Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Mozirje, stran 4260.

Na podlagi

1. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – UPB, 49/06 – ZmetD, 66/06 in 33/07 – ZPNačrt),
2. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05 – UPB, 21/06 – odločaba US RS in 94/07), 3.,
3. in
4. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZJZP), Pravilnika o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07), Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07), Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07) in
5. člena Statuta Občine Mozirje (Uradni list RS, št. 11/07) je Občinski svet Občine Mozirje na
6. redni seji dne
8. 2008 sprejel O D L O K o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Mozirje I. SPLOŠNE DOLOČBE
9. člen (splošna opredelitev) Ta odlok ureja na območju Občine Mozirje (v nadaljnjem besedilu: občina) način opravljanja storitev obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode (v nadaljnjem besedilu: storitve javne službe) tako, da določa: – organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja storitve javne službe, – varstvo in obseg javnih dobrin javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev, – pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin, – pravice in obveznosti uporabnikov, – vire financiranja storitve javne službe in način njihovega oblikovanja, – vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje storitev javne službe, – druge elemente, pomembne za opravljanje in razvoj gospodarske javne službe.
10. člen (namen) Namen odloka je: – zagotavljanje in upravljanje javne dobrine, – uveljavljanje zakonov in ostalih predpisov, ki se nanašajo na varovanje okolja in ostalih predpisov in posebej na varovanje voda, – smotrno planiranje, gradnja in uporaba javne kanalizacije, – razporejanje stroškov obratovanja in vzdrževanja javne kanalizacije, – varovanje okolja.
11. člen (pojmi) Pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo pomen, kot ga določajo zakoni in podzakonski akti, s katerimi se ureja javna služba, če ni pomen s tem odlokom posebej opredeljen. Za potrebe izvajanja tega odloka imajo s tem odlokom opredeljeni pojmi naslednji pomen: 1) Komunalna odpadna voda je voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih. Komunalna odpadna voda je tudi voda, ki nastaja v objektih v javni rabi, v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, če je po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvih. Komunalna odpadna voda je tudi tehnološka odpadna voda, katere povprečni dnevni pretok ne presega 15 m(na 3)/dan in letna količina ne presega 4000 m(na 3), hkrati pa letno obremenjevanje zaradi odvajanja te vode ne presega 50 PE in letna količina nobene od nevarnih snovi ne presega količine za nevarne snovi in ustreza zakonskim predpisom o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. 2) Padavinska odpadna voda je voda, ki je posledica padavin in odteka s streh in iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin neposredno ali po kanalizaciji v vode ali v tla. 3) Industrijska odpadna voda je industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo. 4) Komunalna čistilna naprava je naprava za komunalno odpadno vodo ali za mešanico komunalne in padavinske vode. 5) Skupna čistilna naprava je čistilna naprava za mešanico komunalne odpadne ali padavinske vode ali obeh z industrijsko odpadno vodo, pri kateri delež obremenitve čistilne naprave, ki jo povzroča industrijska odpadna voda enega ali več naprav, presega 50%, merjeno s KPK. 6) Mala komunalna čistilna naprava je naprava za čiščenje komunalne odpadne vode z zmogljivostjo čiščenja, manjšo od 2000 populacijskih ekvivalentov, v kateri se komunalna odpadna voda zaradi njenega čiščenja obdeluje biološko na način, kot ga ureja uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav. 7) Nepretočna greznica je nepretočna greznica iz predpisa, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, in je zgrajena kot nepropusten zbiralnik za komunalno odpadno vodo, iz katerega se odvaža komunalna odpadna voda v čiščenje oziroma obdelavo na komunalno čistilno napravo. 8) Greznica je gradbeni objekt za anaeorobno obdelavo komunalne odpadne vode, v katerem se komunalna odpadna voda pretaka iz usedalnega prekata v enega ali več prekatov za anaeorobno obdelavo odpadne vode, obdelana odpadna voda pa se na iztoku iz tega objekta odvaja v okolje običajno z infiltracijo v zemljo. 9) Obstoječa greznica je greznica, ki obratuje na dan uveljavitve Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav. 10) Obdelava blata iz komunalnih čistilnih naprav je obdelava blata pred njegovo uporabo v kmetijstvu ali pred odstranjevanjem, z odlaganjem ali sežiganjem, to je stabiliziranje, kondicioniranje, sušenje in dezinfekcija blata. Za obdelavo blata se štejejo tudi drugi postopki predelave ali odstranjevanja blata, če se izvajajo na območju komunalne čistilne naprave v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki. 11) Območje izvajanja javne službe je območje celotne ali dela občine do nadmorske višine 1.500 m, za katero morata biti s predpisi občine določena način in obseg izvajanja javne službe. 12) Javna kanalizacija so infrastrukturni objekti in naprave kanalizacije, namenjeni izvajanju javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. 13) Kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo je del interne kanalizacije in poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijo do vključno prvega revizijskega jaška na parceli, na kateri stoji stavba ali več stavb, ki so priključeni na javno kanalizacijo ali do zunanje stene stavbe, če revizijskega jaška ni možno postaviti. 