← Slovenija

Pravila borze, stran 5031.

Na podlagi

  1. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 67/07 in 100/07 – sprememba) in določb Statuta Ljubljanske borze, d.d., Ljubljana, je uprava borze na seji dne
  2. 2008 sprejela Pravila Ljubljanske borze, d.d., Ljubljana (Pravila borze), h katerim je Agencija za trg vrednostnih papirjev izdala soglasje z odločbo št. 23/47/AG-07-

(175), z dne
  1. P R A V I L A B O R Z E
  2. SPLOŠNE DOLOČBE Vsebina Pravil borze
  3. člen Pravila Ljubljanske borze (v nadaljevanju: Pravila) urejajo naslednja področja:
  4. pravila o vrednostnih papirjih, v zvezi s katerimi urejajo predvsem: – pogoje za uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na borznem trgu; – pogoje in kriterije za razvrstitev in premestitev vrednostnih papirjev na borznem trgu; – obveznosti razkrivanja nadzorovanih in drugih informacij ter poročanja borzi; – pogoje za začasno ustavitev trgovanja in za umik vrednostnih papirjev iz trgovanja na borznem trgu; – ukrepe borze v zvezi z izdajatelji vrednostnih papirjev; – postopek odločanja borze v posamičnih zadevah v zvezi z izdajatelji;
  5. pravila o borznih članih, v zvezi s katerimi urejajo predvsem: – pogoje za sprejem borznega člana in za prenehanje članstva, organizacijske, tehnične in kadrovske pogoje ter pogoje v zvezi s poravnavo borznih poslov, ki jih mora izpolnjevati borzni član; – druge medsebojne pravice in obveznosti borze in borznega člana; – nadzor nad borznimi člani; – ukrepe, ki jih v razmerju do borznega člana lahko uporabi borza, če ta krši svoje obveznosti; – postopek odločanja borze v posamičnih zadevah v zvezi z borznimi člani;
  6. pravila borznega trgovanja, v zvezi s katerimi urejajo predvsem: – način objavljanja ponudb za nakup ali prodajo vrednostnih papirjev na borznem trgu; – način in pogoje za sklenitev poslov na borznem trgu in za poravnavo obveznosti iz borznih poslov; – zagotavljanje transparentnosti trgovanja z vrednostnimi papirji; – druge medsebojne obveznosti borznih članov v zvezi s posli, sklenjenimi na borznem trgu. Opredelitev splošnih pojmov in kratic
  7. člen
(1)Splošni pojmi in kratice, uporabljene v Pravilih in ostalih splošnih aktih borze v ustreznem sklonu in številu, imajo naslednji pomen:
  1. Izraz borza pomeni Ljubljansko borzo vrednostnih papirjev, d. d., Ljubljana.
  2. Izraz statut pomeni statut borze.
  3. Izraz Priporočila pomeni Priporočila javnim delniškim družbam za obveščanje, ki jih sprejme uprava borze.
  4. Izraz Navodila pomeni navodila, ki jih za izvajanje teh Pravil izda uprava borze.
  5. Izraz Cenik pomeni Cenik za storitve Ljubljanske borze, d.d., Ljubljana, pri čemer začne del Cenika v skladu z ZTFI veljati, ko borza pridobi soglasje Agencije.
  6. Izraz BIS pomeni borzni informacijski sistem.
  7. Izraz BTS pomeni borzni trgovalni sistem in je sestavni del BIS.
  8. Izraz SEO pomeni sistem elektronskih objav in je sestavni del BIS.
  9. Izraz sistem CSI pomeni sistem za centralno shranjevanje nadzorovanih informacij.
  10. Izraz uprava pomeni upravo borze.
  11. Izraz ZTFI pomeni Zakon o trgu finančnih instrumentov.
  12. Izraz ZBan-1 pomeni Zakon o bančništvu.
  13. Izraz ZUP pomeni Zakon o splošnem upravnem postopku.
  14. Izraz ZUS-1 pomeni Zakon o upravnem sporu.
  15. Izraz ZISDU pomeni Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje.
  16. Izraz ZGD-1 pomeni Zakon o gospodarskih družbah.
  17. Izraz ZPre-1 pomeni Zakon o prevzemih.
  18. Izraz ID pomeni investicijsko družbo, skladno z ZISDU.
  19. Izraz VS pomeni vzajemni sklad, skladno z ZISDU.
  20. Izraz DZU pomeni družbo za upravljanje ID oziroma VS skladno z ZISDU.
  21. Izraz SP pomeni strukturirani produkt.
  22. Izraz Agencija pomeni Agencijo za trg vrednostnih papirjev oziroma drug pristojni nadzorni organ države članice.
(2)Določbe zakonov, na katere se sklicujejo Pravila, se uporabljajo v njihovem vsakokrat veljavnem besedilu. Opredelitev pojmov v zvezi z uvrstitvijo vrednostnih papirjev 3. člen
(1)Izrazi v zvezi z uvrstitvijo vrednostnih papirjev, uporabljeni v Pravilih in ostalih splošnih aktih borze v ustreznem sklonu in številu, imajo naslednji pomen: 1. Izraz oseba, ki je zahtevala uvrstitev pomeni izdajatelja, drugo osebo, če izdajatelj s tem soglaša, ali drugo osebo brez soglasja izdajatelja, ob pogoju da so vrednostni papirji uvrščeni v trgovanje na drugem borznem trgu v Republiki Sloveniji ali drugem organiziranem trgu v državi članici.
(2)Pojmi v zvezi z uvrstitvijo vrednostnih papirjev, uporabljeni v teh Pravilih, imajo enak pomen kot pojmi, opredeljeni v naslednjih določbah ZTFI, če za posamezni primer ni drugače določeno:
  1. organizirani trg v prvem odstavku
  2. člena ZTFI;
  3. borzni trg v prvem odstavku
  4. člena ZTFI;
  5. prenosljivi vrednostni papirji v tretjem odstavku
  6. člena ZTFI;
  7. lastniški vrednostni papirji v drugem odstavku
  8. člena ZTFI;
  9. dolžniški vrednostni papirji v tretjem odstavku
  10. člena ZTFI;
  11. potrdilo o deponiranju v
  12. členu ZTFI;
  13. prospekt v
  14. členu ZTFI;
  15. poenostavljeni prospekt v prvem odstavku
  16. člena ZTFI;
  17. izdajatelj v prvem odstavku
  18. člena ZTFI;
  19. centralni register in centralna klirinška depotna družba (KDD) v
  20. členu ZTFI;
  21. centralni depo v prvem odstavku
  22. člena ZTFI;
  23. nadzorovana informacija v
  24. členu ZTFI. Opredelitev pojmov v zvezi s trgovanjem
  25. člen
(1)Izrazi v zvezi s trgovanjem, uporabljeni v Pravilih in ostalih splošnih aktih borze v ustreznem sklonu in številu, imajo naslednji pomen:
  1. Izraz član borze pomeni pravno osebo, ki jo je borza sprejela v članstvo na borzo na podlagi izpolnjenih pogojev, ki jih predpisujejo ZTFI, podzakonski akti in borza.
  2. Izraz borzni trgovalec pomeni fizično osebo, ki izpolnjuje pogoje v skladu s temi Pravili in jo član borze pooblasti, da v imenu borznega člana v BTS vnaša naročila za trgovanje.
  3. Izraz lot pomeni najmanjšo količino vrednostnega papirja, s katero se lahko sklepajo borzni posli.
  4. Izraz borzni posel pomeni posel, ki je sklenjen z vrednostnim papirjem, ki je uvrščen v trgovanje na borzni trg in je sklenjen preko BTS ali na drug način v skladu s temi Pravili.
  5. Izraz vzdrževalec likvidnosti pomeni osebo, ki zagotavlja likvidnost določenega vrednostnega papirja z obveznim dnevnim zagotavljanjem omejenih naročil za nakup in prodajo na trgu ter sklepanjem poslov na podlagi teh naročil v svojem imenu in za svoj račun.
  6. Izraz poravnalni član pomeni osebo, ki je član poravnalnega sistema in ki za račun borznega člana opravlja poravnavo iz sklenjenih borznih poslov.
(2)Pojmi, uporabljani v teh Pravilih, imajo enak pomen kot pojmi, opredeljeni v naslednjih določbah ZTFI, če za posamezni primer ni drugače določeno:
  1. poravnava poslov v
  2. členu ZTFI;
  3. poravnalni sistem v
  4. členu ZTFI;
  5. investicijsko podjetje v prvem odstavku
  6. člena ZTFI;
  7. borznoposredniška družba v drugem odstavku
  8. člena ZTFI;
  9. banka v prvem odstavku
  10. člena ZBan-
  11. Spoštovanje Pravil
  12. člen
(1)Z dnem sprejema v članstvo na borzi borzni člani in borzni trgovalci sprejemajo vse določbe teh Pravil in splošnih aktov, izdanih na njihovi podlagi, ter spremembe in dopolnitve Pravil ali splošnih aktov, izdanih na njihovi podlagi, in se zavezujejo k njihovemu spoštovanju in izvajanju.
(2)Z dnem uvrstitve vrednostnih papirjev v trgovanje na borznem trgu se oseba, ki je zahtevala uvrstitev, zaveže k spoštovanju in izvajanju vseh določb teh Pravil in splošnih aktov, izdanih na njihovi podlagi, ter sprememb in dopolnitev Pravil ali splošnih aktov, izdanih na njihovi podlagi.
(3)Oseba, ki je zahtevala uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na borznem trgu, se z dnem uvrstitve vrednostnih papirjev v trgovanje na borznem trgu, borzni člani pa z dnem sprejema v članstvo na borzi, zavežejo k plačevanju pristojbin borzi v skladu s Cenikom. 2. BORZNI TRG Struktura borznega trga 6. člen
(1)Borzni trg je organizirani trg, ki ga upravlja borza, in je razdeljen na naslednje segmente:
  1. segment delnic;
  2. segment obveznic;
  3. segment investicijskih kuponov;
  4. segment delnic ID;
  5. segment strukturiranih produktov.
(2)V segment delnic se v skladu s 3. poglavjem Pravil uvrščajo delnice in potrdila o deponiranju v zvezi z delnicami.
(3)V segment obveznic se v skladu s 4. poglavjem Pravil uvrščajo obveznice in potrdila o deponiranju v zvezi z obveznicami.
(4)V segment investicijskih kuponov se v skladu s 5. poglavjem Pravil uvrščajo investicijski kuponi vzajemnih skladov.
(5)V segment delnic ID se v skladu s 6. poglavjem Pravil uvrščajo delnice ID in potrdila o deponiranju v zvezi z delnicami ID.
(6)V segment strukturiranih produktov se v skladu s 7. poglavjem Pravil uvrščajo naložbeni certifikati, nakupni boni, samostojno prenosljive pravice pri povečanjih osnovnega kapitala, drugi vrednostni papirji, ki imajo lastnosti strukturiranih produktov, in potrdila o deponiranju v zvezi s temi vrednostnimi papirji.
