavbni fond, komunalno infrastrukturo ter novogradnjo ali dopolnilno zazidavo ter ureditev ustreznejših javnih površin.

(3)Na ravninskem delu ureditvenega območja naselja so v zelo majhnem obsegu še proste posamezne parcele ob potokih Merinščica in Podgrajščica, ki pa so poplavne.

(4)Celotni ostali prostor naselja je gosto strnjeno pozidan s pretežno stanovanjskimi objekti, kjer znotraj obstoječih stavbnih zemljišč nakloni terena in izrazita utesnjenost zazidave dopuščajo redke dozidave in izjemoma kakšno zapolnilno gradnjo.

(5)Poudarek je na ohranitvi trške arhitekture znotraj starega mestnega jedra, njeni adaptaciji in prenovi ter ohranitvi značilnih vedut (pretežno z jugovzhodne ter jugozahodne strani), ohranjanju obstoječe morfologije ter tipologije naselja ter jasno določitvijo temeljnih struktur naselja.

(6)Pomembno je varovanje historičnega jedra, obrečnega prostora ter spodbujanje razvoja in prenove javnih in zelenih površin znotraj naselja. 2.7.4 Koncept zelenega sistema naselja, v okviru katerega se določijo njegove sestavine, njihova medsebojna povezanost ter povezanost z drugimi grajenimi strukturami v naselju

(1)Zasnova ureditve zelenih površin in športno rekreativnih površin v naselju ali skupni rabi med seboj povezanih naselij določa zasnovo rabe in usmeritve za urejanje območij zelenih površin, ki so pretežno namenjena za šport in rekreacijo na prostem ter za zagotavljanje drugih socialnih funkcij v okviru urejanja zelenih površin (lahko obsegajo tudi kmetijska zemljišča in gozdove, če se primarna raba ohranja).

(2)Območja zelenih površin tvorijo zeleni sistem naselja, v okviru katerega so določene njegove sestavine ter njihova medsebojna povezanost (pretežno severni del naselja).

(3)Ureditveno območje sestavljajo poleg obstoječih in predvidenih stavbišč še zelene površine in obvodne površine, ki bodo v večji meri ohranjene. Večji del površin, ki so namenjene za šport in rekreacijo, je lociranih v severozahodnem delu naselja Vransko, severno od vodotoka Merinščica. Predvidena je krajinska ureditev in zasaditev ob vodotoku Merinščica ter severno ležečem vodotoku Podgrajščica, ki mora ohranjati prvine obvodne krajine.

(4)Splošna ocena je, da naselje Vransko zaradi svoje lege in oddaljenosti od večjih urbanih središč ter kmetijskih in gozdnih površin, ki naselje obdajajo, dosega visoko stopnjo in kvaliteto bivanja v naravnem okolju. 2.7.5 Koncept prostorskih ureditev, ki se nanašajo na varstvo okolja

(1)Vse ureditve morajo upoštevati normative, ki se nanašajo na varstvo okolja. 2.7.6 Koncept opremljanja z gospodarsko javno infrastrukturo

(1)Vse objekte, obstoječe in predvidene je potrebno priključiti na obstoječo in predvideno prometno, komunalno, električno, kanalizacijsko in vodovodno omrežje. Komunalna opremljenost naselja je iz vidika oskrbe z vodo ustrezna, saj to zagotavlja obstoječi javni vodovod. Za odvajanje in čiščenje odplak je izgradnja ločenega kanalizacijskega sistema z odvodom odplak preko kolektorja v skupno centralno čistilno napravo Vransko.

(2)Zagotoviti je potrebno možnost priključitve na telefonsko omrežje in v primeru izgradnje kabelskega in plinovodnega omrežja, priključek na omrežje.

(3)Daljinsko ogrevanje predstavlja primer sodobne energetske rabe lesne biomase. S prehodom na sistem daljinskega ogrevanja na lesno biomaso (DOLB) si kraj zagotavlja trajen, obnovljiv, okolju prijazen in lokalno dosegljiv vir energije. 2.7.7 Koncept podrobnejše namenske rabe na območju stavbnih zemljišč v naselju

(1)Za celotno naselje je značilna maksimalna izraba prostora glede na omejitve za gradnjo na območju varovanega območja naravne in kulturne dediščine in poplavnih površin. Z zasnovo razporeditve dejavnosti v naselju je določen koncept prostorskega razvoja naselja kot celote, ki vključuje razporeditev dejavnosti na območju namenske rabe površin in njihovo funkcionalno povezanost. 2.8 USMERITVE ZA RAZVOJ V KRAJINI Na območju občine se prostorska razmerja v velikem merilu v krajini ohranjajo. Cilji prostorskega razvoja krajine so: – ohraniti prepoznavnost kulturnih kakovosti krajine, – izkoristiti in vzdrževati potencial za sedanje in prihodnje dejavnosti v krajini, – ohraniti naravne prvine krajinske zgradbe in spontanosti naravnih procesov, – zagotoviti varno, privlačno in prijetno bivalno okolje. 2.8.1 USMERITVE ZA RAZVOJNA OBMOČJA ZA POSAMEZNE DEJAVNOSTI, VEZANE NA NARAVNE VIRE 2.8.1.1 Zasnova kmetijstva

(1)Občina bo ohranjala kmetijska zemljišča z visokim pridelovalnim potencialom kot vir za izvajanje gospodarske dejavnosti in spodbujala kmetijsko rabo zemljišč zaradi ohranjanja kakovosti kulturne krajine. Ključne usmeritve za razvoj kmetijstva v občini so: – Spodbujanje osnovne kmetijske proizvodnje v smislu spodbujanja vlaganja v objekte, novo tehnologijo in izboljšavo zemljišč. – Ohranjanje in spodbujanje naravi prijaznega kmetijstva, tj. spodbujanje obnove travniških sadovnjakov in pridelave sadja, spodbujanje integriranega poljedelstva in vrtnarstva, uvajanje paše na kmetijah. – Spodbujanje ekološkega kmetovanja. – Spodbujanje reje drobnice. – Spodbujanje razvoja čebelarstva. – Usmeritev v razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.

(2)Zasnova kmetijskih površin opredeljuje najboljša in druga kmetijska zemljišča. Na območjih s slabšim pridelovalnim potencialom se razvija dopolnilne programe in kmetijsko dejavnost povezuje z vzdrževanjem kulturne krajine, preprečevanjem zaraščanja, promocijo in kvalitetno rabo kulturne dediščine ter trajnostno naravnanim turizmom. Na območjih prepoznanih kulturnih in simbolnih vrednosti kulturne krajine pa se ohranja obstoječo kmetijsko rabo in krajinske vzorce.

(3)Na območjih s slabšimi pridelovalnimi razmerami (hribovita, strma in slabše dostopna območja) je potrebno spodbujati kmetijsko rabo v smislu preprečevanja zaraščanja in opuščanja kmetijske dejavnosti. Na kmetijah se razvija dopolnilne dejavnosti in trajnostno naravnani turizem, kmetijstvo se preusmerja v integrirano in ekološko pridelavo.

(4)Na najboljših kmetijskih zemljiščih, ki predstavljajo temelj proizvodnje hrane, je mogoča predvsem kmetijska raba. Trase infrastrukturnih objektov naj se usmerjajo le na najboljša kmetijska zemljišča, ko so izčrpane vse druge možnosti, pri čemer naj se jih prizadene v čim manjši možni meri. Trase infrastrukturnih vodov naj se v čim večjem obsegu izogibajo predvsem območjem sklenjenih kmetijskih površin oziroma naj se z novimi posegi ne razdrobi posestna struktura. Druga kmetijska zemljišča je mogoče v skladu z usmeritvami tega dokumenta predvideti tudi za nekmetijske namene. Na kmetijskih površinah se lahko izvajajo agromelioracije in druge zemljiške operacije, v kolikor se predhodno izdela ustrezni prostorski izvedbeni akt.