14) Populacijski ekvivalent (PE) je enota za obremenjevanje vode, ki ustreza onesnaženju, ki ga povzroči en prebivalec na dan. 15) Nevarne snovi v odpadni vodi so tiste snovi ali kemijske spojine, ki: – so kot škodljive in nevarne snovi določene po predpisih, – povzročajo škodo na javni kanalizaciji, – škodljivo delujejo na čiščenje odpadnih voda, – škodujejo biološkim združbam v sprejemniku, – povzročajo, da odvečen mulj ne ustreza lastnostim, ki so določene z uredbami, katere je sprejelo pristojno ministrstvo. 16) Kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih gospodarske javne infrastrukture. 17) Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca zbirnih podatkov o objektih gospodarske javne infrastrukture, ki jo vodi Geodetska uprava Republike Slovenije. 18) Pristojni organ je organ občinske uprave, stvarno pristojen za gospodarske javne službe. 19) Tehnični pravilnik je akt, ki ureja področje tehničnih normativov in postopkov pri odvajanju in čiščenju komunalnih in padavinskih voda. II. ORGANIZACIJA IN PROSTORSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE
12. člen (oblika javne službe) Javno službo zagotavlja občina v obliki javnega podjetja na območju občine v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom. Z objekti in napravami za odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih voda na celotnem območju občine Mozirje upravlja in gospodari JP Komunala d.o.o. Mozirje (v nadaljnjem besedilu: izvajalec). III. VRSTA IN OBSEG STORITVE JAVNE SLUŽBE TER NJIHOVA PROSTORSKA RAZPOREDITEV
13. člen (izvajanje storitve) Storitve javne službe se nanašajo na komunalno odpadno vodo, ki nastaja v stavbah zaradi bivanja in opravljanja dejavnosti in padavinsko odpadno vodo, ki se odvaja v javno kanalizacijo z javnih površin ali streh. Izvajanje storitve javne službe mora biti zagotovljeno na območju celotne občine, razen za posamezne stavbe ali skupino stavb na nadmorski višini nad 1.500 m. V okviru javne službe mora izvajalec javne službe v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, zagotoviti: 1) vzdrževanje in čiščenje objektov javne kanalizacije, 2) odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s streh in javnih površin, 3) prevzem in obdelavo blata iz malih komunalnih čistilnih naprav ter obstoječih greznic pri uporabniku storitve ter njegovo obdelavo najmanj enkrat na štiri leta, 4) prve meritve in obratovalni monitoring za komunalne čistilne naprave. Kot posebno storitev javne službe zaradi uporabe objektov javne kanalizacije izvajalec javne službe zagotavlja tudi odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo. V okviru javne službe mora izvajalec javne službe za stavbe v naselju ali njegovem delu, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo in za stavbo ali za funkcionalno zaokroženo skupino stavb zunaj naselja zagotoviti: 1) redno praznjenje nepretočnih greznic in odvoz ter obdelavo njihove vsebine v komunalni čistilni napravi, 2) prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav pri uporabniku storitve in njegovo obdelavo najmanj enkrat na štiri leta, 3) prve meritve in obratovalni monitoring oziroma izdelavo ocene obratovanja male čistilne naprave za male komunalne čistilne naprave iz prejšnje alinee v skladu s predpisom, ki določa emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav, 4) izdajo potrdil in strokovnih ocen v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav. Odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode ter padavinske odpadne vode iz površin, ki niso javne ali strehe stavb, se ne štejejo za storitev javne službe ne glede na to, če se takšna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo in čisti v komunalni ali skupni čistilni napravi.
14. člen (lokalna gospodarska javna infrastruktura) Javna kanalizacija je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških naprav, ki se povezujejo v kanalizacijsko omrežje in s pomočjo katerega se zagotavlja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode iz stavb ter padavinske vode s streh in iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih javnih površin. Objekti in naprave javne kanalizacije so lokalna gospodarska javna infrastruktura. Interna kanalizacija, kanalizacijski priključek, pretočne, nepretočne greznice ter male čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, niso objekti javne kanalizacije in so v lasti lastnikov stavb, ki jim pripadajo.
15. člen (uporabniki) Uporabniki javne službe iz tega odloka so gospodinjstva in pravne osebe, ki uporabljajo vodo iz javne oskrbe, oziroma vsaka druga fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali posestnik objekta ali zemljišča, kjer nastaja odpadna in/ali padavinska voda, ki odteka v javno kanalizacijo ali greznice. Za potrebe izvajanja tega odloka so fizične osebe organizirane v gospodinjstva. Gospodinjstvo kot uporabnik je oseba ali skupina oseb, ki prebiva v eni stanovanjski enoti in jo v razmerju do javne službe oziroma do izvajalca zastopa ena od polnoletnih oseb v gospodinjstvu (stanovanjski enoti), ki je za obveznosti po tem odloku za člane gospodinjstva solidarno odgovorna v razmerju do izvajalca. Praviloma je uporabnik posestnik objekta. Posredni in neposredni posestnik (praviloma lastnik in uporabnik oziroma najemodajalec in najemnik) sta za obveznosti po tem odloku solidarno (nerazdelno) odgovorna. Razmerje med uporabnikom in izvajalcem javne službe se vzpostavi na način, določen v
16. členu tega odloka.