(7)Segmenti delnic, vzajemnih skladov in strukturiranih produktov so razdeljeni na podsegmente, kot je to določeno v 7., 44. in 54. členu Pravil.
(8)Dodatno poimenovanje segmentov in podsegmentov ter njihove oznake se lahko določi v Navodilih za potrebe ponujanja storitev borze, operativnega izvajanja teh Pravil, uporabe izrazov v angleškem jeziku ipd.
  1. DELNICE 3.
  2. Uvrstitev in razvrstitev delnic na borzni trg 3.1.
  3. Pogoji in kriteriji za uvrstitev in razvrstitev delnic na borzni trg Segmentacija borznega trga delnic
  4. člen
(1)Borzni trg delnic je razdeljen na naslednje podsegmente:
  1. Vstopna kotacija;
  2. Standardna kotacija;
  3. Prva kotacija.
(2)Vstopna kotacija pomeni podsegment borznega trga delnic, na katerem se trguje z delnicami, ki izpolnjujejo pogoje za uvrstitev delnic v trgovanje na borznem trgu, določene v 8. in 9. členu Pravil, oseba, ki je zahtevala uvrstitev, pa izpolnjuje zakonsko predpisane obveznosti.
(3)Standardna kotacija oziroma Prva kotacija pomeni podsegment borznega trga delnic, na katerem se trguje z delnicami, ki poleg pogojev za uvrstitev iz drugega odstavka tega člena izpolnjujejo tudi dodatne kriterije, ki jih določajo Pravila za razvrstitev le-teh v Standardno kotacijo oziroma v Prvo kotacijo, določene v
  1. oziroma
  2. členu Pravil, njihovi izdajatelji pa se poleg zakonsko predpisanih obveznosti razkrivanja informacij zavežejo tudi k izpolnjevanju dodatnih obveznosti razkrivanja, določenih v Pravilih. Pogoji za uvrstitev delnic na borzni trg
  3. člen Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati delnice za uvrstitev v trgovanje na borznem trgu, so v zvezi s:
  4. pravnim položajem izdajatelja: – da je njegova ustanovitev in njegov statusni ustroj v skladu s predpisi države njegovega sedeža;
  5. objavo prospekta in drugih informacij, določenih v
  6. poglavju ZTFI: – v primeru, ko je določena obveznost objave prospekta v skladu z ZTFI: da je oseba, ki zahteva uvrstitev delnic, pridobila odločbo o potrditvi prospekta Agencije oziroma drugega pristojnega nadzornega organa; – v primeru dovoljene izjeme od obveznosti objave prospekta v skladu z ZTFI: da je oseba, ki zahteva uvrstitev delnic podpisala izjavo o uporabi izjeme od objave prospekta in o tem obvestila Agencijo v skladu z
  7. členom ZTFI; kot podrobneje izhaja iz
  8. člena Pravil;
  9. prenosljivostjo: – da so delnice prosto prenosljive;
  10. izdajo delnic in poravnavo poslov s temi delnicami: – da so delnice veljavno izdane in so izpolnjeni tudi pogoji za zanesljivo poravnavo poslov s temi delnicami, pri čemer je ta pogoj pri izdajateljih s sedežem v Republiki Sloveniji izpolnjen, če so delnice izdane kot nematerializirani vrednostni papirji, vpisane v centralni register. Pogoji glede objave prospekta in drugih informacij
  11. člen
(1)Oseba, ki zahteva uvrstitev, je dolžna pred začetkom trgovanja izpolniti obveznosti glede objave:
  1. prospekta oziroma obveznosti glede uporabe dovoljene izjeme od objave prospekta in
  2. drugih informacij, ki jih predpisuje ZTFI v
  3. poglavju.
(2)Oseba, ki zahteva uvrstitev delnic, mora, potem ko je prospekt potrjen, borzi predložiti dokončno oblikovani prospekt v elektronski obliki, ga objaviti in borzo obvestiti o času in mestu objave, in sicer najpozneje do dneva uvrstitve delnic v trgovanje na borznem trgu.
(3)Če glede sestave in javne objave prospekta veljajo izjeme v skladu z ZTFI, mora oseba, ki zahteva uvrstitev, borzi predložiti izjavo o uporabi izjeme od objave prospekta skupaj z obvestilom o predložitvi le-te Agenciji oziroma drugemu pristojnemu organ.
(4)Če je bil prospekt po vložitvi zahteve za uvrstitev dopolnjen, mora oseba, ki je zahtevala uvrstitev, borzi do začetka trgovanja posredovati s strani Agencije oziroma drugega pristojnega organa potrjeni dodatek k prospektu v elektronski obliki. Način predložitve le-tega se predpiše z Navodili.
(5)Če se v skladu z ZTFI lahko sestavi poenostavljeni prospekt, se za poenostavljeni prospekt uporabljajo določbe teh Pravil glede prospekta. Pogoji za razvrstitev delnic v Vstopno kotacijo
  1. člen Pogoji za razvrstitev delnic v Vstopno kotacijo so pogoji za uvrstitev delnic na borzni trg iz
  2. in
  3. člena Pravil. Pogoji in kriteriji za razvrstitev delnic v Standardno kotacijo
  4. člen
(1)Za razvrstitev delnic v Standardno kotacijo morajo delnice in njihovi izdajatelji izpolnjevati naslednje pogoje in kriterije:
  1. pogoje za uvrstitev na borzni trg: – izpolnjeni so pogoji za uvrstitev delnic na borzni trg, določeni v
  2. in
  3. členu Pravil.
  4. kvantitativne kriterije: – 3 leta poslovanja; – revidirana letna poročila za tri poslovna leta; – minimalna vrednost kapitala: 2 mio EUR; – minimalna velikost razreda delnic: 1 mio EUR; – odstotek razreda delnic v javnosti: vsaj 25%; – število imetnikov razreda delnic: vsaj
  5. kriterije obveščanja: – izjava izdajatelja, s katero se zaveže, da bo objavljal podatke o medletnem poslovanju ter izjavo o skladnosti s Kodeksom v skladu s
  6. členom Pravil; – izjava izdajatelja, s katero se zaveže, da si bo po svojih najboljših močeh prizadeval izpolnjevati prakso dobrega obveščanja, določene v Priporočilih.
(2)V primeru, da odstotek razreda delnic v javnosti iz 2. točke prvega odstavka tega člena ne dosega 25%, se šteje da je kriterij izpolnjen, če velikost razreda delnic v javnosti, v primeru da gre za prvo razvrstitev v Standardno kotacijo, presega knjigovodsko vrednost 2 mio EUR, oziroma da tržna kapitalizacija velikosti razreda delnic v javnosti znaša 4 mio EUR.
(3)Delnice se lahko razvrstijo v Standardno kotacijo četudi ne izpolnjujejo enega od kriterijev, določenih v 2. točki prvega odstavka tega člena, če pri tem ne gre za bistvena odstopanja ali če obstaja utemeljeno pričakovanje, da bo tudi ta pogoj izpolnjen v kratkem času po razvrstitvi v Standardno kotacijo.
(4)Borza lahko razvrsti v Standardno kotacijo tudi delnice novo ustanovljene družbe, ki je nastala z združitvijo več družb oziroma z razdelitvijo obstoječe družbe, pri čemer se šteje, da sta pogoja glede let poslovanja in revidiranih letnih poročil smiselno izpolnjena, če so bile delnice vsaj ene od družb, ki so se združile, oziroma družbe, ki se je razdelila, do začetka postopka preoblikovanja uvrščeni na borzni trg.
(5)Podrobnejše kriterije iz
  1. točke in vsebino izjav iz
  2. točke prvega odstavka tega člena se predpiše z Navodili. Pogoji in kriteriji za razvrstitev delnic v Prvo kotacijo
  3. člen
(1)Za razvrstitev delnic v Prvo kotacijo morajo delnice in njihovi izdajatelji izpolnjevati naslednje pogoje in kriterije:
  1. pogoje za uvrstitev na borzni trg: – izpolnjeni so pogoji za uvrstitev delnic na borzni trg, določeni v
  2. in
  3. členu Pravil.
  4. kvantitativne kriterije: – 3 leta poslovanja; – revidirana letna poročila za tri poslovna leta; – minimalna vrednost kapitala: 50 mio EUR; – minimalna velikost razreda delnic: 1 mio EUR; – odstotek razreda delnic v javnosti: vsaj 25%; – število imetnikov razreda delnic: vsaj
  5. kriterije obveščanja: – izjava izdajatelja, s katero se zaveže, da bo obveščal in poročal tudi v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP); – izjava izdajatelja, s katero se zaveže, da bo zagotavljal javno objavo povzetkov javnih objav izdajatelja tudi v angleškem jeziku; – izjava izdajatelja, s katero se zaveže, da bo objavljal podatke o medletnem poslovanju ter izjavo o skladnosti s Kodeksom v skladu s
  6. členom Pravil; – izjava izdajatelja, s katero se zaveže, da si bo po svojih najboljših močeh prizadeval izpolnjevati prakso dobrega obveščanja, določene v Priporočilih.
  7. kriteriji likvidnosti: – minimalno povprečno dnevno število sklenjenih poslov z delnicami; – minimalni povprečni dnevni vrednostni obseg sklenjenih poslov z delnicami; – globina trga; ali – sklenjena ter borzi posredovana veljavna pogodba izdajatelja z vzdrževalcem likvidnosti za te delnice.
(2)V primeru, da odstotek razreda delnic v javnosti iz 2. točke prvega odstavka tega člena ne dosega 25%, se šteje, da je pogoj izpolnjen, če odstotek dosega vsaj 10% in je velikost razreda delnic v javnosti 25 mio EUR.
(3)Vsebino izjav iz
  1. točke ter podrobnejše kriterije iz
  2. in
  3. točke prvega odstavka tega člena se določi z Navodili. Navodila ter njihove morebitne spremembe se objavijo vsaj tri mesece pred začetkom preverjanja izpolnjevanja kriterijev likvidnosti. 3.1.
  4. Odločanje o uvrstitvi in razvrstitvi delnic na borzni trg Odločanje o zahtevi za uvrstitev
  5. člen
(1)Borza odloča o uvrstitvi delnic v trgovanje na borzni trg na podlagi vložene zahteve za uvrstitev, katere vsebina se predpiše z Navodili. O uvrstitvi delnic v trgovanje na borznem trgu borza odloča po postopku, določenem v 10.1. in 10.2. poglavju teh Pravil.
(2)Borza izda odločbo o uvrstitvi delnic v trgovanje na borznem trgu, če so izpolnjene procesne predpostavke za odločanje iz
  1. člena Pravil in so izpolnjeni pogoji za uvrstitev delnic v trgovanje na borznem trgu iz
  2. člena Pravil ter pogoji glede objave prospekta in drugih informacij iz
  3. člena Pravil.
(3)Borza zavrne zahtevo za uvrstitev, če niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka tega člena.