(5)Nove infrastrukturne objekte se umešča v kmetijski prostor tako, da se najmanj prizadenejo najboljša kmetijska zemljišča. Pri umeščanju ali rekonstrukcijah linijskih objektov se v čim večji meri izkoristijo obstoječe ceste in poti. Trase infrastrukturnih objektov naj se v čim večjem obsegu izogibajo posegom v območja sklenjenih kmetijskih površin, zlasti najkvalitetnejših njivskih površin, hkrati pa naj se z novimi posegi ne drobi posestna struktura. 2.8.1.2 Usmeritve za razvoj gozdarstva in varstvo gozdov

(1)Zasnova gozdnih površin opredeljuje poleg večnamenskih lesno-proizvodnih gozdov še varovalne gozdove in gozdne rezervate. Kot varovalni gozdovi so razglašeni tisti gozdovi, ki v zaostrenih ekoloških razmerah varujejo sebe, svoje zemljišče in nižje ležeča zemljišča pa tudi tisti gozdovi, v katerih je izjemno poudarjena katerakoli druga ekološka funkcija.

(2)Za omogočanje gospodarske rabe gozdov s poudarjeno lesno-proizvodno funkcijo se bodo zagotavljali dostopi do gozdnih zemljišč, pri čemer pa se bo odpiranje gozdov z gozdnimi cestami in vlakami vsakokratno preverjalo in usklajevalo s službami, pristojnimi za varstvo narave.

(3)Na območjih z gozdom se bodo ohranjale sklenjene gozdne površine, zlasti v predelih zaraščajočih površin pa bodo dane razvojne možnosti za kmetijstvo in poselitev. V kmetijski krajini, kjer se gozd prepleta s kmetijskimi površinami in poselitvijo, se bodo varovali gozdni otoki in gozdni koridorji.

(4)Občina bo ohranjala gozdove, ki so naravni vir in naravno bogastvo, ob hkratnem upoštevanju razvojnih potreb gozdarstva in drugih dejavnosti, ki imajo v gozdu oziroma gozdnem prostoru svoj interes. Posegi in dejavnosti v gozdnem prostoru, ki onemogočajo zagotavljanje ekoloških, socialnih in proizvodnih funkcij gozda ali poslabšujejo možnosti njihovega uresničevanja, niso dopustne.

(5)Pri načrtovanju površin osnovnih namenskih rab stanovanj, proizvodnih dejavnosti in ostalih vrst rab, v katerih so prisotni bivalni, gospodarski, infrastrukturni ali športni objekti, vzdolž površin obstoječe osnovne namenske rabe gozda, je potrebno vzdolž površin osnovne namenske rabe gozda načrtno predvideti tudi varnostno oskrbni pas, ki zagotavlja predvsem varnost ljudi in objektov pred negativnimi vplivi gozda, hkrati pa omogoča dostop do gozda.

(6)V okolici pomembnejših vodnih virov je potrebno ohraniti naravno drevesno sestavo gozdov. V vseh gozdovih, še posebej pa na območjih, kjer je izjemno poudarjena hidrološka funkcija gozda, je strogo prepovedano odlaganje odpadkov, osuševanje, odstranjevanje materiala in zasipavanje.

(7)Posamično oz. razpršeno lociranje objektov v gozdnem prostoru, katerih raba ni v skladu z osnovno namensko rabo gozdnega prostora, ni dovoljeno.

(8)V območjih za poselitev, kjer je v naravi še gozd, je do skrčitve gozda treba upoštevati predpise o gozdovih in gozdarstvu. 2.8.1.3 Usmeritve za upravljanje z vodami

(1)Vode se bo načeloma izkoriščalo za oskrbne, gospodarske in rekreacijske namene, pri čemer se bo zagotavljalo njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter obnovljivosti naravnega vira ter varstva ekološkega, krajinskega in doživljajskega pomena voda v krajini.

(2)Z vidika varovanja voda ter vodnega in obvodnega prostora so predlagani sledeči ukrepi in usmeritve: – varovanje naravnega in sonaravnega odtočnega režima voda, – varovanje podzemnih vod, – zagotavljanje dolgoročnih in trajnih protierozijskih ukrepov, – izgradnja suhega zadrževalnika Prapreče in Zaplanina, – izgradnja več malih hidroelektrarn.

(3)Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.

(4)Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja, onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov (gnojenje, uporaba fitofarmacevtskih sredstev ...).

(5)Na vodnem ali priobalnem zemljišču ni dovoljeno graditi, postavljati objektov ali drugih trajnih ovir, ki bi preprečevale dostop za potrebe vzdrževanja vodotoka in prost prehod. V teh območjih so dopustne ureditve rekreacijskih poti in drugih ureditev za potrebe rekreacije v naravnem okolju ob hkratnem ohranjanju vegetacijskih zaščitnih pasov.

(6)Obstoječe naravne retencijske površine (mokrišča in poplavne površine izven naselij) je potrebno zavarovati pred nadaljnjo degradacijo. V primeru nadaljnje krčitve je potrebno zagotoviti nadomestne retencijske površine.

(7)Ohranjati in vzdrževati je potrebno vegetacijske pasove ob vodotokih (hrbtenica zelenih sistemov v območjih intenzivne urbane ali agrarne rabe, preprečevanje širjenja površinskega onesnaženja v vodotoke). Na območjih kmetijskih obdelovalnih površin se na novo vzpostavlja in varuje obstoječe vegetacijske varovalne pasove (širine minimalno 5 m na vsako stran vodotoka). Pri kmetijski proizvodnji se upošteva kriterije za gnojenje pri sonaravnih oblikah kmetijstva in dobro kmetijsko prakso.

(8)Naravne vodotoke ohranjati v pretežni meri v naravnem stanju, ohranjanje značilne vzdolžne razgibanosti vodotokov z brzicami, tolmuni, mrtvimi rokavi ipd. Renaturacija reguliranih vodotokov, kjerkoli je to možno in smiselno, predvsem na delih, kjer so predvidene večje rekreacijske površine ali v zaščitenih naravnih območjih, kjer imajo vodotoki velik pomen v krajinskem in ambientalnem smislu. 2.8.1.4 Mineralne surovine

(1)Na območju občine ni lokacij nahajališč mineralnih surovin. Registriran je opuščeni kop s sanacijo opuščenega kamnoloma tehničnega kamna – apnenca v Stopniku, novih območij za pridobivanja mineralnih surovin se ne načrtuje. 2.8.2 USMERITVE ZA PROSTORSKI RAZVOJ NA POSEBNIH OBMOČJIH

(1)Ohranjanje prepoznavnosti krajin oz. prostora bo občina zagotavljala na celotnem območju, predvsem na območjih prepoznavnosti ter na območjih kompleksnega varstva kulturne dediščine. Za prepoznavnost prostora občine je treba zagotavljati predvsem ohranjanje gozdnih območij, zgradbo in simbolne pomene krajin ter značilne arhitekturne člene in njihovo umeščenost v prostor (cerkve na vrhovih gričev, skupine kozolcev). Večino propadajočih enot kulturne dediščine predstavljajo opuščene kmečke hiše in kozolci, za katere je potrebno poskrbeti in jih obnoviti zlasti tam, kjer tvorijo značilne ambiente v okviru naselij, saj le-ti pomembno vplivajo na prepoznavnost prostora.