17. člen (javna pooblastila) S tem odlokom se izvajalcu podeli javno pooblastilo za uskladitev obstoječega, delno vzpostavljenega katastra in vodenje katastra komunalnih naprav (v nadaljnjem besedilu: kataster), ki vsebuje baze podatkov o infrastrukturnih objektih, omrežjih in napravah namenjenih izvajanju javne službe. Uskladitev obstoječega, delno vzpostavljenega katastra financira občina v deležu, ki se določi v dogovoru z ostalimi občinami, za katere izvajalec izvaja storitev odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Kataster z vsemi zbirkami podatkov je last občine v deležu, ki se določi v dogovoru z ostalimi občinami iz predhodnega odstavka in se vodi skladno s predpisi, ki urejajo vodenje zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture, in usklajeno s standardi in normativi geografskega informacijskega sistema. Kataster se vodi v obliki elektronske baze podatkov. Izvajalec je dolžan posredovati informacije iz katastra osebam, ki za to izkažejo upravičen interes, in sicer v obsegu izkazanega upravičenega interesa. Skladno z določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, je izvajalec prosilcem dolžan posredovati vse informacije iz katastra, razen tistih informacij, za katere isti zakon določa, da prosilcem ne smejo biti posredovane. Informacije javnega značaja, ki se nanašajo na prosilca, je izvajalec slednjemu dolžan posredovati brezplačno, za posredovanje ostalih informacij javnega značaja pa je izvajalec prosilcem upravičen zaračunati stroške skladno z uredbo, ki ureja posredovanje informacij javnega značaja. Izvajalec ima javno pooblastilo tudi za vodenje vseh evidenc po tem odloku, razen za tiste evidence, za katerih vodenje so z veljavnimi predpisi in tem odlokom pooblaščeni drugi subjekti. V okvir javne službe iz tega odloka sodi tudi izvajanje vzdrževalnih del v javno korist na javnem kanalizacijskem omrežju.
18. člen (Tehnični pravilnik) Izvajalec sprejme Tehnični pravilnik z navodili, normativi in standardi o javnem kanalizacijskem sistemu in odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v občini (v nadaljevanju: Tehnični pravilnik). Tehnični pravilnik podrobneje določa navodila in tehnične normative za gradnjo, priključevanje, uporabo in vzdrževanje javne kanalizacije z namenom, da se poenoti izvedba in doseže zanesljivo delovanje ter druge pogoje za izvajanje javne službe, varstvene razmere glede odvajanja odpadnih voda na vodovarstvenem območju, opredeljuje izvajanje nadzora nad gradnjo javne kanalizacije ter ureja pravico vpogleda v kataster komunalnih naprav oziroma pridobivanje drugih informacij javnega značaja in stroškovnik za pridobivanj teh informacij. IV. OBJEKTI IN NAPRAVE V UPRAVLJANJU UPORABNIKOV IN IZVAJALCA
19. člen (stvarno pravna razmerja javne infrastrukture) Javna infrastrukturna omrežja, objekti in naprave ter zemljišča, na katerih je ta javna infrastruktura zgrajena in, ki se predajo v upravljanje izvajalcu, so v lasti občine. Infrastrukturni objekti in zemljišča se v zemljiško knjigo vpišejo kot lastnina občine, služnostne pravice pa v korist občine in vsakokratnega upravljavca. Lastniki nepremičnin, prek katerih poteka javno infrastrukturno omrežje oziroma na njih stojijo javni infrastrukturni objekti ali naprave, so lahko tudi druge pravne ali fizične osebe, ki pa so dolžne občini omogočiti ustrezno služnostno ali drugo stvarno pravno pravico v skladu s smiselno uporabo prvega odstavka. V nasprotnem primeru mora izvajalec o tem obvestiti občino, ki mora nemudoma pričeti postopek za omejitev lastninske pravice lastnika zemljišča. Brez soglasja občinskega sveta so omrežja, objekti, naprave in zemljišča iz prvega odstavka tega člena izven pravnega prometa, niso predmet hipoteke, na njih ni mogoča izvršba in jih ni mogoče priposestvovati ali na drugačen način pridobiti lastninskih ali drugih stvarnih pravic, razen služnosti za napeljevanje kanalizacijskih in podobnih objektov in naprav javnega pomena.