(4)Ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena lahko borza, v primeru da pogoj glede izdaje delnic v nematerializirani obliki še ni izpolnjen, na podlagi vložene zahteve za uvrstitev, odloča o uvrstitvi že pred njihovo izdajo v nematerializirani obliki, ter sprejme odločbo o uvrstitvi z odložnim pogojem.
(5)Za izpolnitev odložnega pogoja iz četrtega odstavka tega člena je oseba, ki je vložila zahtevo, dolžna borzi posredovati potrdilo o izdaji delnic v nematerializirani obliki takoj pa prejemu le-tega. Po izpolnitvi odložnega pogoja borza o tem izda ugotovitveno odločbo in jo vroči osebi, ki je vložila zahtevo, ter o uvrstitvi delnic obvesti člane, javnost in Agencijo. Odločanje o razvrstitvi delnic 14. člen
(1)Oseba, ki zahteva uvrstitev, mora v zahtevi za uvrstitev tudi navesti, za kateri podsegment borznega trga delnic zahteva razvrstitev delnic. Razvrstitev v Standardno kotacijo ali v Prvo kotacijo lahko zahteva le izdajatelj teh delnic.
(2)Borza poleg odločbe o uvrstitvi delnic v skladu z 10.3. poglavjem Pravil izda sklep o razvrstitvi delnic v zahtevani podsegment, če je zahteva za razvrstitev utemeljena in so izpolnjeni pogoji in kriteriji za tako razvrstitev delnic.
(3)Če borza na podlagi zahteve iz prvega odstavka tega člena ugotovi, da delnice ne izpolnjujejo pogojev za razvrstitev v zahtevani podsegment, o tem pisno obvesti osebo, ki je zahtevala uvrstitev, in jo pozove, da se o tem izjavi, nato pa s sklepom odloči o razvrstitvi v najvišji možni podsegment, za katerega delnice izpolnjujejo pogoje in kriterije za razvrstitev.
(4)Ne glede na izpolnjevanje pogojev in kriterijev za razvrstitev v Prvo kotacijo iz 12. člena Pravil lahko borza, v primeru da bi razvrstitev delnic izdajatelja v Prvo kotacijo ogrozila standarde Prve kotacije, zavrne zahtevo izdajatelja za razvrstitev v Prvo kotacijo in s sklepom razvrsti delnice v najvišji možni podsegment, za katerega delnice izpolnjujejo pogoje in kriterije za razvrstitev.
(5)Podrobnejši postopek razvrstitve delnic se predpiše z Navodili. Začetek trgovanja z delnicami 15. člen
(1)Oseba, ki je zahtevala uvrstitev delnic v trgovanje na borznem trgu, je dolžna:
  1. do začetka trgovanja izvesti obveznosti glede objave dodatka k prospektu v skladu četrtim odstavkom
  2. člena Pravil,
  3. v roku, ki se ji določi v izreku odločbe o uvrstitvi delnic v trgovanje na borznem trgu, plačati pristojbino v skladu s Cenikom.
(2)Datum začetka trgovanja določi borza, po izpolnitvi dolžnosti iz prvega odstavka tega člena. O tem praviloma tri
(3)dni oziroma najkasneje en
(1)dan pred začetkom trgovanja obvesti člane borze, javnost in izdajatelja oziroma osebo, ki je zahtevala uvrstitev.
(3)Če oseba, ki je zahtevala uvrstitev, ne izpolni svojih obveznosti skladno s prvim odstavkom tega člena in se zato trgovanje s temi delnicami ne začne v roku treh
(3)mesecev od vročitve odločbe o uvrstitvi delnic v trgovanje na borznem trgu, lahko borza umakne delnice iz trgovanja na borznem trgu v skladu s 3.
  1. poglavjem Pravil. 3.
  2. Premestitev delnic na borznem trgu Premestitev delnic na zahtevo izdajatelja
  3. člen
(1)Postopek premestitve delnic se lahko začne na zahtevo izdajatelja, s katero zahteva premestitev delnic v drug podsegment. Vsebino obrazca zahteve za premestitev se predpiše z Navodili.
(2)Pri odločanju borze o premestitvi delnic se uporabljajo določbe odločanja borze o razvrstitvi delnic drugega in četrtega odstavka 14. člena Pravil.
(3)Če borza na podlagi zahteve iz prvega odstavka tega člena ugotovi, da delnice ne izpolnjujejo pogojev za premestitev v zahtevani podsegment, borza o tem pisno obvesti izdajatelja in ga pozove, da se o tem izjavi. Če zahteva tudi na tej podlagi ni utemeljena, borza s sklepom zavrne zahtevo za premestitev delnic.
(4)Borza odloči o zahtevi za premestitev delnic v roku trideset
(30)dni od prejema popolne zahteve. Datum, s katerim se premestitev izvede, borza določi s sklepom o premestitvi.
(5)Če so bile delnice izdajatelja, za katere je vložil zahtevo za premestitev v Standardno kotacijo oziroma Prvo kotacijo, predhodno že premeščene iz Standardne kotacije oziroma iz Prve kotacije, lahko izdajatelj vloži zahtevo za premestitev v Standardno kotacijo oziroma Prvo kotacijo šele po poteku šestih
(6)mesecev od predhodne premestitve. Borza lahko premestiti navedene delnice v Standardno kotacijo oziroma v Prvo kotacijo, če so izpolnjeni pogoji in kriteriji ter če oceni, da ponovna razvrstitev teh delnic v Standardno kotacijo oziroma v Prvo kotacijo ne bi ogrozila standardov teh podsegmentov. Premestitev delnic na podlagi revizije kriterijev 17. člen
(1)Borza vsakih šest
(6)mesecev izvede redno revizijo izpolnjevanja kriterijev za razvrstitev delnic v Standardno kotacijo in Prvo kotacijo.
(2)Redna revizija izpolnjevanja kriterijev za razvrstitev delnic v Standardno kotacijo iz prvega odstavka tega člena obsega preverjanje, ali so izpolnjeni:
  1. kvantitativni kriteriji iz
  2. točke prvega odstavka
  3. člena Pravil ter
  4. kriteriji obveščanja iz
  5. točke prvega odstavka
  6. člena Pravil.
(3)Redna revizija izpolnjevanja kriterijev za razvrstitev delnic v Prvo kotacijo iz prvega odstavka tega člena obsega preverjanje, ali so izpolnjeni:
  1. kvantitativni kriteriji iz
  2. točke prvega odstavka
  3. člena Pravil,
  4. kriteriji obveščanja
  5. točke prvega odstavka
  6. člena Pravil, ter
  7. kriteriji likvidnosti iz
  8. točke prvega odstavka
  9. člena Pravil.
(4)Če borza v dveh
(2)zaporednih obdobjih, določenih v prvem odstavku tega člena, ugotovi neizpolnjevanje kriterijev iz drugega ali tretjega odstavka tega člena, borza s sklepom odloči o premestitvi v najvišji možni podsegment trga delnic, za katerega delnice izpolnjujejo pogoje in kriterije za razvrstitev. Premestitev delnic se izvede s prvim trgovalnim dnem naslednjega meseca po redni reviziji.
(5)Ne glede na določbo četrtega odstavka tega člena lahko borza v primeru izrednih dogodkov preveri izpolnjevanje kriterijev iz drugega oziroma tretjega odstavka tega člena in s sklepom odloči o premestitvi, s katerim določi tudi datum, ko se premestitev izvede. Podrobnejše razloge izrednih revizij se predpiše z Navodili.
(6)Če borza na podlagi četrtega ali petega odstavka tega člena ugotovi neizpolnjevanje kriterijev, o tem pred izdajo sklepa o premestitvi pisno obvesti izdajatelja v roku, ki se določi z Navodili, in ga pozove, da se o tem izjavi.
(7)Ne glede na določbo četrtega in petega odstavka tega člena borza ne odloči o premestitevi iz Prve kotacije, če izdajatelj borzi pred iztekom
(15)petnajst-dnevnega roka od dne ugotovitve neizpolnjevanja kriterijev likvidnosti iz
  1. točke prvega odstavka
  2. člena Pravil predloži dokazilo o podpisu pogodbe o opravljanju storitev z vsaj enim vzdrževalcem likvidnosti.
(8)O premestitvi delnic na podlagi revizije kriterijev borza odloča po postopku, določenem v 10.
  1. poglavju Pravil. 3.
  2. Spremembe pri delnicah Opredelitev sprememb in uporaba določb o postopku
  3. člen
(1)Poglavje 3.
  1. Pravil se uporablja v primeru sprememb pri delnicah, ki se nanašajo predvsem na:
  2. spremembe števila delnic uvrščenih v trgovanje na borznem trgu, pri čemer gre lahko za: – povečanje števila delnic, ki se izvede v centralnem registru oziroma centralnem depoju z vpisom dodatne količine delnic (npr. v primeru povečanja osnovnega kapitala, pripojitve, delitve delnic ipd.) ali – zmanjšanje števila delnic, ki se izvede v centralnem registru oziroma centralnem depoju z izbrisom določene količine delnic (npr. v primeru zmanjšanja osnovnega kapitala, umika lastnih delnic, oddelitve, združitve delnic ipd.);
  3. spremembe lastnosti delnic, uvrščenih v trgovanje na borznem trgu, ki se izvede v centralnem registru oziroma centralnem depoju z zamenjavo kode, oznake, ipd. (npr. v primeru spremembe nominalnega zneska delnic ipd.).
(2)O spremembi pri delnicah borza odloča po postopku, določenem v 10.
  1. poglavju Pravil. Zahteva za spremembo pri delnicah
  2. člen
(1)Postopek sprememb pri delnicah se začne na podlagi vložene zahteve osebe, ki je zahtevala uvrstitev. Zahtevi je treba priložiti ustrezen skupščinski sklep, na podlagi katerega je prišlo do spremembe pri delnicah oziroma drugo dokumentacijo, iz katere izhaja utemeljenost zahteve. Vsebina zahteve in dokumentacija, ki se priloži zahtevi, se predpiše z Navodili.
(2)Zahteva iz prvega odstavka tega člena se mora vložiti še pred vložitvijo ustreznega naloga za izvedbo spremembe v centralnem registru oziroma centralnem depoju. Pogoji in obveznosti za povečanje števila delnic 20. člen
(1)Pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za povečanje števila delnic na borznem trgu, so:
  1. pogoji, določeni za uvrstitev delnic v trgovanje na borznem trgu v
  2. členu Pravil;
  3. pogoji glede objave prospekta in drugih informacij, določeni v
  4. členu Pravil.
(2)Oseba, ki je zahtevala uvrstitev, mora do začetka trgovanja s povečanim številom delnic izpolniti obveznosti iz prvega odstavka 15. člena Pravil. Odločanje o zahtevi za spremembo pri delnicah 21. člen
(1)Borza na podlagi prejete zahteve za spremembo izda odločbo, s katero odloči o spremembi pri posamezni delnici, če ugotovi, da je zahteva za spremembo utemeljena.