(2)Varstvo kulturne dediščine: V občini je treba z načrtovanjem prostorskega razvoja zagotavljati celostno varstvo kulturne dediščine, zagotoviti ustrezno uporabo dediščine v skladu s sodobnimi potrebami in načinom življenja in ob tem obravnavati dediščino kot dejavnik vzdržnega prostorskega razvoja in kot razvojni dejavnik in prostorski potencial. Dediščina se varujejo glede na tip (arheološka, stavbna profana, stavbna sakralna, memorialna, naselbinska, dediščinska kulturna krajina, ostalo) in glede na status (kulturni spomeniki državnega ali lokalnega pomena in preostala dediščina).

(3)Usmeritve za ohranjanje naravnih kakovosti Ohranjanje naravnih kakovosti je treba zagotavljati na celotnem območju občine, predvsem pa na območjih ohranjanja narave: – na zavarovanih območjih, – naravne vrednote številnih zvrsti (Površinska geomorfološka, podzemeljska geomorfološka, geološka, hidrološka, botanična, zoološka, ekosistemska, drevesna in oblikovana naravna vrednota); naravne vrednote se varujejo v skladu z varstvenimi usmeritvami za posamezne zvrsti naravnih vrednot. Posege in dejavnosti se na naravni vrednoti izvaja le, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti); – pričakovane naravne vrednote: karbonati in ostanki panonskega morja (Na teh območjih bodo pristojne institucije spremljale posege v naravo, zlasti zemeljska dela, pri katerih obstaja velika verjetnost odkritja novih naravnih vrednot, predvsem geoloških in podzemeljskih geomorfoloških. Namen spremljanja zemeljskih del je odkrivanje, zagotavljanje dokumentiranja, vrednotenje in ohranjanje na novo odkritih naravnih vrednot); – habitatni tipi ter prvine biotske raznovrstnosti krajine (Ohranjajo, razvijajo in ponovno vzpostavljajo se krajinska pestrost in tiste značilnosti krajine, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na obravnavanem območju se kot taki značilni elementi krajine pojavljajo: visokodebelni travniški sadovnjaki, posamezna drevesa in manjše skupine dreves v odprti krajini, živice, omejki, obrežna vegetacija ob potokih in rekah, vrtače); – ekološko pomembna območja (Na ekološko pomembnih območjih se v primeru obstoja alternativnih možnosti prostorske ureditve ne načrtujejo, če se zaradi njihove izvedbe lahko bistveno poslabša ugodno stanje habitatnih tipov ali vrst, zaradi katerih je ekološko pomembno območje opredeljeno, v drugih primerih pa se načrtujejo tako, da je njihov neugoden vpliv čim manjši). 2.8.3 USMERITVE ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, OBMOČJA ZAŠČITE IN REŠEVANJA

(1)V občini sta opredeljeni dve vrsti območij: poplavna in erozijska območja. Na območjih z izrazito naravno dinamiko se bo varne življenjske razmere omogočalo s sanacijo žarišč naravnih procesov in omejevanjem razvoja, sorazmerno glede na izrazitost in pogostost naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenje ali njegove materialne dobrine.

(2)Poplavna območja v občini so v obvodnem prostoru Merinščice, Podgrajščice in Bolske. Pred podrobnejšim načrtovanjem rabe prostora na teh območjih je treba zagotoviti strokovno preveritev in določitev območij visokih voda, pri čemer se upošteva tud omejitve gradnje na poplavnih območjih in tudi na drugih površinah v 5 m širokem priobalnem pasu ob vodotokih.

(3)Na poplavnih in erozijskih območjih se ne načrtujejo prostorske ureditve oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo oz. poslabšajo. Območja, ogrožena zaradi škodljivega delovanja voda, se praviloma ne smejo spreminjati.

(4)Na erozijskih območjih je treba zagotavljati, da se bodo prostorske ureditve in posamični posegi v prostor načrtovali in izvajali ob upoštevanju običajnih protierozijskih ukrepih, kar vključuje predvsem izbor lokacij za gradnjo izven teh območij. Če se tem območjem ni mogoče izogniti, je treba zagotoviti izvedbo ustreznih strokovnih presoj in tehničnih rešitev, ki bodo zagotavljale stabilnost objektov.

(5)Po podatkih Agencije RS za okolje spada občina v območje s potresno nevarnostjo VII. stopnje po MSC lestvici. 2.8.4 OBMOČJA IN OBJEKTI ZA POTREBE OBRAMBE

(1)Prostor je eden najpomembnejših dejavnikov pri zagotavljanju obrambe države, zato se bo območja, ki bi imela zaradi svojih posebnih naravnih lastnosti strateški pomen za obrambo države, praviloma ohranjalo v primarni, to je gozdni in kmetijski rabi. V občini ni teh območij. 2.9 USMERITVE ZA DOLOČITEV NAMENSKE RABE ZEMLJIŠČ

(1)Razvoj dejavnosti in raba prostora sledi kontinuiteti prostorskega urejanja predvsem tam, kjer kvalitetne prostorske ureditve dajejo identiteto naseljem kot celoti ter posameznim predelom. Posamezne rabe iz veljavnih prostorskih aktov so podlaga za razporeditev novih ali ohranitev starih dejavnosti. Pri opredeljevanju namenske rabe na območjih kulturnih dobrin ali v njihovi neposredni okolici, je potrebno upoštevati, da ne smejo biti dejavnosti s področja obrambe, velikih industrijskih središč ali drugih dejavnosti, ki bi predstavljale potenciale napada v primeru ogroženega spopada. Različnim načinom zazidanosti in urbanistični izgrajenosti posameznih območij je potrebno prilagoditi nove prostorske ureditve – tako v strukturnem kot oblikovnem smislu.

(2)V izvedbenem delu OPN se določijo območja naslednjih namenskih rab zemljišč: – stavbna zemljišča, – kmetijska zemljišča, – gozdna zemljišča, – vodna zemljišča, – druga zemljišča, ki se delijo še na podrobnejše namenske rabe.

(3)Stavbna zemljišča oziroma območja za poselitev se določijo na podlagi prikaza teh zemljišč v veljavnem planskem aktu in strokovnih podlagah, v katerih so utemeljene potrebe po zagotavljanju stavbnih zemljišč, širitev naselij in sanacija območij.

(4)Najboljša in druga kmetijska zemljišča se določijo na podlagi prikaza teh zemljišč v veljavnem planskem aktu, upoštevajoč podatka o gozdu (MKGP) in dejanske rabe kmetijskih zemljišč (MKGP) in o stavbnih zemljiščih za širitev naselij.

(5)Gozdna zemljišča se določijo na podlagi podatka Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (gozdovi iz dejanske rabe kmetijskih zemljišč).

(6)Vodna zemljišča se določijo na podlagi prikaza teh zemljišč v veljavnem planskem aktu ter veljavnih katastrskih podatkov in DOF.

(7)Območja poplav se določijo na podlagi podatkov iz veljavnega plana oziroma iz hidrološko-hidravličnega izračuna, ki se za lokacije v bližini vodotokov in za posege, ki bi lahko pomembno vplivali na vodni režim, pripravi kot strokovna podlaga v postopku priprave OPPN oziroma v fazi priprave PGD.

(8)Druga zemljišča (predvsem za infrastrukturo) se določijo na podlagi prikaza teh zemljišč v veljavnem planskem aktu in ob upoštevanju dejanskega stanja, prikazanega na DOF. 2.10 USMERITVE ZA DOLOČITEV PROSTORSKIH IZVEDBENIH POGOJEV

(1)Prostorski izvedbeni pogoji bodo podani za celotno območje občine razen za območja, kjer so predvideni občinski podrobni prostorski načrti.