20. člen (omrežja, objekti in naprave v upravljanju izvajalca) Omrežja, objekti in naprave v upravljanju izvajalca so: 1) magistralno omrežje in naprave: – kanalski vodi za odvajanje odpadnih in padavinskih voda medobčinskega pomena, – črpališča za prečrpavanje odpadnih in padavinskih voda na magistralnem omrežju, – naprave za čiščenje odpadnih in padavinskih voda na magistralnem omrežju. 2) primarno omrežje in naprave: – primarno omrežje in naprave javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: primarno omrežje) so kanali ter z njimi povezani tehnološki sklopi, kot so črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadnih voda v takšnih kanalih oziroma vodih, ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij na posameznih območjih naselja, lahko pa tudi za odvajanje industrijske odpadne vode iz ene ali več naprav, ki so na območju takšnega naselja in ki se zaključijo v komunalni ali skupni čistilni napravi ali z navezavo na magistralno kanalizacijsko omrežje. 3) sekundarno omrežje in naprave: – sekundarno omrežje in naprave javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: sekundarno omrežje) je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških sklopov, kot so peskolovi, lovilci olj in maščob, črpališča za prečrpavanje odpadne vode in podobnih, ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode v naselju ali njegovem delu. Sekundarno omrežje se zaključi v mali komunalni čistilni napravi ali z navezavo na primarno kanalizacijsko omrežje. 4) male čistilne naprave: – komunalne čistilne naprave opredeljene v predpisu, ki ureja odvajanje odpadnih voda iz malih komunalnih čistilnih naprav.
21. člen (objekti in naprave uporabnikov) Objekti in naprave, ki so v lasti uporabnika ali uporabnikov so: 1) interna kanalizacija, 2) kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo, 3) obstoječe greznice, greznice, 4) male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo manjšo od 50 PE, 5) vodomeri na lastnih vodnih virih ali na iztokih pred izpustom v javno kanalizacijo, 6) merilna mesta in vzorčevalniki na kanalizacijskem priključku ali na vtokih in iztokih iz internih čistilnih naprav. Objekti iz prvega odstavka tega člena so v upravljanju upravljavcev stavb ali lastnikov stavb. Lastniki objektov iz prvega odstavka tega člena morajo sami zagotoviti: – redno vzdrževanje in čiščenje interne kanalizacije in priključkov na javno kanalizacijo, – redno vzdrževanje obstoječih greznic ter malih komunalnih čistilnih naprav, – občasno preverjanje tehnične brezhibnosti priključkov na javno kanalizacijo, greznic ter malih komunalnih čistilnih naprav v skladu s predpisom. Lastniki objektov iz prvega odstavka tega člena lahko vzdrževanje, čiščenje in tehnično preverjanje teh objektov prenesejo s pogodbo na izvajalca javne službe. Uporabnik je dolžan z objekti iz prvega odstavka gospodariti tako, da je omogočeno nemoteno odvajanje odpadne vode in da voda pred iztokom v javno kanalizacijo ali naravni odvodnik oziroma površinski vodotok izpolnjuje zahteve predpisov o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. V. JAVNA POOBLASTILA IZVAJALCA JAVNEGA KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA
22. člen (javno pooblastilo za predpisovanje projektnih pogojev in dajanje soglasij) Izvajalec ima javno pooblastilo za predpisovanje mnenj, projektnih pogojev in dajanje soglasij, kolikor to ni v nasprotju z zakonom: – k prostorskim aktom; – k projektom oziroma drugim aktom v postopku izdaje gradbenega dovoljenja; – za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje; – za posege v prostor, kjer poteka javno kanalizacijsko omrežje; – za povečanje oziroma zmanjšanje priključne moči; – v drugih primerih, določenih z zakonom. Izvajalec je dolžan na vlogo stranke izdelati tudi predhodne strokovne pogoje ali mnenje. Izvajalec sodeluje pri tehničnih pregledih objektov in naprav, če je tako določeno s predpisi.
23. člen (javna pooblastila) Izvajalec ima, poleg javnih pooblastil iz prejšnjega člena, tudi, skladno s
24. členom tega odloka, javno pooblastilo za vodenje katastra komunalnih naprav in evidenc po tem odloku. V katastru javne kanalizacije se vodijo podatki o: – objektih in napravah sekundarnega, primarnega omrežja in magistralnega omrežja, – komunalnih in skupnih čistilnih napravah, – kanalizacijskih priključkih.