(2)Borza lahko na podlagi prejete zahteve za spremembo odloča o spremembi pri posamezni delnici že pred izvedbo spremembe pri delnici v centralnem registru oziroma centralnem depoju ter lahko sprejme odločbo o spremembi pri posamezni delnici z odložnim pogojem.
(3)Za izpolnitev odložnega pogoja iz drugega odstavka tega člena je izdajatelj dolžan takoj po prejemu borzi posredovati potrdilo o izvedbi spremembe pri posamezni delnici v centralnem registru oziroma centralnem depoju.
(4)Ob izpolnitvi odložnega pogoja borza o tem izda ugotovitveno odločbo in jo v roku osmih
(8)dni vroči osebi, ki je vložila zahtevo. Borza o datumu povečanja števila delnic in o začetku trgovanja s povečanim številom teh delnic obvesti člane, javnost in Agencijo.
(5)Podrobnejši postopek spremembe se predpiše v Navodilih. Postopanje borze v primeru nevložene zahteve 22. člen
(1)Če borza pri spremljanju izpolnjevanja pogojev za trgovanje z delnicami na borznem trgu v skladu z 9.1. poglavjem Pravil ugotovi neizpolnjevanje pogojev za trgovanje zaradi spremembe pri posamezni delnici v centralnem registru oziroma centralnem depoju, oseba, ki je zahtevala uvrstitev, pa ne vloži pravočasno ustrezne zahteve za spremembo števila in/ali lastnosti delnic na borznem trgu, borza za tri
(3)dni ustavi trgovanje s temi delnicami in o tem obvesti osebo, ki je zahtevala uvrstitev, člane borze, javnost in Agencijo.
(2)V primeru iz prvega odstavka tega člena borza pozove osebo, ki je zahtevala uvrstitev, da nemudoma vloži ustrezno zahtevo za spremembo števila in/ali lastnosti delnic na borznem trgu oziroma zahtevo za podaljšanje začasne ustavitve trgovanja.
(3)Če oseba, ki je zahtevala uvrstitev, pravočasno vloži zahtevo iz drugega odstavka tega člena, borza odloča v skladu z njo. Če oseba, ki je zahtevala uvrstitev, ne vloži pravočasno ustrezne zahteve iz drugega odstavka tega člena, borza:
  1. sprosti trgovanje z enakim številom delnic, kot je bilo pred ustavitvijo, če je prišlo do spremembe števila delnic;
  2. podaljša začasno ustavitev do prejema ustrezne zahteve, če je prišlo do spremembe lastnosti pri posamezni delnic (zamenjave delnic in drugo). 3.
  3. Obveznosti razkrivanja informacij Obveznost razkrivanja informacij
  4. člen
(1)Obveznosti izdajateljev, katerih delnice so uvrščene v trgovanje na borznem trgu, glede razkrivanja nadzorovanih oziroma drugih informacij predpisujejo ZTFI ter drugi zakoni in podzakonski predpisi.
(2)Če so bile delnice uvrščene v trgovanje na borznem trgu na zahtevo osebe brez soglasja izdajatelja, obveznosti glede razkrivanja, objave in hrambe nadzorovanih informacij iz prvega odstavka tega člena ne nastanejo za izdajatelja, temveč za osebo, ki je zahtevala to uvrstitev. Obveznosti razkrivanja izdajateljev Vstopne kotacije
  1. člen Obveznosti razkrivanja izdajateljev, katerih delnice so razvrščene v Vstopno kotacijo, predpisujejo zakonski in podzakonskimi predpisi iz prvega odstavka
  2. člena Pravil. Obveznosti razkrivanja izdajateljev Standardne kotacije
  3. člen
(1)Izdajatelji, katerih delnice so razvrščene v Standardno kotacijo, so dolžni razkrivati:
  1. informacije v skladu z zakonskimi in podzakonskimi predpisi iz prvega odstavka
  2. člena Pravil;
  3. podatke o poslovanju za prve tri mesece poslovnega leta oziroma za prvih devet mesecev poslovnega leta v skladu s Priporočili za obveščanje za izdajatelje Standardne kotacije, in sicer najkasneje v roku dveh mesecev po izteku tega obdobja;
  4. izjavo o skladnosti s Kodeksom najpozneje ob objavi letnega poročila.
(2)Izdajatelj, katerega delnice so razvrščene v Standardno kotacijo, si mora po svojih najboljših močeh prizadevati, da bo izpolnjeval dodatne obveznosti razkrivanja informacij, ki ga borza kot prakso dobrega obveščanja opredeli v Priporočilih. Priporočila, ki jih sprejme uprava, niso zavezujoč predpis in se v delih in na način, kot je določeno v Pravilih, uporabljajo kot kriterij razvrščanja delnic v posamezni podsegment borznega trga delnic. Obveznosti razkrivanja izdajateljev Prve kotacije 26. člen
(1)Izdajatelji, katerih delnice so razvrščene v Prvo kotacijo, so dolžni razkrivati:
  1. informacije v skladu z zakonskimi in podzakonskimi predpisi iz prvega odstavka
  2. člena Pravil;
  3. podatke o poslovanju tudi v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP);
  4. povzetke javnih objav v angleškem jeziku hkrati z objavami v slovenskem jeziku;
  5. podatke o poslovanju za prve tri mesece poslovnega leta oziroma za prvih devet mesecev poslovnega leta v skladu s Priporočili za obveščanje za izdajatelje Prve kotacije, in sicer najkasneje v roku dveh mesecev po izteku tega obdobja;
  6. izjavo o skladnosti s Kodeksom najpozneje ob objavi letnega poročila.
(2)Izdajatelj, katerega delnice so razvrščene v Prvo kotacijo, si mora po svojih najboljših močeh prizadevati, da bo izpolnjeval dodatne obveznosti razkrivanja informacij, ki ga borza kot prakso dobrega obveščanja opredeli v Priporočilih. Priporočila, ki jih sprejme uprava, niso zavezujoč predpis in se v delih in na način, kot je določeno v Pravilih, uporabljajo kot kriterij razvrščanja delnic v posamezni podsegment borznega trga delnic. Objava informacij 27. člen
(1)Izdajatelj mora nadzorovane informacije iz 23., 24.,
  1. in
  2. člena Pravil objaviti na način, kot ga predpisujejo ZTFI in na njegovi podlagi izdani podzakonski predpisi. Objave, ki jih izdajatelj izvede na drug način, kot je določen v prvem stavku tega odstavka, borza ne šteje za javne objave.
(2)Druge informacije, ki jih mora izdajatelj objaviti v skladu s prvim odstavkom 23. člena Pravil, mora izdajatelj objaviti na način, kot ga določajo ti posebni predpisi.
(3)Izdajatelj mora v zahtevi za uvrstitev njegovih delnic v trgovanje na borznem trgu navesti, na kakšen način oziroma preko katerega medija bo objavljal informacije.
(4)Izdajatelj, ki namerava spremeniti medij objave svojih obvestil, mora obvestilo o spremembi mesta objave objaviti v skladu z zakonom in podzakonskimi predpisi ter o tem predhodno obvestiti borzo. Predložitev informacij borzi 28. člen
(1)Izdajatelj, katerega delnice so uvrščene v trgovanje na borznem trgu, ki objavi nadzorovano informacijo, je dolžan hkrati vsebino te objave predložiti borzi in borzo obvestiti o času in mestu te objave. Podrobnejši način predložitve nadzorovanih informacij borzi se predpiše z Navodili.
(2)Izdajatelj, katerega delnice so uvrščene v trgovanje na borznem trgu, je dolžan borzi v naslednjih rokih predložiti tudi naslednje informacije:
  1. predlog sprememb statuta – takoj, ko je mogoče, in najpozneje do dneva zasedanja skupščine, ki bo odločala o teh spremembah;
  2. v primeru sprejetih sprememb statuta tudi kopijo prečiščenega besedila statuta, kot ga je potrdil notar – v roku enega tedna po skupščini;
  3. podatke o predlagani in sprejeti višini dividende, datumu preseka, na katerega se ugotovijo upravičenci do dividende, pri čemer je lahko zadnji dan upravičenosti do dividende (glede na stanje delniške knjige), ki ga določi izdajatelj, najprej dva
(2)delovna dneva po dnevu skupščine, ki odloča o delitvi bilančnega dobička, in datum izplačila dividend – takoj ko je mogoče;
  1. v primeru spremembe statuta pri razdelitvi kosovnih delnic pri nespremenjenem osnovnem kapitalu podatke o presečnem datumu oziroma roku, ki je določen za izvedbo razdelitve kosovnih delnic, in o delitvenem razmerju – takoj, ko je mogoče;
  2. o spremembi glede izbire matične države članice glede razkrivanja nadzorovanih informacij – v enakem roku, ko se mora o tem obvestiti Agencijo.
(3)Izdajatelj, katerega delnice so uvrščene v trgovanje na borznem trgu, je dolžan predložiti borzi tudi druge informacije in dokumentacijo, kakor to določa veljavna zakonodaja.
(4)Izdajatelji, katerih delnice so razvrščene v Prvo kotacijo, morajo borzo tudi tekoče obveščati o podpisih pogodb z vzdrževalci likvidnosti oziroma o prenehanju njihove veljavnosti.
(5)Če so bile delnice uvrščene v trgovanje na borznem trgu na zahtevo osebe brez soglasja izdajatelja, ob pogoju iz
  1. točke prvega odstavka
  2. člena Pravil, za izdajatelja v razmerju do borze ne nastanejo obveznosti iz prvega do četrtega odstavka tega člena Pravil. Uporaba jezika
  3. člen
(1)Izdajatelji, katerih delnice so uvrščene v trgovanje na borznem trgu, morajo borzi predložiti informacije iz 28. člena Pravil v slovenskem ali angleškem jeziku oziroma njihov overjen prevod v slovenski ali angleški jezik.
(2)Izdajatelji, katerih delnice so razvrščene v Standardno kotacijo ali Prvo kotacijo, morajo ne glede na določbe
  1. člen ZTFI glede uporabe jezika v objavi nadzorovanih informacij, svoje objave sestaviti v slovenskem ali angleškem jeziku. Hramba nadzorovanih informacij
  2. člen
(1)Izdajatelj mora v zahtevi za uvrstitev delnic v trgovanje na borznem trgu navesti, kateri sistem CSI je izbral za hrambo njegovih objavljenih nadzorovanih informacij.
(2)Izdajatelj, ki namerava spremeniti sistem CSI, mora o tem predhodno obvestiti borzo. Seznanjanje borznih članov z možnostmi dostopa do nadzorovanih informacij 31. člen
(1)Borza svoje člane tekoče seznanja z možnostmi dostopa do nadzorovanih informacij, ki jih je objavil izdajatelj v skladu s
  1. poglavjem ali
  2. členom ZTFI na način, ki omogoča članom:
  3. pridobiti informacije, kateri način oziroma mesto objave uporablja izdajatelj za objavo nadzorovanih informacij;
  4. pridobiti informacije, kateri sistem CSI je izdajatelj izbral za shranjevanje nadzorovane informacije.