(2)Prostorski izvedbeni pogoji določajo vrste dopustnih posegov v prostor glede namena in vrste gradenj ter dopustno izrabo prostora, lego objektov na zemljišču in velikost ter oblikovanje objektov, merila za parcelacijo, merila za priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro ter skupna merila in pogoje za celostno ohranjanje kulturne dediščine in ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Določena so tudi merila in pogoji za gradnjo objektov zunaj poselitvenih območij ter za pripravo podrobnih prostorskih načrtov. 3 IZVEDBENI DEL 5. člen (izvedbeni del OPN) 3.1 ENOTE UREJANJA PROSTORA, NAMENSKA RABA IN DOPUSTNA IZRABA PROSTORA

(1)Območje občine se deli na enote urejanja prostora – EUP. Te so opredeljene skladno z namensko rabo prostora in pokrivajo celotno območje občine. Obsegajo posamezna naselja ali njihove dele ter celotno zaključeno območja odprtega prostora.

(2)Označevanje EUP: – EUP so za območja naselij označene z dvočrkovno oznako, ki izhaja iz imena naselja po RPE (registru prostorskih enot) posameznega naselja, šifro naselja in zaporedne številke enote (BR01-1); – EUP, na kateri je predviden občinski podrobni prostorski načrt, je označena še z oznako OPPN in je vezana na oznako naselja, pri oz. v katerem je opredeljen OPPN; – EUP se na območju urbanističnega načrta delijo na podenote (označene z malo abecedo) in se vežejo skupaj na skupno enoto, na območju Vranskega je VR13-1.

(3)Za posamezno enoto urejanja prostora veljajo: – prostorski izvedbeni pogoji (PIP), ki so opredeljeni za posamezne vrste namenskih rab v tej EUP; – določila za dopustno izrabo prostora, ki so prav tako opredeljena za posamezne vrste namenskih rab v tej EUP; – varstveni in drugi režimi.

(4)EUP, na katerih je predviden občinski podrobni prostorski načrt, je označena še z oznako OPPN (npr. OPPN 01.1) razen za naselje Vransko. Tabela 1: Pregled enot urejanja prostora +-----------+---------------+-------------------+--------------+ |Naselje iz |Ime enote |Šifra Enote |Predviden | |RPE |urejanja |urejanja prostora |OPPN/ | | |prostora |– oznaka v |za del ali | | | |grafičnih prilogah |celo območje, | | | | |skladno z | | | | |določili | | | | |ODLOKA | +-----------+---------------+-------------------+--------------+ |01 BRODE | | | | +-----------+---------------+------+------------+--------------+ | | |BR01-1|BRO1/1 | | +-----------+---------------+ +------------+--------------+ | | | |BR01/2 |OPPN 1.1 | +-----------+---------------+------+------------+--------------+ |02 ČEPLJE | | | | +-----------+---------------+-------------------+--------------+ | |ČEPLJE |ČE02-1 | | +-----------+---------------+-------------------+--------------+ | |ČEPLJE - NA |ČE02-2 | | | |BREGU | | | +-----------+---------------+------+------------+--------------+ | |ČEPLJE - | |ČE02-3/1 |OPPN 2.1 | | |POSLOVNA CONA |ČE02-3| | | +-----------+---------------+ +------------+--------------+ | | | |ČE02-3/2 |OPPN 2.2 | | | | | |(za obstoječi | | | | | |del velja | | | | | |veljavni zn | | | | | |za razširitev | | | | | |predvidena | | | | | |izdelava | | | | | |oppn) | +-----------+---------------+------+------------+--------------+ | |ČEPLJE - |ČE02-4|ČE02-4/1 |Veljajo | | |POLIGON | | |določila | | | | | |obstoječega | | | | | |IPA – | | | | | |lokacijski | | | | | |načrt | | | | +------------+--------------+ | | | |ČE02-4/2 |OPPN 2.3 | +-----------+---------------+------+------------+--------------+ |03 ČRETA | | | | +-----------+---------------+-------------------+--------------+ |04 JERONIM | | | | +-----------+---------------+-------------------+--------------+ | |SPODNJA |SP04-1 | | | |JESENICA | | | +-----------+---------------+-------------------+--------------+ | |KALE |KA04-2 | | +-----------+---------------+-------------------+--------------+ | |PEČENIK - LAZ |PE04-3 | | +-----------+---------------+-------------------+--------------+ |05 LIMOVCE | | | | +-----------+---------------+-------------------+--------------+ |06 LOČICA | | | | |PRI | | | | |VRANSKEM | | | | +-----------+---------------+-------------------+--------------+ | |LOČICA PRI |LO06-1 | | | |VRANSKEM | | | +-----------+---------------+-------------------+--------------+ | |BISTRICA |BI06-2 | | +-----------+---------------+-------------------+--------------+ | |REMS |RE06-3 |OPPN 6.1 | +-----------+---------------+-------------------+--------------+ | |JASOVNIK - |JA06-4 |OPPN 6.2 | | |PREDELAVA | | | | |ODPADKOV | | | +-----------+---------------+-------------------+--------------+ |07 | | | | |PRAPREČE | | | | +-----------+---------------+-------------------+--------------+ | |PODGRAD- |PO07-1 |OPPN 7.1 | | |ŠPORTNO | | | | |TURISTIČNI | | | | |KOMPLEKS | | | +-----------+---------------+-------------------+--------------+ | |PRAPREČE |PR07-2 | | +-----------+---------------+-------------------+--------------+ | |PRAPREČE-SUHI |PR07-3 | | | |ZADRŽEVALNIK | | | +-----------+---------------+-------------------+--------------+ |08 PREKOPA | | | | +-----------+---------------+-------------------+--------------+ | |PREKOPA |PR08-1 | | +-----------+---------------+-------------------+--------------+ | |PREKOPA |PR08-2 | | +-----------+---------------+-------------------+--------------+ | |MALA PREKOPA |MA08-3 | | +-----------+---------------+-------------------+--------------+ | |PREKOPA VZHOD |PR08-4 |OPPN 8.1 | +-----------+---------------+-------------------+--------------+ |09 SELO | | | | |PRI | | | | |VRANSKEM | | | | +-----------+---------------+-------------------+--------------+ |10 STOPNIK | | | | +-----------+---------------+-------------------+--------------+ | |STOPNIK |ST10-1 |OPPN 10.1 | +-----------+---------------+-------------------+--------------+ | |JEVŠE |JE10-2 |OPPN 10.2 | +-----------+---------------+-------------------+--------------+ |11 TEŠOVA | | | | +-----------+---------------+-------------------+--------------+ | |TEŠOVA |TE11-1 | | +-----------+---------------+-------------------+--------------+ | |TEŠOVA- |TE11-2 |OPPN 11.1 | | |STRELIŠČE | | | +-----------+---------------+-------------------+--------------+ |12 VOLOGA | | | | +-----------+---------------+-------------------+--------------+ | |VOLOGA |VO12-1 | | +-----------+---------------+-------------------+--------------+ |13 VRANSKO | | | | +-----------+---------------+-------+-----------+--------------+ | |VRANSKO |VR13-1 |S |VR13-1b/SS6 | | |NASELJE | |podenotami |Do izdelave | | |Območje | |razvidno |OPPN je na | | |urbanističnega | |iz 21. |območju enote | | |načrta | |člena, |VR13-1b/SS6 | | | | |tabele 9 |mogoča | | | | | |gradnja pod | | | | | |določili OPN. | | | | | |Kot grafična | | | | | |podlaga za | | | | | |umestitev | | | | | |objektov se | | | | | |upošteva | | | | | |grafični del | | | | | |Prostorskih | | | | | |ureditvenih | | | | | |pogojev Po | | | | | |Zavrteh, | | | | | |št.proj. | | | | | |771/03/04 | | | | | |izdelal | | | | | |Razvojni | | | | | |center | | | | | |Planiranje | | | | | |d.o.o. Celje, | | | | | |kot strokovna | | | | | |podlaga. | | | | | | | | | | | |VR 13-1a s | | | | | |podenotami | | | | | |Do izdelave | | | | | |OPPN je na | | | | | |območju enote | | | | | |VR13-a s | | | | | |podenotami | | | | | |mogoča | | | | | |gradnja pod | | | | | |določili OPN. | | | | | |Kot grafična | | | | | |podlaga za | | | | | |umestitev | | | | | |objektov se | | | | | |upošteva | | | | | |grafični del | | | | | |Prostorskih | | | | | |ureditvenih | | | | | |pogojev | | | | | |Vransko št. | | | | | |proj. 065/97 | | | | | |izdelal | | | | | |Razvojni | | | | | |center | | | | | |Planiranje | | | | | |d.o.o. Celje, | | | | | |kot strokovna | | | | | |podlaga. | | | | | | | | | | | |Predvidena | | | | | |izdelava OPPN | | | | | |skladno z | | | | | |opredelitvijo | | | | | |odloka za | | | | | |celoto | | | | | |oziroma | | | | | |posamezne | | | | | |podenote. | +-----------+---------------+-------+-----------+--------------+ | |VRANSKO DROLC |DR13-2 | | +-----------+---------------+-------------------+--------------+ | |VRANSKO - |ČN13-3 | | | |ČISTILNA | | | | |NAPRAVA | | | +-----------+---------------+-------------------+--------------+ |14 ZAHOMCE | | | | +-----------+---------------+-------------------+--------------+ | |ZGORNJE |ZG14-1 | | | |ZAHOMCE | | | +-----------+---------------+-------------------+--------------+ | |ZAHOMCE RAVNE |ZA14-2 | | +-----------+---------------+-------------------+--------------+ | |ZAHOMCE |ZA14-3 | | +-----------+---------------+-------------------+--------------+ |15 | | | | |ZAJASOVNIK | | | | |DEL | | | | +-----------+---------------+-------------------+--------------+ |16 | | | | |ZAPLANINA | | | | +-----------+---------------+-------------------+--------------+ | |ZAPLANINA - |ZA16-1 | | | |SUHI | | | | |ZADRŽEVALNIK | | | +-----------+---------------+-------------------+--------------+ |VRANSKO | | | | |PREOSTALI | | | | |PROSTOR | | | | +-----------+---------------+-------------------+--------------+ | |ENOTA VRANSKO |EUP-VRop | | | |ODPRTI PROSTOR | | | | |Območje | | | | |razpršene | | | | |poselitve | | | +-----------+---------------+-------------------+--------------+ 6. člen 3.1.1 Prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1)Prostorski izvedbeni pogoji so podani za celotno območja občine razen za posamezna območja, kjer je predvidena izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta. 3.2 SPLOŠNA DOLOČILA – NAMENSKA RABA PROSTORA 3.2.1 Prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti posegov v prostor