25. člen (priključitev na javno kanalizacijo) Na območju, kjer se zgradi javna kanalizacija je obvezna priključitev na javno kanalizacijsko omrežje v dvanajstih mesecih po tem, ko uporabnik prejme obvestilo iz tretjega odstavka
26. člena tega odloka, sicer nastane obveznost plačila storitev javne službe po tem odloku. Ne glede na določila prejšnjega odstavka priključitev na javno kanalizacijsko omrežje ni obvezna, ko bi bile tehnične rešitve, ki bi le-to omogočile, nesorazmerno drage. V tem primeru je uporabnik odvajanja komunalne odpadne vode dolžan urediti z izgradnjo nepretočne greznice oziroma male čistilne naprave, skladno s predpisi. Ne glede na določila prvega odstavka tega člena priključitev na javno kanalizacijsko omrežje prav tako ni obvezna v primeru, da uporabnik odvaja komunalno odpadno vodo v malo čistilno napravo, ki je bila izgrajena in predana v uporabo skladno s predpisi. V primeru spora o tem, ali obstoji dolžnost priključitve na javno kanalizacijsko omrežje, odloči o tem v upravnem postopku pristojni organ občinske uprave, stvarno pristojen za gospodarske javne službe. Priključitev na javno kanalizacijsko omrežje je dovoljena samo ob izpolnitvi pogojev iz soglasja k priključitvi, ki ga je dolžan izvajalec izdati v skladu z določili tega odloka, ter pod pogojem, da objekt razpolaga z gradbenim ali temu ustreznim upravnim dovoljenjem. Gradbeno oziroma ustrezno dovoljenje ni potrebno, ko gre za objekte, zgrajene pred letom 1967 in je za objekt odmerjen komunalni prispevek. Uporabnik mora pred priključitvijo z izvajalcem skleniti pogodbo o izvajanju storitev gospodarske javne službe, ki je predmet tega odloka. Kjer je več uporabnikov vezanih na en obračunski vodomer, sklene pogodbo v imenu uporabnikov upravnik ali druga s strani uporabnikov pooblaščena oseba, na podlagi pravnega akta z uporabniki oziroma solastniki objekta oziroma objektov. Uporabnik mora ob priključitvi na javno kanalizacijo opustiti greznice v skladu s predpisi in izvajalcu omogočiti nadzor nad kanalizacijskim priključkom in revizijskim jaškom. Smernice za opustitev in sanacijo greznic poda izvajalec na zahtevo uporabnika.
27. člen (pravica do priključitve na omrežje) Izvajalec je dolžan dopustiti priključitev na javno kanalizacijo, če uporabnik vloži zahtevo in to dopuščajo zmogljivosti ter tehnična izvedba priključitve na javno kanalizacijo. Če priključitev ni možna, mora izvajalec o uporabnikovi zahtevi odločiti z upravnim aktom, zoper katerega je možna pritožba. Ob usposobitvi nove kanalizacijske infrastrukture, ki omogoča priključitev dodatnih objektov oziroma uporabnikov, izvajalec obvesti potencialne nove uporabnike in organe lokalne skupnosti o možnosti priključitve ustreznih objektov na javno kanalizacijsko omrežje in jim posreduje tudi pogoje za izvedbo priključka. Izvajalec ne sme izvesti priključka uporabniku, če ta nima izdelanega projekta priključka v skladu s Tehničnim pravilnikom. V enostavnih primerih in po dogovoru z upravljavcem je ta rešitev lahko tudi tipska.
28. člen (kanalizacijski priključek) Priključek se izvede praviloma za vsak objekt posebej, lahko pa ima objekt tudi več priključkov. Vsa dela pri graditvi objektov javne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov nadzira izvajalec. Priključitev na javno kanalizacijo lahko izvede izvajalec oziroma za to usposobljena oseba pod nadzorom izvajalca. Izvajalec po priključitvi vpiše uporabnika v evidenco uporabnikov in mu izda potrdilo o priključitvi.
29. člen (prepoved posegov v omrežje) Brez soglasja izvajalca ni dovoljeno izvajanje kakršnihkoli del ali posegov na omrežjih, objektih in napravah, določenih v
30. členu tega odloka. Vsa dela na javnem kanalizacijskem omrežju, kanalizacijskem priključku ter interni kanalizaciji nadzira izvajalec oziroma s strani izvajalca v skladu z veljavno zakonodajo pooblaščena oseba.
31. člen (akti v postopku izdaje gradbenega dovoljenja) V postopku izdaje gradbenega dovoljenja izvajalec določa projektne pogoje ter daje soglasja k projektnim rešitvam. Postopek določanja projektnih pogojev ter dajanja soglasij, roki, zahtevana dokumentacija, zaračunavanje stroškov in druga s temi postopki povezana vprašanja se, upoštevajoč področne predpise, uredijo v Tehničnem pravilniku.
32. člen (začasni priključek) Začasni priključek je možen, kadar za objekt niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka
33. člena tega odloka, pod pogojem, da to ne zahteva povečanih zmogljivosti obstoječega kanalizacijskega sistema. Za izvedbo začasnega priključka iz prvega odstavka je potrebno soglasje izvajalca, izdano v upravnem postopku. Soglasje iz prvega odstavka tega člena se izda največ za dobo enega leta, lahko pa se ga podaljša za dobo največ enega leta, brez obveznosti ponovnega plačila stroškov izdaje soglasja.