(2)Podrobnejši način seznanjanja borznih članov z možnostmi dostopa do nadzorovanih informacij, ki jih je objavil izdajatelj, se predpiše z Navodili. 3.
  1. Začasna ustavitev trgovanja z delnicami na borznem trgu Razlogi za začasno ustavitev trgovanja z delnicami na borznem trgu
  2. člen
(1)Borza začasno ustavi trgovanje z delnico na borznem trgu:
  1. če je ustavitev ali prepoved trgovanja kot nadzorni ukrep odredila agencija ali drug nadzorni organ države članice izdajatelja;
  2. če delnice ne izpolnjujejo več pogojev za trgovanje, razen če bi taka ustavitev lahko povzročila pomembne škodljive posledice za interese vlagateljev ali normalno delovanje borznega trga;
  3. če je to potrebno zaradi postopkov zamenjave ali drugih sprememb pri delnicah v centralnem registru oziroma centralnem depoju, predvsem v zvezi s spremembo kapitala, združitvijo in preoblikovanjem družbe izdajatelja;
  4. če prejme utemeljeno pisno zahtevo izdajatelja za začasno ustavitev trgovanja z delnicami tega izdajatelja.
(2)Borza lahko ustavi trgovanje z delnicami na borznem trgu, če so podane utemeljene okoliščine za zaščito interesov vlagateljev.
(3)Ne glede na določbo
  1. točke prvega odstavka tega člena borza začasno ne ustavi trgovanja z delnicami na borznem trgu v primeru razdelitve kosovnih delnic pri nespremenjenem osnovnem kapitalu, če izdajatelj delnic poda pisno zahtevo in borza presodi, da s tem niso ogroženi interesi vlagateljev. Sprostitev trgovanja z delnicami
  2. člen
(1)V primeru iz
  1. in
  2. točke prvega odstavka
  3. člena Pravil borza:
  4. sprosti trgovanje, ko prejme obvestilo oziroma na podlagi drugih okoliščin izve, da so prenehali razlogi, ki so do ustavitve privedli oziroma po treh
(3)dneh od ustavitve trgovanja v primeru nepravočasno vložene zahteve za spremembo števila iz
  1. člena Pravil, oziroma
  2. postopa v skladu s 3.
  3. poglavjem Pravil.
(2)V primeru iz
  1. točke prvega odstavka
  2. člena Pravil začasna ustavitev traja do prejema odločbe centralnega registra oziroma centralnega depoja in zagotovitve pogojev za trgovanje z delnicami, na katere se odločba nanaša, oziroma tri
(3)dni v primeru nepravočasno vložene zahteve za spremembo števila iz 22. člena Pravil.
(3)V primeru iz
  1. točke prvega odstavka in drugega odstavka
  2. člena Pravil začasna ustavitev trgovanja z določenimi delnicami traja do zagotovitve ustrezne javne objave oziroma največ en
(1)trgovalni dan, razen če iz okoliščin posameznega primera ali iz izdajateljeve zahteve izhaja, da je potrebna daljša ustavitev.
(4)Sprostitev trgovanja z delnicami se izvede na način, kot je določen v 153. členu Pravil. Kadar se sprostitev trgovanja z delnicami izvede še pred koncem trgovalnega dne, ker je izdajatelj na predpisan način zagotovil ustrezno obveščenost javnosti, mora med trenutkom javne objave in trenutkom sprostitev trgovanja preteči vsaj petnajst
(15)minut. Uporaba določb o postopku
  1. člen O ustavitvi in sprostitvi trgovanja z delnicami na borznem trgu borza odloča po postopku, določenem v 10.
  2. poglavju Pravil. 3.
  3. Umik delnic iz trgovanja na borznem trgu Razlogi za umik delnic iz trgovanja na borznem trgu
  4. člen Borza umakne delnice iz trgovanja na borznem trgu:
  5. če je v zvezi s temi delnicami tak umik kot nadzorni ukrep odredila agencija ali drug nadzorni organ matične države članice izdajatelja teh delnic,
  6. če delnice ali njegov izdajatelj ne izpolnjujejo več pogojev za trgovanje s temi delnicami na borznem trgu v skladu s
  7. členom Pravil;
  8. če je prejela utemeljeno zahtevo izdajatelja za umik delnic zaradi učinkovanja sklepa o umiku teh delnic iz organiziranega trga v skladu s
  9. členom Pravil;
  10. če umik zahteva oseba, na zahtevo katere so bile te delnice uvrščene v trgovanje na borznem trgu brez soglasja izdajatelja, v skladu z
  11. členom Pravil;
  12. če oseba, ki je zahtevala uvrstitev, ne izpolni pogojev za začetek trgovanja v skladu s
  13. členom Pravil. Umik delnic zaradi neizpolnjevanja pogojev za trgovanje
  14. člen
(1)Če borza pri spremljanju izpolnjevanja pogojev za trgovanje z delnicami na borznem trgu v skladu z 9.1. poglavjem Pravil ugotovi, da delnice ali njihov izdajatelj ne izpolnjujejo pogojev za trgovanje z delnicami (npr. v primeru združitve, statusnega preoblikovanja ali prenehanja družbe izdajatelja, ipd.), borza umakne delnice iz trgovanja na borznem trgu najkasneje v roku treh
(3)dni od dneva izdaje odločbe o umiku, razen če bi tak umik lahko povzročil pomembne škodljive posledice za interese vlagateljev ali normalno delovanje trga.
(2)Umik delnic iz trgovanja na borznem trgu zaradi neizpolnjevanja pogojev za trgovanje lahko zahteva tudi oseba, ki je zahtevala uvrstitev. Vsebina zahteve se predpiše z Navodili. Umik delnic zaradi sklepa o umiku delnic iz organiziranega trga 37. člen
(1)Izdajatelj, katerega delnice so uvrščene v trgovanje na borznem trgu in glede katerih je bil sprejet sklep o umiku teh delnic iz organiziranega trga, mora borzi predložiti zahtevo za umik delnic iz borznega trga skupaj z obvestilom o vpisu sklepa o umiku delnic z organiziranega trga v sodni register naslednji delovni dan po prejemu tega sklepa. Vsebina zahteve za umik in dokumentacija, ki se priloži zahtevi, se predpiše z Navodili.
(2)Če je bil sklep o umiku sprejet z večino, ki je vključevala najmanj 9/10 osnovnega kapitala družbe, zmanjšanega za lastne delnice, borza umakne delnice iz trgovanja na borznem trgu naslednji delovni dan po prejemu zahteve izdajatelja o umiku delnic iz prvega odstavka tega člena, oziroma po poteku določenega roka od dneva vpisa sklepa v sodni register, kadar sklep o umiku tako določa. V drugih primerih borza umakne delnice iz trgovanja na borznem trgu naslednji delovni dan po poteku enega leta od vpisa tega sklepa v sodni register. Umik delnic na zahtevo osebe, ki je zahtevala uvrstitev brez soglasja izdajatelja 38. člen
(1)Če so bile delnice uvrščene v trgovanje na borznem trgu brez soglasja izdajatelja, lahko oseba, na zahtevo katere so bile te delnice uvrščene v trgovanje na borznem trgu, vloži zahtevo za umik teh delnic iz borznega trga. Vsebino zahteve se predpiše z Navodili.
(2)Borza umakne delnice iz trgovanja na borznem trgu na podlagi vložene zahteve za umik iz prvega odstavka tega člena po izteku roka treh
(3)mesecev od prejema zahteve za umik. Postopek o umiku delnic iz borznega trga 39. člen
(1)Pri umiku delnic iz trgovanja na borznem trgu se poleg določb, določenih v tem poglavju Pravil, uporabljajo tudi določbe postopka odločanja borze v posamičnih zadevah, določenem v 10.1. poglavju Pravil. Podrobnejši postopek umika se predpiše z Navodili.
(2)Umik delnic iz trgovanja na borznem trgu pomeni hkrati tudi umik iz podsegmenta borznega trga, v katerega so delnice razvrščene. Objava umika delnic iz trgovanja na borznem trgu
  1. člen Če borza po
  2. ali
  3. točki prvega odstavka
  4. člena Pravil umakne delnice iz trgovanja na borznem trgu, v objavi umika pouči delničarje o pravici do primerne denarne odpravnine in načinu uveljavitve te pravice, razen če so bile delnice uvrščene v trgovanje na borznem trgu na zahtevo druge osebe brez soglasja izdajatelja.
  5. OBVEZNICE Uvrstitev obveznic v trgovanje na borznem trgu
  6. člen
(1)Za uvrstitev obveznic v trgovanje na borznem trgu morajo biti izpolnjeni pogoji, ki jih določajo Pravila za uvrstitev delnic v
  1. členu Pravil, izdajatelj oziroma oseba, ki zahteva uvrstitev obveznic, pa mora izpolniti obveznosti v zvezi z objavo prospekta in drugih informacij v skladu z
  2. členom Pravil ter obveznosti do začetka trgovanja v skladu s
  3. členom Pravil.
(2)V postopku uvrstitve obveznic v trgovanje na borznem trgu se uporabljajo določbe
  1. in
  2. člena ter tretji odstavek
  3. in prvi odstavek
  4. člena Pravil. Razkrivanje nadzorovanih in drugih informacij izdajateljev obveznic ter poročanje borzi
  5. člen
(1)Obveznosti glede vsebine in načina razkrivanja nadzorovanih in drugih informacij za izdajatelje, katerih obveznice so uvrščene v trgovanje na borznem trgu, oziroma osebo, ki je zahtevala uvrstitev, predpisujejo ZTFI in drugi zakoni in podzakonski predpisi.
(2)Izdajatelji, katerih obveznice so uvrščene v trgovanje na borznem trgu, oziroma oseba, ki je zahtevala uvrstitev obveznic, so dolžni borzo obvestiti o objavi nadzorovanih informacij v skladu s prvim odstavkom
  1. člena Pravil in borzi posredovati informacije in dokumentacijo, kakor to določa veljavna zakonodaja. Glede jezika predložitve informacij borzi se uporablja določba prvega odstavka
  2. člena Pravil.
(3)Glede spremembe mesta objave in sistema CSI se v zvezi z obveznicami uporabljajo določbe četrtega odstavka 27. člena ter drugega odstavka 30. člena Pravil.
(4)Borza svoje člane tekoče seznanja z možnostmi dostopa do objavljenih nadzorovanih informacij v skladu z
  1. členom Pravil. Spremembe, začasna ustavitev trgovanja in umik obveznic
  2. člen
(1)V postopku sprememb pri obveznicah se uporabljajo določbe 3.3. poglavja Pravil.
(2)V postopku začasne ustavitve trgovanja z obveznicami na borznem trgu se uporabljajo določbe 3.5. poglavja Pravil.