(1)Osnovna namenska raba prostora Območje občine se glede na osnovno namensko rabo prostora deli na:

1. območja stavbnih zemljišč,
2. območja kmetijskih zemljišč,
3. območja gozdnih zemljišč,
4. območja vodnih zemljišč,
5. območja drugih zemljišč (območja mineralnih surovin, območja za potrebe varstva pred naravnimi nesrečami, območja zunaj naselij za potrebe obrambe, ostala območja).

(2)Podrobnejša namenska raba prostora Vsa območja osnovne namenske rabe se delijo na območja podrobnejše namenske rabe.

(3)Javne površine so območja z namensko rabo: prometne površine (P, PC, PO), trgi, parki (ZP), športni parki in igrišča (ZS), mestni gozdovi (gozdovi s posebnim namenom), zelene obvodne površine. Tabela 2: Prikaz kategorij namenske rabe in dopustnih dejavnosti +------------+------+------------------------------------------+ |OBMOČJA |Oznaka| Območja podrobnejše namenske rabe | |OSNOVNE | | | |NAMENSKE | | | |RABE | | | +------------+------+------------------------------------------+ |OBMOČJA | | | |STAVBNIH | | | |ZEMLJIŠČ | | | +------------+------+------------------------------------------+ | |S |Območja stanovanj, | | | |ki so namenjena bivanju in spremljajočim | | | |dejavnostim. | +------------+------+------------------------------------------+ | |SS |Stanovanjske površine, | | | |ki so namenjen bivanju brez ali s | | | |spremljajočimi dejavnostmi. | +------------+------+------------------------------------------+ | |SK |Površine podeželskega naselja, | | | |ki so namenjene površinam kmetij z | | | |dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju. | +------------+------+------------------------------------------+ | |SP |Površine počitniških hiš, | | | |ki so namenjene za počitek. | +------------+------+------------------------------------------+ | |C |Območja centralnih dejavnosti, | | | |ki so namenjena oskrbnim, storitvenim in | | | |družbenim dejavnostim ter bivanju. | +------------+------+------------------------------------------+ | |CU |Osrednja območja centralnih dejavnosti, | | | |kot so območja historičnega ali novih | | | |jeder, kjer gre pretežno za prepletanje | | | |trgovskih, oskrbnih, storitvenih, | | | |upravnih, socialnih, zdravstvenih, | | | |vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, | | | |verskih in podobnih dejavnosti ter | | | |bivanje. | +------------+------+------------------------------------------+ | |CD |Druga območja centralnih dejavnosti, | | | |kjer prevladuje določena dejavnost, razen | | | |stanovanj. | +------------+------+------------------------------------------+ | |I |Območja proizvodnih dejavnosti, | | | |ki so pretežno namenjene industrijskim, | | | |proizvodnim in spremljajočim storitvenim | | | |ter servisnim dejavnostim. | +------------+------+------------------------------------------+ | |IG |Gospodarske cone, | | | |ki so namenjene obrtnim, skladiščnim, | | | |prometnim, trgovskim, poslovnim in | | | |proizvodnim dejavnostim. | +------------+------+------------------------------------------+ | |B |Posebna območja, | | | |ki so namenjena hotelom, bungalovom in | | | |drugim objektom za turistično ponudbo in | | | |nastanitev. | +------------+------+------------------------------------------+ | |BT |Površine za turizem, | | | |ki so namenjene hotelom, bungalovom in | | | |drugim objektom za turistično ponudbo in | | | |nastanitev. | +------------+------+------------------------------------------+ | |BD |Površine drugih območij, | | | |ki so namenjene zlasti večjim | | | |nakupovalnim centrom, sejmiščem, | | | |zabaviščnim parkom, prireditvenim | | | |prostorom in drugim podobnim dejavnostim. | +------------+------+------------------------------------------+ | |BC |Športni centri | +------------+------+------------------------------------------+ | |Z |Območja zelenih površin, | | | |ki so namenjena posebnim dejavnostim, kot | | | |so območja za turizem, nakupovalna | | | |središča in podobno. | +------------+------+------------------------------------------+ | |ZS |Površine za oddih, rekreacijo in šport, | | | |ki so namenjene oddihu, rekreaciji in | | | |športom na prostem. | +------------+------+------------------------------------------+ | |ZP |Parki kot urejena območja odprtega | | | |prostora v naselju. | +------------+------+------------------------------------------+ | |ZD |Druge urejene zelene površine, kot so | | | |zeleni pasovi z zaščitno oziroma drugo | | | |funkcijo. | +------------+------+------------------------------------------+ | |ZK |Pokopališča, ki so namenjena površinam za | | | |pokop in spominu na umrle. | +------------+------+------------------------------------------+ | |P |Območja prometnih površin, | | | |ki so namenjena za izvajanje dejavnosti | | | |gospodarskih služb s področja | | | |telekomunikacij | +------------+------+------------------------------------------+ | |PC |Površine cest | +------------+------+------------------------------------------+ | |PO |Ostale prometne površine, | | | |ki so namenjene objektom transportne | | | |infrastrukture ter objektom in napravam | | | |za odvijanje prometa (npr. mejni prehodi, | | | |prometni terminali, večja postajališča | | | |avtobusnega prometa) | +------------+------+------------------------------------------+ | |T |Območja komunikacijske infrastrukture, | | | |ki so namenjena za izvajanje dejavnosti | | | |gospodarskih služb s področja | | | |telekomunikacij. | +------------+------+------------------------------------------+ | |E |Območja energetske infrastrukture, | | | |ki so namenjena za izvajanje dejavnosti | | | |gospodarskih služb s področja energetike. | +------------+------+------------------------------------------+ | |O |Območja okoljske infrastrukture, | | | |ki so namenjena za izvajanje dejavnosti | | | |gospodarskih služb s področja oskrbe z | | | |vodo, čiščenja odpadnih voda ter ravnanja | | | |z odpadki. | +------------+------+------------------------------------------+ | |F |Območja za potrebe obrambe v naseljih, | | | |ki so namenjena izključno za obrambne | | | |potrebe, na katerih potekajo stalne | | | |aktivnosti zlasti za namestitev, | | | |usposabljanje in delovanje vojske. | +------------+------+------------------------------------------+ | |A |Območja razpršene poselitve | | | |kot avtohtoni poselitveni vzorec v | | | |krajini, nizke gostote pozidave, s pojavi | | | |samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, | | | |razpršenih, raztresenih, razpostavljenih | | | |in razloženih naselij ter drugih oblik | | | |strnjenih manjših naselij (manjša | | | |gručasta naselja). | +------------+------+------------------------------------------+ | | |Razpršena gradnja, | | | |kot so zemljišče pod stavbo izven območij | | | |stavbnih zemljišč (informacija o | | | |dejanskem stanju). | +------------+------+------------------------------------------+ |OBMOČJA | | | |KMETIJSKIH | | | |ZEMLJIŠČ | | | +------------+------+------------------------------------------+ | |K1 |Najboljša kmetijska zemljišča | +------------+------+------------------------------------------+ | |K2 |Druga kmetijska zemljišča | +------------+------+------------------------------------------+ |OBMOČJA | | | |GOZDNIH | | | |ZEMLJIŠČ | | | +------------+------+------------------------------------------+ | |G |Gozdna zemljišča, | | | |kot so zemljišča, porasla z gozdnim | | | |drevjem, zemljišča namenjena gojenju in | | | |ekonomskemu izkoriščanju gozdov ter | | | |zemljišča v zaraščanju, ki so v skladu z | | | |Zakonom o gozdovih določena kot gozd. | +------------+------+------------------------------------------+ |OBMOČJA VODA| | | +------------+------+------------------------------------------+ | |V |Območja površinskih voda, | | | |ki so namenjena za izvajanje dejavnosti s | | | |področja rabe voda. | +------------+------+------------------------------------------+ | |VC |Celinske vode | +------------+------+------------------------------------------+ | |VI |Območja vodne infrastrukture, | | | |ki so namenjena vodnim zemljiščem | | | |površinskih voda in vodnim objektom, kot | | | |so pregrade, jezovi in podobno. | +------------+------+------------------------------------------+ |OBMOČJA | | | |DRUGIH | | | |ZEMLJIŠČ | | | +------------+------+------------------------------------------+ 7. člen 3.3 DOPUSTNA IZRABA PROSTORA

(1)Faktor zazidanosti parcele (FZ) je razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele, določen je za območja podrobnejše namenske rabe.

(2)Za stavbe splošnega družbenega pomena v območju centralnih dejavnosti ter za stanovanjske stavbe za posebne potrebe se zazidanost določi v skladu z normativi in standardi, ki urejajo posamezno področje dejavnosti.

(3)Faktor izrabe parcele (FI) je razmerje med bruto tlorisno površino (površine vseh etaž objektov na parceli) in površino parcele.

(4)Kriteriji za določanje stopnje izkoriščenosti zemljišč za gradnjo nad terenom naj ne presegajo spodaj opredeljenih vrednosti: Tabela 3: Faktor izrabe in zazidanosti +-------------------------------+-----------------+------------+ |Namenska raba parcele |Faktor |Faktor | | |zazidanosti (FZ) |izrabe (FI) | +-------------------------------+-----------------+------------+ |Čista stanovanjska območja |0,4 |1,2 | |Splošna stanovanjska območja | | | +-------------------------------+-----------------+------------+ |Stanovanjska območja s |0,2 |0,4 | |kmetijskimi gospodinjstvi | | | +-------------------------------+-----------------+------------+ |Območja urbanih središč |0,9 |3,5 | |zaselka, vasi | | | +-------------------------------+-----------------+------------+ |Območja objektov družbene |0,6 |1,6 | |infrastrukture | | | +-------------------------------+-----------------+------------+ |Območja proizvodnih dejavnosti |0,8 |2,4 | +-------------------------------+-----------------+------------+ 3.4 SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI 8. člen 3.4.1 Prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor V območju OPN so dopustne naslednje vrste posegov razen, če ni določeno drugače:

1. a)vzdrževanje objektov in naprav : – za obstoječe objekte: vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela, redna vzdrževalna dela, vzdrževalna dela v javno korist; adaptacije, spremembe rabe in namembnosti, rekonstrukcije ter dozidave, nadzidave in gradnje (stavb in gradbenih inženirskih objektov), tako da ne presegajo gabaritov obstoječe zazidave v neposredni okolici, funkcionalne dopolnitve, odstranitve objektov, spremembe namembnosti v dejavnosti, ki so določene z namembnostjo posameznega območja urejanja, ob upoštevanju normativov za varstvo okolja, spremembe rab objektov;
2. b)gradnje – gradnje novih objektov (zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih) in enostavnih objektov skladno z veljavno zakonodajo, – dozidave skladno z veljavno zakonodajo, – nadzidave, – rekonstrukcije objektov, – odstranitve objektov, – dopolnilna gradnja objektov, ki je določena s pretežno namembnostjo posameznega območja urejanja tako, da ne presegajo gabaritov obstoječe zazidave v neposredni okolici, – gradnja inženirskih objektov, – gradnje in postavitve enostavnih objektov: – gradnje in postavitve pomožnih objektov kot so: – objekti za lastne potrebe; – ograje; – pomožni infrastrukturni objekti; – pomožni kmetijsko-gozdarski objekti; – gradnja vadbenih objektov, – postavitev spominskih obeležij, – postavitev urbane opreme.
3. c)sprememba namembnosti: – spremembe namembnosti v skladu z namembnostjo območja ali enote urejanja.
4. d)gospodarska javna infrastruktura na celotnem območju občine: – gradnja gospodarske javne infrastrukture in drugih omrežij in objektov; – redno vzdrževanje in obnavljanje, rekonstrukcije in novogradnje ter odstranitve; – gradnja novih objektov, rekonstrukcije in gradnje objektov za potrebe gospodarske javne infrastrukture in drugih omrežij in objektov komunale, energetike, prometa in zvez in drugo; – za prometno omrežje in naprave (redno vzdrževanje in obnavljanje, rekonstrukcije in novogradnje ter odstranitve, ureditev poti za pešce, ureditev kolesarskih stez); – za komunalno in energetsko omrežje in naprave ter telekomunikacije (vzdrževanje, rekonstrukcije, gradnje in odstranitve, gradnja MHE); – vodnogospodarske ureditve za zavarovanje pred škodljivim vplivom voda; – ureditve javnih površin, urbane opreme, otroških igrišč, postavitve spominskih plošč in drugih obeležij; – objekti in ureditve za šport in rekreacijo; – ureditve zelenih površin, parkov. Pred pričetkom del je za gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta, odstranitev objekta in spremembo namembnosti objekta potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje oz. skladno z veljavno zakonodajo. Gradnje so dovoljene za tiste objekte, katerih raba oziroma namembnost je skladna s podrobnejšo (prevladujočo ali dodatno dovoljeno) namensko rabo, kot je določena za enoto urejanja, v kateri se bo izvajala gradnja objekta. Gradnje objektov z dodatno dovoljeno namensko rabo so dovoljene, če so njihovi vplivi na okolje v okvirih s predpisi dovoljenih vplivov na okolje. V primeru obstoječega objekta ali ureditve, ki ima neprimerno dejavnost glede na določeno namensko rabo, je potrebno določiti sanacijske ukrepe, vplive na okolje zmanjšati na stopnjo dovoljeno v veljavnih predpisih. Do izvedbe sanacijskih ukrepov ni dovoljeno širiti neprimerne dejavnosti na obstoječi lokaciji. Dejavnosti (Se štejejo, kot je navedeno v nadaljevanju.): – primarne dejavnosti: E) kmetijstvo, lov, gozdarstvo: 01 kmetijstvo in lov ter z njima povezane storitve, 02 gozdarstvo in gozdarske storitve; F) ribištvo in ribiške storitve; G) rudarstvo: CA pridobivanje energetskih surovin, CB pridobivanje rud in kamnin, razen energetskih. – sekundarne dejavnosti: H) predelovalne dejavnosti, DA) proizvodnja hrane, pijač, krmil in tobačnih izdelkov, DB) proizvodnja tekstilij, usnjenih oblačil, tekstilnih in krznenih izdelkov, DC) proizvodnja usnja, obutve in usnjenih izdelkov (razen oblačil), DD) obdelava in predelava lesa; proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in protja (razen pohištva), DE) proizvodnja vlaknin, papirja in kartona ter izdelkov iz papirja in kartona; založništvo in tiskarstvo, DF) proizvodnja koksa, naftnih derivatov, jedrskega goriva, DG) proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov, umetnih vlaken, DH) proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas, DI) proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov, DJ) proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov, DK) proizvodnja strojev in naprav, DL) proizvodnja električne in optične opreme, DM) proizvodnja vozil in plovil, DN) proizvodnja pohištva in druge predelovalne dejavnosti; reciklaža, E) oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja, F) gradbeništvo. – terciarne dejavnosti: G) trgovina, popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe, H) gostinstvo, I) promet, skladiščenje in zveze, J) finančno posredništvo, K) poslovanje z nepremičninami, najem in poslovne storitve. – kvartarne dejavnosti: L) dejavnost javne uprave in obrambe, obvezno socialno zavarovanje, M) izobraževanje, N) zdravstvo in socialno varstvo, O) druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti, P) zasebna gospodinjstva z zaposlenim osebjem, Q) eksteritorialne organizacije in združenja. 9. člen 3.4.2 Prostorski izvedbeni pogoji za posamezna območja namenske rabe V skladu s prevladujočo namensko rabo so v posameznih območjih, za katere ni predvidena izdelava izvedbenih prostorskih aktov, poleg gradenj, prostorskih ureditev in omejitev, določenih v OPN, dovoljene še naslednje vrste ureditev in gradenj: Tabela 4: Prostorski izvedbeni pogoji za posamezna območja namenske rabe +------+-------------------------------------------------------+ |Oznaka|Območja podrobnejše namenske rabe, opredelitev | | |podrobnejših prostorskih izvedbenih pogojev | +------+-------------------------------------------------------+ |SS |Stanovanjske površine, ki so namenjen bivanju brez ali | | |s spremljajočimi dejavnostmi | | +-------------------------------------------------------+ | |1. Tipologija zazidave: prostostoječi objekti | | +-------------------------------------------------------+ | |2. Dopustne dejavnosti: | | |Stanovanjska, gradnja novih stanovanjskih stavb in | | |spremljajočih stavb splošnega družbenega pomena, | | |storitvenih dejavnosti in trgovin, ki služijo tem | | |območjem; terciarne in kvartarne dejavnosti za potrebe | | |stanovanjskega območja in naselja. | | +-------------------------------------------------------+ | |3. Dopustne gradnje: | | |– gradnja novih objektov, dozidave in nadzidave | | |obstoječih zakonito zgrajenih stavb, ki so v skladu z | | |namensko rabo območja; | | |– za pozidanost in oblikovanje oziroma za | | |večstanovanjske objekte tudi v skladu z dovoljenim | | |faktorjem izrabe parcele ; | | |– nadzidave obstoječih zakonito zgrajenih stavb v | | |skladu z namensko rabo območja ter v skladu z | | |višinskim gabaritom, dovoljenim za to območje; | | |spremembe namembnosti zakonito zgrajenih stavb pod | | |pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko | | |rabo tega območja; | | |– gradnje in postavitve pomožnih objektov za lastne | | |potrebe, ograj, postavitve začasnih objektov (razen | | |objektov namenjenih skladiščenju), vadbenih objektov, | | |spominskih obeležij in urbane opreme. Pomožni objekti | | |za lastne potrebe se lahko izvajajo v okviru meril za | | |pozidanost oziroma v skladu z dovoljenim faktorjem | | |izrabe (FI); | | |– spremembe namembnosti pod pogojem, da je nova | | |namembnost v skladu z namensko rabo tega območja; | | |– dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernih obremenitev | | |okolja z emisijami ali prometom ter nimajo škodljivih | | |vplivov na bivalne in delovne pogoje; urejene so lahko | | |v pritličnih ali kletnih prostorih objektov; | | |– šport in rekreacija; | | |– odstranitev objektov in delov objektov, če se s tem | | |ne poruši stavbni red, kadar gre za novogradnjo, kadar | | |je odstranitev potrebna