34. člen (ukinitev priključka) Ukinitev priključka na javno kanalizacijo je mogoča le v primeru rušenja priključenega objekta. Priključek objekta odjavi uporabnik objekta, ki objekt ruši, najkasneje 14 dni pred ukinitvijo priključka. Izvajalec po odjavi izbriše uporabnika iz registra kanalizacijskih priključkov ter na stroške uporabnika fizično ukine priključek. VI. PREVZEM NAPRAV JAVNEGA KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA V UPRAVLJANJE
35. člen (prenos objektov izvajalcu) Investitor javnega kanalizacijskega omrežja ali njegovih posameznih elementov, objektov oziroma naprav mora po končani gradnji, skladno s pogodbo, prenesti objekte in naprave v upravljanje in gospodarjenje izvajalcu. Investitor je dolžan poleg objektov in naprav izvajalcu izročiti tudi vso projektno in tehnično dokumentacijo ter vsa predpisana upravna dovoljenja. Postopek prevzema mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o primopredaji dokumentacije. Pri prevzemu obstoječih objektov in naprav javne kanalizacije v upravljanje mora biti izvajalcu izročena vsa dokumentacija, ki je na voljo, kot npr. evidence, knjigovodski podatki, blagajniški podatki, listine o lastništvu, podatki o terjatvah in dolgovih in ostale poslovne zadeve. VII. MERITVE KOLIČIN IN OBRAČUN ODVEDENE TER OČIŠČENE ODPADNE VODE
36. člen (meritve količin in obračun odvajanja) Odvedena odpadna in očiščena voda se obračunava v kubičnih metrih. Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda, plačujejo odvedeno in očiščeno vodo v enaki količini in v enakih razdobjih, kot jo plačujejo za porabljeno vodo. Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz lastnih vodovodov in ki so priključeni na sistem javne kanalizacije, plačujejo stroške odvedene odpadne in očiščene vode v količini, kot jo porabijo. Količina porabljene vode se meri z obračunskim vodomerom (merilno napravo). Obračunski vodomer (merilno napravo) je dolžan zgraditi uporabnik, skladno z zahtevami odloka, ki ureja gospodarsko javno službo oskrbe s pitno vodo, in ostalimi veljavnimi predpisi. Do vgraditve obračunskega vodomera (merilne naprave) se odvedena odpadna in očiščena voda uporabniku obračuna po pavšalni porabi, ki jo izvajalec določi na podlagi kriterijev o norma porabi vode. Ne glede na določila prejšnjih odstavkov tega člena lahko uporabnik v primeru, ko količina odvedene odpadne in očiščene vode bistveno odstopa od količine pitne oziroma tehnološke vode, na svoje stroške zahteva vgradnjo merilne naprave za merjenje količin odvedene odpadne in očiščene vode. Takšno napravo je uporabnik dolžan vzdrževati sam, na lastne stroške, upoštevajoč pri tem zahteve Tehničnega pravilnika. V primeru vgradnje v tem odstavku opredeljene merilne naprave, se količina odvedene odpadne in očiščene vode obračunava skladno s stanjem po takšni merilni napravi.
37. člen (okvara obračunskega vodomera oziroma merilne naprave) Kolikor izvajalec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer oziroma merilna naprava v okvari ali je ugotovljen nedovoljen način rabe ali če iz drugega razloga ni mogoče odčitati obračunskega vodomera (merilne naprave), je osnova za obračun povprečna dnevna poraba zadnjega obračunskega obdobja, ki je bila ugotovljena na osnovi odčitkov, oziroma v obdobju 12 mesecev pred nastankom okvare. Plačila storitev javne službe se lahko oprosti uporabnik, ki izkaže, da je prišlo do okvare internega omrežja, voda pa ni odtekala v kanalizacijo in sicer za tisto količino vode, ki presega povprečno porabo zadnjega obračunskega obdobja, ki je bila ugotovljena na osnovi odčitkov, oziroma v obdobjih 12 mesecev pred nastankom okvare.
38. člen (merilno mesto) Merilno mesto je objekt na priključku uporabnika, ki služi nadzoru in kontroli odpadnih vod posameznega uporabnika. Izvedeno mora biti, kolikor je to zahtevano v skladu z veljavnimi predpisi in Tehničnim pravilnikom. Uporabnik, ki odvaja industrijsko odpadno vodo, je dolžan zgraditi merilno mesto in mora predhodno izvajalcu predložiti projekt za izvedbo merilnega mesta. V osmih dneh po izgradnji merilnega mesta mora uporabnik pisno zaprositi izvajalca za nadzorni pregled merilnega mesta. Uporabnik iz prejšnjega odstavka mora po izvedbi merilnega mesta: 1) voditi obratovalni dnevnik merilnega mesta, 2) dovoliti izvajalcu dostop do merilnega mesta in mu omogočiti pregled obratovalnega dnevnika, 3) dovoliti izvajalcu odvzem vzorcev odpadne vode za določitev kvalitete odpadne vode in meritve količine odpadne vode ter 4) izvajalcu dovoliti redno pregledovanje delovanja merilnih naprav.
39. člen (izvajanje in pogostost meritev) Meritve, ki so osnova za izračun kanalščine, izvaja izvajalec. Stopnja onesnaženosti komunalnih odpadnih vod iz gospodinjstev in ostalih uporabnikov je določena na osnovi splošnih določil in predpisov, ki so podani s strani pristojnih ministrstev. Pogostost meritev mora biti usklajena z veljavnimi predpisi.