(3)Borza umakne obveznice iz trgovanja na borznem trgu:
  1. če so zapadle vse obveznosti, vsebovane v teh obveznicah;
  2. če so podani razlogi za umik, določeni v 1., 2.,
  3. in
  4. točke prvega odstavka
  5. člena Pravil;
  6. če prejme utemeljeno zahtevo izdajatelja za umik obveznic iz trgovanja na borznem trgu, pri čemer se obveznice umaknejo iz trgovanja po izteku roka treh
(3)mesecev od dneva izdaje odločbe o umiku.
(4)V postopku umika obveznic iz trgovanja na borznem trgu se smiselno uporabljajo določbe 36., 38.,
  1. člena Pravil.
  2. INVESTICIJSKI KUPONI Segmentacija borznega trga investicijskih kuponov
  3. člen Borzni trg investicijskih kuponov je razdeljen na podsegmenta Plus kotacija in Osnovna kotacija. Pogoji za uvrstitev investicijskih kuponov VS na borzni trg
  4. člen
(1)Za uvrstitev investicijskih kuponov VS v trgovanje na borznem trgu morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
  1. ustanovitev in statusni ustroj družbe izdajatelja je v skladu s predpisi države njegovega sedeža;
  2. objava prospekta;
  3. investicijski kuponi so prosto prenosljivi;
  4. investicijski kuponi so veljavno izdani in izpolnjeni so tudi pogoji za zanesljivo poravnavo poslov z njimi.
(2)Poleg pogojev, določenih v prvem odstavku tega člena, morajo biti izpolnjeni tudi pogoji glede DZU, ki upravlja VS, in sicer da je od Agencije oziroma drugega pristojnega nadzornega organa države članice pridobila naslednje:
  1. dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov;
  2. dovoljenje za upravljanje VS, katerega investicijski kuponi so predmet zahteve za uvrstitev v trgovanje na borznem trgu;
  3. dovoljenje za javno objavo prospekta in izvlečka prospekta v skladu z ZISDU-1;
  4. soglasje k pravilom upravljanja VS. Pogoji za razvrstitev investicijskih kuponov v Osnovno kotacijo
  5. člen Pogoji za razvrstitev investicijskih kuponov v Osnovno kotacijo so enaki pogojem za uvrstitev investicijskih kuponov na borzni trg iz
  6. člena Pravil. Pogoji in kriteriji za razvrstitev investicijskih kuponov VS v Plus kotacijo
  7. člen
(1)Za razvrstitev investicijskih kuponov VS v Plus kotacijo morajo investicijski kuponi oziroma VS izpolnjevati naslednje pogoje in kriterije:
  1. pogoje za uvrstitev na borzni trg: – izpolnjeni so pogoji, določeni v
  2. členu Pravil, za razvrstitev investicijskih kuponov v Osnovno kotacijo;
  3. kvanitativne kriterije: – najmanjše število imetnikov investicijskih kuponov je 100; – najmanjša velikost sredstev VS v upravljanju je 100.000 EUR;
  4. kriterij likvidnosti: – sklenjena ter borzi posredovana veljavna pogodba z vsaj enim vzdrževalcem likvidnosti za investicijski kupon VS, ki je predmet zahteve za razvrstitev v Plus kotacijo.
(2)Podrobnejše kriterije iz
  1. točke prvega odstavka tega člena se predpiše z Navodili. Odločanje o uvrstitvi, razvrstitvi in premestitvi investicijskih kuponov VS
  2. člen
(1)V postopku uvrstitve in razvrstitve investicijskih kuponov VS v trgovanje na borznem trgu se smiselno uporabljajo določbe 13., prvega do tretjega odstavka
  1. in
  2. člena Pravil, pri čemer lahko zahtevo za uvrstitev in razvrstitev investicijskih kuponov vloži DZU, ki upravlja VS.
(2)V postopku premestitve investicijskih kuponov VS se smiselno uporabljajo določbe od prvega do četrtega odstavka 16., prvega, ter od četrtega do osmega odstavka 17. člena Pravil.
(3)Redna revizija izpolnjevanja kriterijev za razvrstitev investicijskih kuponov vzajemnih skladov v Plus kotacijo iz prvega odstavka
  1. člena Pravil obsega preverjanje ali so izpolnjeni:
  2. kvantitativni kriteriji iz
  3. točke prvega odstavka
  4. člena Pravil;
  5. kriteriji likvidnosti iz
  6. točke prvega odstavka
  7. člena Pravil. Razkrivanje nadzorovanih in drugih informacij izdajateljev investicijskih kuponov VS ter poročanje borzi
  8. člen
(1)Obveznosti glede razkrivanja nadzorovanih in drugih informacij za VS oziroma DZU, ki upravlja VS, predpisujejo ZISDU in drugi zakoni ter podzakonski predpisi.
(2)DZU, ki upravlja VS, borzi poroča o:
  1. vrednosti enote premoženja VS v rokih, z vsebino in na način, kot je določen v Navodilih borze;
  2. spremembah podatkov v zvezi s pogoji za trgovanje, določenimi v 1.,
  3. in
  4. točki prvega odstavka
  5. člena ter
  6. in
  7. točki drugega odstavka
  8. člena Pravil, na način, kot je določen v Navodilih borze.
(3)DZU, ki upravlja VS, oziroma oseba, ki je zahtevala razvrstitev investicijskih kuponov VS v Plus kotacijo, je dolžna borzo tekoče obveščati o podpisih pogodb z vzdrževalci likvidnosti oziroma o prenehanju njihove veljavnosti. Spremembe, začasna ustavitev trgovanja in umik investicijskih kuponov VS 50. člen
(1)V postopku sprememb pri investicijskih kuponih VS se uporabljajo določbe 3.3. poglavja Pravil, ki urejajo spremembo lastnosti. Zaradi posebnosti trgovanja z investicijskimi kuponi se ne uporabljajo določbe tega poglavja, ki urejajo spremembo števila v centralnem registru oziroma centralnem depoju.
(2)V postopku začasne ustavitve trgovanja z investicijskimi kuponi VS na borznem trgu se smiselno uporabljajo določbe 3.5. poglavja Pravil.
(3)Borza umakne investicijske kupone VS iz trgovanja na borznem trgu:
  1. če so podani razlogi za umik, določeni v 1., 2.,
  2. in
  3. točke prvega odstavka
  4. člena Pravil;
  5. če prejme utemeljeno zahtevo osebe, ki je zahtevala uvrstitev, za umik investicijskih kuponov iz trgovanja na borznem trgu, pri čemer se investicijski kuponi umaknejo iz trgovanja po izteku roka treh
(3)mesecev od dneva izdaje odločbe o umiku.
(4)V postopku umika investicijskih kuponov VS iz trgovanja na borznem trgu se smiselno uporabljajo določbe 36., 38.,
  1. člena Pravil.
  2. DELNICE ID Uvrstitev delnic ID v trgovanje na borznem trgu
  3. člen
(1)Za uvrstitev delnic ID v trgovanje na borznem trgu morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
  1. za uvrstitev delnic, določeni v
  2. členu Pravil;
  3. DZU, ki upravlja ID, oziroma oseba, ki zahteva uvrstitev delnic ID v trgovanje na borznem trgu, mora izpolniti obveznosti: – v zvezi s prospektom v skladu z
  4. členom Pravil; – do začetka trgovanja v skladu s
  5. členom Pravil.
(2)Poleg pogojev, določenih v prvem odstavku tega člena, morajo biti izpolnjeni tudi pogoji glede DZU, ki upravlja ID, da je od Agencije oziroma drugega pristojnega nadzornega organa države članice pridobila:
  1. dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov;
  2. dovoljenje za upravljanje investicijskega sklada;
  3. dovoljenje za javno objavo prospekta in izvlečka prospekta.
(3)V postopku uvrstitve delnic ID v trgovanje na borznem trgu se uporabljajo določbe
  1. in
  2. člena ter tretji odstavek
  3. in prvi odstavek
  4. člena Pravil, pri čemer lahko zahtevo za uvrstitev delnic ID vloži DZU, ki upravlja ID. Razkrivanje nadzorovanih in drugih informacij izdajateljev delnic investicijskih družb ter poročanje borzi
  5. člen
(1)Obveznosti glede razkrivanja nadzorovanih in drugih informacij za ID, oziroma DZU, ki upravlja ID, predpisujejo ZTFI, ZISDU in drugi zakoni ter podzakonski predpisi.
(2)DZU, ki upravlja ID, mora borzi poročati o knjigovodski vrednosti delnice ID po stanju na posamezen obračunski dan ter o drugih podatkih, ki so pomembni za trgovanje z delnicami ID. Podrobnejši način poročanja o tem se predpiše z Navodili.
(3)DZU, ki upravlja ID, mora borzo obvestiti o objavi nadzorovanih informacij v skladu s prvim odstavkom
  1. člena Pravil in borzi predložiti informacije iz prvega in drugega odstavka tega člena v skladu s prvim odstavkom
  2. člena Pravil.
(4)Glede spremembe mesta objave in sistema CSI se v zvezi z delnicami ID uporabljajo določbe četrtega odstavka 27. člena ter drugega odstavka 30. člena Pravil.
(5)Borza svoje člane tekoče seznanja z možnostmi dostopa do objavljenih nadzorovanih informacij v skladu z
  1. členom Pravil. Spremembe, začasna ustavitev trgovanja in umik delnic ID
  2. člen
(1)V postopku sprememb pri delnicah ID se uporabljajo določbe 3.3. poglavja Pravil.
(2)V postopku začasne ustavitve trgovanja z delnicami ID na borznem trgu se uporabljajo določbe 3.5. poglavja Pravil.
(3)Borza umakne delnice ID iz trgovanja na borznem trgu, če so podani razlogi za umik, določeni v
  1. členu Pravil. V postopku umika delnic ID iz trgovanja na borznem trgu se uporabljajo določbe 3.
  2. poglavja Pravil.
  3. STRUKTURIRANI PRODUKTI Segmentacija borznega trga strukturiranih produktov
  4. člen
(1)Borzni trg strukturiranih produktov je razdeljen na naslednje podsegmente:
  1. naložbeni certifikati;
  2. nakupni boni;
  3. samostojno prenosljive pravice pri povečanjih osnovnega kapitala;
  4. drugi vrednostni papirji, ki imajo lastnosti strukturiranih produktov.
(2)Podsegment naložbenih certifikatov je razdeljen na podsegmenta Plus kotacija in Osnovna kotacija. Uvrstitev SP v trgovanje na borznem trgu 55. člen
(1)Za uvrstitev strukturiranih produktov (v nadaljevanju: SP) v trgovanje na borznem trgu morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
  1. za uvrstitev delnic, določeni v
  2. členu Pravil,
  3. izdajatelj SP oziroma oseba, ki zahteva uvrstitev SP v trgovanje na borznem trgu, mora izpolniti obveznosti: – v zvezi s prospektom v skladu z
  4. členom Pravil; – do začetka trgovanja v skladu s
  5. členom Pravil.