zaradi gradnje javne | | |infrastrukture oz. urejanja javnih površin in kadar je | | |predvidena rekultivacija; | | |– legalizacije so dopustne v skladu z enakimi pogoji, | | |kot veljajo za novogradnje. | | +-------------------------------------------------------+ | |4. Dopustni objekti | | |STAVBE: | | |– stanovanjske stavbe, | | |– nestanovanjske stavbe: ob upoštevanju omejitev glede | | |dopustnih dejavnosti. | | |GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI: | | |– gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, | | |komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture; | | |– otroška in druga javna igrišca ter igrišca za športe | | |na prostem – večnamenska igrišča, trgi, zelenice. | | |ENOSTAVNI OBJEKTI: | | |Gradnje in postavitve pomožnih objektov za lastne | | |potrebe, gradnje in postavitve ograj v skladu s pogoji | | |tega odloka, postavitve začasnih objektov in vadbenih | | |objektov ter spominskih obeležij in urbane opreme. | | |Pomožni objekti za lastne potrebe se lahko izvajajo v | | |okviru meril za pozidanost oziroma v skladu z | | |dovoljenim faktorjem izrabe (FI). | +------+-------------------------------------------------------+ | |5. Prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti in | | |oblikovanja | | |Tlorisni gabarit vseh stavb (stanovanjske, družbene, | | |storitvene stavbe in trgovine) praviloma podolgovat | | |tloris v razmerju stranic vsaj 1:1,2 do 1:1,5. Na | | |strmejših legah mora biti daljša stranica vzporedna s | | |terenskimi plastnicami; dovoljeni so izzidki, ki pa ne | | |smejo presegati 1/4 dolžine krajše stranice objekta, | | |ter ne smejo bistveno porušiti ostalih razmerij na | | |fasadah. Tloris je lahko tudi lomljen. S prizidavami | | |se ne sme bistveno porušiti zgoraj predpisanega | | |razmerja. | | |Višinski gabarit stavb je dovoljen do (K) + P + M ali | | |(K) + P + 1 oz. prilagojeno višinskim gabaritom na | | |sosednjih objektih z enako namembnostjo; Nadzidave | | |stavb se lahko izvajajo le do zgoraj predpisanega | | |višinskega gabarita. Pri določanju višine stavb je | | |potrebno poleg predpisanih dopustnih višin upoštevati | | |tudi vertikalni gabarit naselja, tako da nove stavbe | | |ne izstopajo iz silhuete naselja. Na nagnjenem terenu | | |mora biti klet vsaj deloma vkopana. | | |Streha: | | |Obliko, naklon in kritino streh ter smeri slemen je | | |potrebno prilagoditi splošni podobi naselja. Strehe | | |stavb so praviloma dvokapnice s slemenom v smeri | | |daljše stranice, oziroma sestavljene dvokapnice istega | | |naklona v primeru lomljenega tlorisa. Strehe so lahko | | |zaključene s čopom. Šotoraste in lomljene strešine | | |niso dovoljene. Naklon streh je dovoljen v razponu od | | |30° do 45° z upoštevanjem prevladujočega naklona | | |naselja oziroma dela naselja. Strešna kritina je | | |praviloma opečne barve, lahko pa je tudi sive barve, | | |če takšne strehe prevladujejo v okolici. Odpiranje | | |strešin je dopustno v obliki frčad. Najvišji del | | |frčade ne sme biti višji od slemena osnovne strehe. | | |Oblika frčad naj praviloma sledi značilnemu | | |oblikovanju frčad v okolici. Strehe nad prizidki | | |morajo biti enake kot osnovna streha, kar ni obvezno | | |za zimske vrtove. | | |Arhitektonsko oblikovanje stavb, dozidave, nadzidave | | |in rekonstrukcije morajo izhajati iz okolja. | | |Oblikovanje in členitev fasad, umeščanje fasadnih | | |odprtin naj izhajajo iz funkcije objekta. S prizidki | | |je treba zagotavljati skladnost celotne podobe objekta | | |V primerih velikih gradbenih mas je potrebno stavbo | | |členiti na manjše gradbene mase. Na urbanih območjih | | |je možno sodobnejše oblikovanje objektov kombinacija | | |ravne strehe ali v naklonu z uporabo sodobnih obložnih | | |materialov les, steklo, beton. Stavbe so lahko grajene | | |klasično ali montažno. | | |Lokacijski podatki posebnega dela projekta za | | |pridobitev gradbenega dovoljenja morajo vsebovati | | |grafični prikaz analize okolice (lega stavb v | | |prostoru, značilna razmerja stranic tlorisa, višine | | |stavb, naklon streh, razporeditev okenskih odprtin na | | |fasadi, arhitekturno oblikovanje območja), kjer se | | |gradnja oziroma prostorska ureditev načrtuje, s | | |katerim bodo utemeljene izbrane usmeritve za | | |oblikovanje objektov. | +------+-------------------------------------------------------+ |SK |Površine podeželskega naselja, | | |ki so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi | | |dejavnostmi in bivanju | | +-------------------------------------------------------+ | |1. Tipologija zazidave: eno ali dvostanovanjski | | |objekti, gospodarski objekti za potrebe kmetije, | | |turizma | | +-------------------------------------------------------+ | |2. Dopustne dejavnosti: | | |Gradnje novih stanovanjskih in nestanovanjskih | | |kmetijskih stavb za opravljanje kmetijske dejavnosti | | |ter gradnje dopolnilnih dejavnosti kmetij. Poleg | | |bivanja in kmetijstva so dopustne tudi dejavnosti: | | |gostinstvo in turizem, turizem na kmetiji oz. na | | |podeželju, trgovina ter storitvene dejavnosti, | | |poslovne dejavnosti in druge dejavnosti, ki ne | | |generirajo tovornega prometa, dopolnilne dejavnosti na | | |kmetiji (terciarne in kvartarne dejavnosti, turizem, | | |proizvodnja, storitve, šport in rekreacija), ki ne | | |povzročajo prekomernih obremenitev okolja z emisijami | | |in prometom ter nimajo škodljivih vplivov na bivalne | | |in delovne pogoje, šport in rekreacijo. | | +-------------------------------------------------------+ | |3. Dopustne gradnje: | | |– gradnja novih objektov, dozidave in nadzidave | | |obstoječih zakonito zgrajenih stavb, ki so v skladu z | | |namensko rabo območja; | | |– nadzidave obstoječih zakonito zgrajenih stavb v | | |skladu z namensko rabo območja ter v skladu z | | |višinskim gabaritom dovoljenim za to območje; | | |– spremembe namembnosti zakonito zgrajenih stavb pod | | |pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko | | |rabo tega območja oziroma predstavlja dopolnilno | | |dejavnost kmetije; | | |– gradnje in postavitve pomožnih objektov za lastne | | |potrebe, ograj, pomožnih kmetijsko-gozdarskih | | |objektov, postavitve začasnih in vadbenih objektov ter | | |spominskih obeležij in urbane opreme . Pomožni objekti | | |za lastne potrebe in pomožni kmetijsko-gozdarski | | |objekti se lahko izvajajo v okviru meril in pogojev za | | |pozidanost območja. | | +-------------------------------------------------------+ | |4. Dopustni objekti | | |STAVBE: | | |– stanovanjske stavbe, | | |– nestanovanjske stavbe (ob upoštevanju omejitev glede | | |dopustnih dejavnosti). | | |GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI: | | |– gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, | | |komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture; | | |– otroška in druga javna igrišča ter igrišča za športe | | |na prostem – večnamenska igrišča, trgi, zelenice. | | |ENOSTAVNI OBJEKTI: | | |Gradnje in postavitve pomožnih objektov za lastne | | |potrebe, gradnje in postavitve ograj v skladu s pogoji | | |tega odloka, postavitve začasnih objektov in vadbenih | | |objektov ter spominskih obeležij in urbane opreme. | | |Pomožni objekti za lastne potrebe se lahko izvajajo v | | |okviru meril za pozidanost oziroma v skladu z | | |dovoljenim faktorjem izrabe (FI). | | +-------------------------------------------------------+ | |5. Prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti in | | |oblikovanja | | |Tlorisni gabarit : praviloma podolgovat tloris v | | |razmerju stranic vsaj 1:1,2 do 1:3. Na strmejših legah | | |mora biti daljša stranica vzporedna s terenskimi | | |plastnicami; dovoljeni so izzidki, ki pa ne smejo | | |presegati 1/4 dolžine krajše stranice objekta, ter ne | | |smejo bistveno porušiti ostalih razmerij na fasadah. | | |Tloris je lahko tudi lomljen. S prizidavami se ne sme | | |bistveno porušiti zgoraj predpisanega razmerja. | | |Višinski gabarit stavb praviloma od (K) + P + M do (K) | | |+ P , oziroma prilagojen