40. člen (stroški opravljanja meritev in odvajanja) Vse stroške odvajanja, meritev in čiščenja odpadne vode plača uporabnik javne kanalizacije. V primeru, da se v objektu oziroma na nepremičnini, priključeni na omrežje izvajalca, nahaja več uporabnikov, le-ti z medsebojnim sporazumom določijo deleže, po katerih plačujejo storitev odvajanja, meritev in čiščenja odpadne vode.
41. člen (okoljske dajatve) Uporabniki so za plačilo okoljske dajatve za onesnaževanje okolja, ki je posledica odvajanja odpadnih voda v javno kanalizacijo, neposredno v površinske vode ali posredno s ponikanjem v podzemne vode, dolžni plačati ceno za enoto obremenitve, ki jo določi Vlada Republike Slovenije s sklepom na predlog ministrstva, pristojnega za okolje in se plačuje na način in v obsegu, kot ga določi Vlada Republike Slovenije. VIII. INDUSTRIJSKA ODPADNA VODA
42. člen (odvajanje industrijskih odpadnih voda) V javno kanalizacijo se smejo izpuščati samo tiste industrijske odpadne vode, ki ne prekoračijo vrednosti emisij snovi in toplote, ki jih določajo predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. Uporabnik, ki odvaja industrijsko odpadno vodo, ki ni primerna za spuščanje v javno kanalizacijo, mora pred priključitvijo na javno kanalizacijo to vodo očistiti skladno s predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. V primeru, če takšno odpadno vodo v javno kanalizacijo odvede brez prehodnega očiščenja, je ne glede na krivdo odškodninsko odgovoren za vso v posledici takšnega ravnanja morebiti nastalo škodo. Uporabnik mora uveljavljati take ukrepe in tehnične rešitve, ki zmanjšujejo količino in stopnjo onesnaženosti odpadne vode, ki odteka v javno kanalizacijo.
43. člen (meritve stopnje onesnaženosti) Meritve stopnje onesnaženosti industrijskih odpadnih vod, ki se odvajajo v javno kanalizacijo, se izvajajo skladno s predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. Meritve stopnje onesnaženosti je dolžan zagotoviti uporabnik. V posebnih primerih lahko izvajalec predpiše dodatne pogoje za način vzorčenja, pogostnost meritev in parametre, ki so sicer določeni z veljavnimi predpisi. Izvajalec lahko zmanjša pogostnost in obseg meritev, ki so določene v soglasju, če uporabnik dokaže, da je kakovost odpadne vode na priključku v javno kanalizacijo ustrezna, vendar se meritev ne sme opravljati na manj kot vsakih šest mesecev.
44. člen (posebna pogodba) Posebno pogodbo z izvajalcem morajo skleniti uporabniki v primeru, če dosegajo: 1) nadpovprečne količine odpadne vode, 2) nadpovprečna nihanja količin odpadne vode, 3) nadpovprečne parametre onesnaženja odpadne vode oziroma nihanj parametrov, 4) za odvajanje vseh industrijskih odpadnih voda.
45. člen (obveznost obveščanja) Uporabnik javne kanalizacije je dolžan takoj obvestiti izvajalca o nevarnih in škodljivih snoveh, ki so zaradi nesreče, okvare tehnološke opreme, malomarnosti ali višje sile odtekle v javno kanalizacijo. Uporabnik je dolžan takoj obvestiti izvajalca o vseh spremembah kvalitete in količin odpadne vode, ki so trajnejšega značaja. O rezultatih meritev onesnaženosti je uporabnik dolžan obveščati izvajalca najmanj enkrat letno oziroma do
46. januarja tekočega leta za preteklo leto. IX. PADAVINSKE VODE
47. člen (odvajanje padavinskih voda) Padavinsko vodo je treba odvajati neposredno v naravne odvodnike (vodotoke) ali s ponikanjem v tla. Padavinske vode, ki so tako onesnažene, da se na podlagi določb podzakonskih aktov ne smejo odvajati neposredno v vodotoke ali na ponikanje, mora lastnik ali upravljavec površin primerno zajeti in očistiti, ter jih speljati v vodotoke ali s ponikanjem v tla, kadar je to izvedljivo. V primeru, če se padavinska voda odvaja v javno kanalizacijo, za kar mora uporabnik pridobiti predhodno soglasje izvajalca, se za plačilo odvajanja uporabljajo določila tega odloka, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda, s tem, da se tarifa obračuna na podlagi velikosti površine, s katere se padavinska voda odvaja. X. ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNIH VODA NA OBMOČJIH, KJER NE OBSTAJAJO IN NISO PREDVIDENI SISTEMI JAVNE KANALIZACIJE
48. člen (gradnja lastnih naprav) Na območjih, kjer ni zgrajenih sistemov javne kanalizacije, ali se po operativnem programu ne predvideva gradnja javne kanalizacije, je pri gradnji novih objektov obvezna izgradnja lastnih objektov za čiščenje odpadnih voda (čistilne naprave), na katere se ne navezuje padavinskih voda. Dovoli se gradnja izključno nepretočnih greznic na praznjenje ali navezavo na primerno izvedeno malo čistilno napravo. Padavinske vode ne smejo biti odvedene v greznico. Speljati jih je treba v sprejemnike, meteorno kanalizacijo ali s ponikanjem v tla, kadar je to izvedljivo. Obstoječe greznice, ki niso vodotesne so dolžni lastniki odstraniti iz uporabe najkasneje do
50. 2015, če je stavba na vodovarstvenem območju. Na ostalem območju občine pa najkasneje do
53. Greznice, ki niso vodotesne, je potrebno nadomestiti z malimi čistilnimi napravami, ki imajo ustrezen certifikat, ali nepretočnimi greznicami. Lastnik stavbe na območjih iz prvega odstavka tega člena je dolžan z izvajalcem skleniti pogodbo o praznjenju greznice oziroma odvozu blata iz male čistilne naprave in o izvajanju obratovalnega monitoringa. Pogodbo je dolžan skleniti v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka.