(2)V postopku uvrstitve SP v trgovanje na borznem trgu se uporabljajo določbe
  1. in
  2. člena ter tretji odstavek
  3. in prvi odstavek
  4. člena Pravil. Pogoji in kriteriji za razvrstitev naložbenih certifikatov
  5. člen
(1)Pogoji za razvrstitev naložbenih certifikatov v Osnovno kotacijo so enaki pogojem za uvrstitev SP v trgovanje na borznem trgu, določeni v prvem odstavku 55. člena Pravil.
(2)Za razvrstitev naložbenih certifikatov v Plus kotacijo morajo naložbeni certifikati oziroma izdajatelj izpolnjevati naslednje pogoje in kriterije:
  1. pogoje za uvrstitev na borzni trg: – izpolnjeni so pogoji iz prvega odstavka tega člena za razvrstitev naložbenih certifikatov v Osnovno kotacijo;
  2. kvanitativne kriterije: – najmanjše število imetnikov naložbenih certifikatov je 100; – število enot strukturiranega produkta je vsaj 10.000 enot oziroma – v primerih, ko dosega manj kot 10.000 enot, mora biti minimalni obseg kotacije v vrednosti 10.000 EUR za naložbene produkte ter vsaj 3.000 EUR za produkte z vzvodom;
  3. kriterij likvidnosti: – sklenjena ter borzi posredovana veljavna pogodba z vsaj enim vzdrževalcem likvidnosti za naložbeni certifikat, ki je predmet zahteve za razvrstitev v Plus kotacijo.
(3)Podrobnejše kriterije iz
  1. točke prvega odstavka tega člena se predpiše z Navodili. Odločanje o razvrstitvi in premestitvi naložbenih certifikatov na borzni trg
  2. člen
(1)V postopku uvrstitve in razvrstitve naložbenih certifikatov v trgovanje na borznem trgu se smiselno uporabljajo določbe 13., prvega do tretjega odstavka 14. in 15. člena Pravil.
(2)V postopku premestitve naložbenih certifikatov se smiselno uporabljajo določbe od prvega do četrtega odstavka 16., prvega, ter od četrtega do osmega odstavka 17. člena Pravil.
(3)Redna revizija izpolnjevanja kriterijev za razvrstitev naložbenih certifikatov v Plus kotacijo iz prvega odstavka
  1. člena Pravil obsega preverjanje ali so izpolnjeni:
  2. kvantitativni kriteriji iz
  3. točke drugega odstavka
  4. člena Pravil,
  5. kriteriji likvidnosti iz
  6. točke drugega odstavka
  7. člena Pravil.
(4)Pri smiselni uporabi določb teh Pravil iz prvega in drugega odstavka tega člena, se:
  1. namesto pojma »delnice« uporablja pojem »naložbeni certifikati«,
  2. namesto pojma »Vstopna kotacija« uporablja pojem »Osnovna kotacija«,
  3. namesto pojma »Standardna kotacija« uporablja pojem »Plus kotacija«,
  4. namesto pojma »podsegment borznega trga delnic« uporablja pojem »podsegment borznega trga SP«. Razkrivanje nadzorovanih in drugih informacij izdajateljev SP ter poročanje borzi
  5. člen
(1)Obveznosti glede razkrivanja nadzorovanih in drugih informacij za izdajatelje SP oziroma osebo, ki je zahtevala uvrstitev, ter obveznosti glede poročanja borzi predpisujejo ZTFI in drugi zakoni ter podzakonski predpisi.
(2)V zvezi s poročanjem borzi se glede SP smiselno uporabljajo določbe tretjega in četrtega odstavka
  1. člena, prvega, tretjega, četrtega in petega odstavka
  2. člena, prvega odstavka
  3. člena ter
  4. člena Pravil.
(3)Borza svoje člane tekoče seznanja z možnostmi dostopa do objavljenih nadzorovanih informacij v skladu z
  1. členom Pravil. Spremembe, začasna ustavitev trgovanja in umik SP
  2. člen
(1)V postopku sprememb pri SP se uporabljajo določbe 3.3. poglavja Pravil, razen če posamezna sprememba pri SP zaradi lastnosti in pravne narave tega SP ni smiselna.
(2)V postopku začasne ustavitve trgovanja s SP na borznem trgu se smiselno uporabljajo določbe 3.5. poglavja Pravil.
(3)Borza umakne SP iz trgovanja na borznem trgu:
  1. če so podani razlogi za umik, določeni v 1., 2.,
  2. in
  3. točke prvega odstavka
  4. člena Pravil;
  5. če prejme utemeljeno zahtevo osebe, ki je zahtevala uvrstitev, za umik SP iz trgovanja na borznem trgu, pri čemer se SP umaknejo iz trgovanja po izteku roka treh
(3)mesecev od dneva izdaje odločbe o umiku; 3. če je SP dolžniški vrednostni papir, če so zapadle vse obveznosti, vsebovane v tem vrednostnem papirju.
(4)V postopku umika SP iz trgovanja na borznem trgu se smiselno uporabljajo določbe 36., 38.,
  1. člena Pravil. Samostojno prenosljive pravice pri povečanjih osnovnega kapitala
  2. člen
(1)Pri novih izdajah delnic izdajatelja, katerega delnice so že uvrščene v trgovanje na borznem trgu, se lahko od dneva podelitve samostojno prenosljivih pravic, kot ga določi izdajatelj, do njihove zapadlosti, v trgovanje na borznem trgu uvrstijo samostojno prenosljive pravice do nakupa novih delnic, če te pravice izpolnjujejo pogoje za uvrstitev v trgovanje na borznem trgu.
(2)V primeru izdaje pravic je izdajatelj o tem dolžan obvestiti borzo in vložiti zahtevo za uvrstitev v trgovanje na borznem trgu.
(3)Borza vsakokrat določi natančen čas kotiranja teh pravic.
(4)V zvezi s samostojno prenosljivimi pravicami se smiselno uporabljajo določbe Pravil, ki veljajo za delnice.
  1. VREDNOSTNI PAPIRJI IZDAJATELJEV DRŽAV ČLANIC IN TRETJIH DRŽAV TER POTRDILA O DEPONIRANJU VREDNOSTNIH PAPIRJEV 8.
  2. Vrednostni papirji izdajateljev drugih držav članic in tretjih držav Posebna pravila za vrednostne papirje izdajatelje drugih držav članic in tretjih držav
  3. člen
(1)V zvezi z uvrstitvijo, razvrstitvijo, premestitvijo, spremembami, začasnimi ustavitvami trgovanja in umikom vrednostnega papirja izdajateljev drugih držav članic in izdajateljev tretjih držav se uporabljajo določbe Pravil, ki urejajo posamezno vrsto vrednostnega papirja, razen če ni v tem poglavju Pravil drugače določeno.
(2)V zvezi s pogoji za uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na borzni trg se šteje, da je pogoj, da so vrednostni papirji izdajateljev, ki nimajo sedeža v Republiki Sloveniji, veljavno izdani in izpolnjeni pogoji za zanesljivo poravnavo poslov s temi vrednostnimi papirji iz
  1. točke prvega odstavka
  2. člena ZTFI, izpolnjen, če so vrednostni papirji izdani bodisi kot nematerializirani vrednostni papirji, vpisani v centralnem depoju, bodisi kot tiskani vrednostni papirji, ki so v zbirni hrambi v centralnem depoju, in če so izpolnjeni pogoji za poravnavo borznih poslov s temi vrednostnimi papirji iz
  3. člena ZTFI.
(3)Za uvrstitev vrednostnih papirjev izdajateljev iz drugih držav članic morajo biti izpolnjeni pogoji, ki jih določajo Pravila za uvrstitev posamezne vrste vrednostnega papirja, poleg tega pa mora oseba, ki zahteva uvrstitev, ob vložitvi zahteve za uvrstitev teh vrednostnih papirjev borzo obvestiti o tem:
  1. da je pravni položaj izdajatelja glede njegove ustanovitve in njegovega statusnega ustroja v skladu predpisi države njegovega sedeža;
  2. katera je njegova matična država članica oziroma država članica gostiteljica;
  3. ali so vrednostni papirji, za katere se zahteva uvrstitev v trgovanje na borznem trgu, že uvrščeni v trgovanje na drugem organiziranem trgu in naziv tega organiziranega trga.
(4)Za uvrstitev vrednostnih papirjev izdajateljev tretjih držav morajo biti izpolnjeni pogoji, ki jih določajo Pravila za uvrstitev posamezne vrste vrednostnega papirja, poleg tega pa mora oseba, ki zahteva uvrstitev, ob vložitvi zahteve za uvrstitev teh vrednostnih papirjev borzi sporočiti:
  1. informacije iz
  2. do
  3. točke tretjega odstavka tega člena;
  4. katero je pooblaščeno investicijsko podjetje, ki je v skladu s
  5. členom ZTFI pooblaščeno za vsa dejanja v zvezi z uvrstitvijo v trgovanje na borznem trgu, vključno s sestavo in objavo prospekta.
(5)Če se vrednostni papirji, ki so že uvrščeni v trgovanje na drugem borznem trgu v Republiki Sloveniji ali drugem organiziranem trgu v državi članici, uvrstijo v trgovanje na borznem trgu na zahtevo osebe brez soglasja izdajatelja, borza o tem obvesti izdajatelja.
(6)Vrednostni papirji izdajateljev iz prvega odstavka tega člena se uvrstijo v segment borznega trga glede na vrsto vrednostnega papirja. Obveščanje izdajateljev iz drugih držav članic oziroma tretjih držav
  1. člen Izdajatelji vrednostnih papirjev iz drugih držav članic oziroma iz tretjih držav morajo izpolnjevati obveznosti obveščanja in poročanja v skladu s predpisi, ki veljajo za te izdajatelje oziroma v skladu z obveznostmi, ki jih določajo ZTFI in drugi zakoni ter podzakonski predpisi, poleg tega pa tudi dodatne obveznosti obveščanja in poročanja, ki jih določajo Pravila za posamezno vrsto vrednostnega papirja oziroma za posamezni podsegment borznega trga delnic. 8.
  2. Potrdila o deponiranju vrednostnih papirjev Posebna pravila za potrdila o deponiranju vrednostnih papirjev
  3. člen
(1)V zvezi z uvrstitvijo, razvrstitvijo, premestitvijo, spremembami, začasnimi ustavitvami trgovanja in umikom iz trgovanja potrdil o deponiranju vrednostnega papirja se uporabljajo določbe Pravil, ki urejajo posamezno vrsto vrednostnega papirja, na katerega se potrdila o deponiranju nanašajo, razen če ni v tem poglavju Pravil drugače določeno.
(2)V zvezi s pogoji za uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na borzni trg se šteje, da je pogoj, da so potrdila o deponiranju vrednostnih papirjev veljavno izdana in so izpolnjeni pogoji za zanesljivo poravnavo poslov s temi potrdili iz 4. točke prvega odstavka 342. člena ZTFI, izpolnjen, če so potrdila o deponiranju teh vrednostnih papirjev izdana na način, določen v oddelku 11.5 ZTFI.
(3)Potrdila o deponiranju vrednostnih papirjev se uvrstijo v segment borznega trga glede na vrsto vrednostnega papirja, na katerega se ta potrdila nanašajo.