54. člen (čiščenje in vzdrževanje) Uporabniki morajo zagotoviti redno čiščenje in vzdrževanje lastnih objektov za čiščenje odpadnih voda (greznic, čistilnih naprav). Praznjenje greznic je obvezno in se opravlja po potrebi s strani izvajalca gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda oziroma najmanj enkrat na štiri leta. Uporabniki so dolžni v ta namen omogočiti in dopustiti dostop do greznic s specialnimi vozili. Izvajalec izda potrdilo o praznjenju greznice, ki ga mora uporabnik predložiti na zahtevo inšpekcijskih služb. Vsebino greznic se lahko odpelje izključno na napravo za prevzem in čiščenje grezničnih gošč. V primeru, ko izvajalec ugotovi, da vsebina greznice, ki je bila pripeljana na čistilno napravo, ne ustreza pogojem za sprejem, naredi potrebne analize ter uredi obdelavo in odstranitev neustrezne vsebine na stroške uporabnika. Vsebina greznic, blata iz malih čistilnih naprav in ostankov čiščenja kanalizacijskih priključkov ali internih kanalizacij ni dovoljeno izpuščati v javno kanalizacijo. Glede plačila storitve iz drugega odstavka tega člena se uporabljajo določila tretjega in četrtega odstavka
55. člena tega odloka. Izvajalec je dolžan voditi evidenco uporabnikov z individualnimi greznicami, na podlagi katere se pripravlja plan praznjenja. Dejanske termine praznjenja je upravljavec dolžan uskladiti z uporabnikom. XI. MOTNJE ODVAJANJA IN ČIŠČENJA
56. člen (motnja delovanja sistema brez objave) Izvajalec javne službe lahko na stroške uporabnika brez objave in brez odgovornosti za morebitno škodo, ki nastane zaradi tega, najprej prekine odvajanje odpadnih in padavinskih voda, in sicer tako, da se uporabniku prekine odtok iz notranje kanalizacije v javno kanalizacijo, in nato dobavo vode iz javnega vodovoda, v naslednjih primerih: – če je zaradi stanja interne kanalizacije stavbe ali naprav v njej ogroženo obratovanje javne kanalizacije, proces čiščenja na komunalni čistilni napravi ali zdravje oziroma premoženje ljudi, – če je kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo izveden brez soglasja izvajalca, – če uporabnik brez soglasja izvajalca dovoli priključitev drugega uporabnika na interno kanalizacijo ali kanalizacijski priključek ali če spremeni zmogljivosti svoje napeljave, – če uporabnik onemogoča izvajalcu meritve količin in stopnje onesnaženosti odpadne vode ali pregled na kanalizacijskem priključku, – če uporabnik svojevoljno spremeni izvedbo priključka, – če uporabnik krši objavljene omejitve in druge ukrepe v zvezi z odvajanjem in čiščenjem odpadne vode, – če uporabnik z odvajanjem odpadne vode ogroža vodne vire ali oskrbo s pitno vodo. Prav tako mora uporabnik v primerih iz prejšnjega odstavka na poziv izvajalca prekiniti črpanje iz lastnih virov ali virov, pridobljenih na podlagi koncesije. Prekinjeno odvajanje odpadne in padavinske vode oziroma dobava vode iz javnega vodovoda velja za čas, do odprave vzroka prekinitve. Stroške prekinitve in ponovne priključitve plača uporabnik.
57. člen (motnja delovanja sistema z obvezno objavo) Izvajalec ima pravico brez povračila škode povzročiti motnjo v delovanju sistema odvajanja odpadnih in padavinskih voda tudi v naslednjih primerih: 1) za čas izvedbe planiranih vzdrževalnih del na javni kanalizaciji, 2) za čas odprave nepredvidljivih okvar na objektih in napravah javne kanalizacije, 3) v primerih višje sile. Izvajalec mora o času trajanja prekinitve odvajanja odpadnih voda v primeru izvedbe planiranih vzdrževalnih del obvestiti uporabnike neposredno ali preko sredstev javnega obveščanja pravočasno, in sicer vsaj en