(4)Zahtevo za razvrstitev in premestitev potrdil o deponiranju v zvezi z delnicami v ali iz Standardne kotacije oziroma Prve kotacije lahko vloži le izdajatelj delnic, na katere se ta potrdila nanašajo, oziroma izdajatelj potrdil o deponiranju. Obveznosti razkrivanja informacij 64. člen
(1)Izdajatelji osnovnega vrednostnega papirja morajo izpolnjevati obveznosti razkrivanja informacij v skladu s predpisi, ki veljajo za te izdajatelje oziroma v skladu z obveznostmi, ki jih določajo ZTFI in drugi zakoni ter podzakonski predpisi, poleg tega pa tudi dodatne obveznosti razkrivanja in poročanja, ki jih določajo Pravila za posamezno vrsto vrednostnega papirja oziroma za posamezni podsegment borznega trga delnic.
(2)Obveznosti razkrivanja informacij lahko namesto izdajatelja osnovnega vrednostnega papirja izpolnjuje izdajatelj potrdila o deponiranju vrednostnih papirjev.
  1. SPREMLJANJE IZDAJATELJEV VREDNOSTNIH PAPIRJEV 9.
  2. Spremljanje izpolnjevanja pogojev za trgovanje na borznem trgu Obseg spremljanja izpolnjevanja pogojev za trgovanje na borznem trgu
  3. člen V zvezi z vrednostnimi papirji, uvrščenimi v trgovanje na borznem trgu, borza spremlja in preverja izpolnjevanje pogojev za trgovanje na borznem trgu, in sicer zlasti:
  4. izpolnjevanje pogojev za uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na borznem trgu, ki so za posamezno vrsto vrednostnega papirja določeni v 8., 41., 45.,
  5. in
  6. členu Pravili;
  7. ali so podani razlogi za začasno ustavitev trgovanja, ki so za posamezno vrsto vrednostnega papirja določeni v Pravilih;
  8. ali so podani razlogi za umik vrednostnega papirja iz trgovanja na borznem trgu, ki so za posamezno vrsto vrednostnega papirja določeni v Pravilih. Zajem podatkov pri spremljanju in preverjanju izpolnjevanja pogojev za trgovanje na borznem trgu
  9. člen Borza spremlja in preverja izpolnjevanje pogojev za trgovanje z vrednostnimi papirji na borznem trgu iz
  10. člena Pravil, zlasti na sledeč način:
  11. seznanitev z vsebino prejetih odločb centralne klirinškodepotne družbe v zvezi z izdajo nematerializiranih vrednostnih papirjev v centralnem registru oziroma z vsebino primerljivih dokumentov drugih centralnih depojev;
  12. primerjava evidenc in podatkov o številu posameznih vrednostnih papirjev v BTS z evidencami in podatki o teh vrednostnih papirjih v centralnem registru;
  13. seznanitev z vsebino prejetih odločb agencije, ki lahko vplivajo na trgovanje z vrednostnimi papirji;
  14. preverjanje prejetih obvestil izdajateljev v zvezi z nameravanimi spremembami pogojev za trgovanje oziroma preverjanje vloženih zahtev za začasno ustavitev trgovanja ali zahtev za umik vrednostnih papirjev iz trgovanja;
  15. drugi ustrezni postopki, ki so potrebni za preverjanje ali vrednostni papirji izpolnjujejo pogoje za trgovanje, ki se lahko določijo z Navodili. Ukrepi za preverjanje in zagotavljanje pogojev za trgovanje na borznem trgu
  16. člen
(1)Ukrepi za preverjanje in zagotavljanje pogojev za trgovanje z vrednostnimi papirji na borznem trgu so zlasti:
  1. posredovanje poziva izdajatelju za pojasnitev razlogov in okoliščin v zvezi z neizpolnjevanjem pogojev za trgovanje, ali za predložitev ustrezne zahteve za izvedbo določenega dejanja ali ukrepa;
  2. izvedba ustreznega postopka spremembe pri posameznih vrednostnih papirjih v BTS oziroma uskladitev z evidencami in podatki v centralnem registru v skladu s 3.
  3. poglavjem Pravil;
  4. začasna ustavitev trgovanja z vrednostnimi papirji v skladu s 3.
  5. poglavjem Pravil oziroma 43., 50.,
  6. in
  7. členom Pravil;
  8. umik vrednostnih papirjev iz trgovanja na borznem trgu v skladu s 3.
  9. poglavjem Pravil oziroma 43., 50.,
  10. in
  11. členom Pravil;
  12. drugi ustrezni ukrepi, ki so potrebni za zagotovitev, da vrednostni papirji izpolnjujejo pogoje za trgovanje, ki se lahko določijo z Navodili.
(2)Ukrepe, ki so predpisani v prvem odstavku tega člena, borza uresničujejo za vse vrste vrednostnih papirjev, uvrščene v trgovanje na borznem trgu, razen v primeru, kadar posamezni ukrep zaradi lastnosti in pravne narave posameznega vrednostnega papirja ni primeren oziroma ni smiseln.
(3)Šteje se, da je poziv borze izdajatelju iz 1. točke prvega odstavka tega člena vročen z dnem, ko je bil posredovan preko faksa oziroma elektronske pošte na način, ki se predpiše z Navodili.
(4)Podrobnejši način uresničevanja ukrepov za preverjanje in zagotavljanje izpolnjevanja pogojev za trgovanje z vrednostnimi papirji na borznem trgu se lahko predpiše z Navodili. 9.
  1. Spremljanje izpolnjevanja obveznosti razkrivanja nadzorovanih informacij Način uresničevanja spremljanja in preverjanja izpolnjevanja obveznosti razkrivanja nadzorovanih informacij
  2. člen
(1)Spremljanje izdajateljev vrednostnih papirjev zaradi preverjanja izpolnjevanja obveznosti razkrivanja nadzorovanih informacij, določenih v
  1. poglavju in
  2. členu ZTFI, se uresničujejo predvsem na podlagi ocene tveganja za celotni borzni trg, pri kateri se upoštevajo zlasti naslednji kriteriji:
  3. pretekle ugotovitve na podlagi postopkov preverjanja;
  4. spremembe predpisov v zvezi z dolžnostmi objave nadzorovanih informacij;
  5. vrsta oziroma tip vrednostnega papirja;
  6. prometnost oziroma likvidnost posameznega vrednostnega papirja;
  7. razpršenost imetništva med investitorji;
  8. razvrstitev vrednostnega papirja v posamezen segment borznega trga;
  9. morebitne podrobnejše usmeritve agencije.
(2)Na podlagi ocene tveganja in kriterijev iz prvega odstavka tega člena se sprejme vsakokratni letni plan preverjanja, ki se ga glede na morebitno spremenjeno oceno tveganja ustrezno prilagaja, če je to potrebno zaradi spremenjenih okoliščin na borznem trgu. Zajem podatkov pri spremljanju in preverjanju izpolnjevanja obveznosti razkrivanja nadzorovanih informacij
  1. člen Borza spremlja in preverja izpolnjevanje obveznosti razkrivanja nadzorovanih informacij zlasti na podlagi:
  2. prejetih obvestil izdajateljev;
  3. dostopnih javnih objav izdajateljev;
  4. dostopnih pomembnih informacij v medijih;
  5. morebitnih opozoril investitorjev oziroma tretjih oseb;
  6. nadpovprečnih odstopanj pri trgovanju s posameznim vrednostnim papirjem. Ukrepi za preverjanje izpolnjevanja obveznosti razkrivanja nadzorovanih informacij
  7. člen
(1)Ukrepi za preverjanje izpolnjevanja obveznosti razkrivanja nadzorovanih informacij so zlasti:
  1. posredovanje poziva izdajatelju za pojasnitev razlogov in okoliščin v zvezi z neizpolnjevanjem obveznosti glede objave nadzorovanih informacij;
  2. začasna ustavitev trgovanja na zahtevo izdajatelja, v primeru obstoja nevarnosti, da bi lahko prišlo do kršitev določb o obveznosti glede objave nadzorovanih informacij;
  3. v primeru prejema obvestila ali naznanila s strani tretjih oseb o sumu kršitev obveznosti objave notranjih informacij, obvestilo Agenciji, kadar gre za odmik od dobre prakse poročanja o notranjih informacijah, določene v Priporočilih obveščanja;
  4. posredovanje poročila Agenciji o ugotovljenem neizpolnjevanju obveznosti glede objave nadzorovanih informacij izdajateljev.
(2)Borza pri izbiri, kateri ukrep oziroma več ukrepov iz prvega odstavka tega člena bo uporabila v zvezi s posameznim izdajateljem, upošteva tudi:
  1. vrsto vrednostnega papirja, ki ga je izdal izdajatelj (npr. delnice, obveznice itd.);
  2. vrsto nadzorovane informacije (npr. letno in polletno poročilo, informacije o pomembnih deležih, druge nadzorovane informacije, notranje informacije itd.);
  3. izdelano oceno tveganja za celotni borzni trg iz
  4. člena Pravil.
(3)Dodatni ukrepi za preverjanje izpolnjevanja obveznosti razkrivanja nadzorovanih informacij se lahko izvajajo tudi na zahtevo ali priporočilo agencije.
(4)Podrobnejši način uresničevanja ukrepov za preverjanje izpolnjevanja obveznosti razkrivanja nadzorovanih informacij se lahko predpiše z Navodili. Izjeme glede preverjanja izpolnjevanja obveznosti razkrivanja nadzorovanih informacij
  1. člen Določbe tega poglavja Pravil, se v skladu z določbami
  2. člena ZTFI, ne uporabljajo za preverjanje izpolnjevanja obveznosti razkrivanja nadzorovanih informacij:
  3. iz
  4. poglavja ZTFI, za: – odprte investicijske sklade (npr. investicijske kupone);
  5. iz 3.
  6. podpoglavja ZTFI, za: – izdajatelje, ki imajo položaj države članice, organa regionalne ali lokalne oblasti države članice, javne mednarodne organizacije, katerih član je ena ali več držav članic, Evropske centralne bane ali centralne banke države članice oziroma – izdajatelje, ki so od vrednostnih papirjev, uvrščenih v trgovanje na borznem trgu, izdali samo dolžniške vrednostne papirje, ki se vsak glasi na znesek najmanj 50.000 EUR ali znesek v drugi valuti, ki je najmanj enakovreden 50.000 EUR;
  7. glede objave informacij o novih izdajah dolžniških vrednostnih papirjev ter glede objave informacij za imetnike dolžniških vrednostnih papirjev, za: – Republiko Slovenija, za regionalno oziroma lokalno skupnost kot izdajatelja vrednostnih papirjev.
  8. POSTOPEK ODLOČANJA BORZE V ZVEZI Z IZDAJATELJI 10.
  9. Splošne določbe o postopku uvrstitve, začasne ustavitve in umika Uporaba poglavja 10.
  10. Pravil
  11. člen
(1)Borza odloča po postopku, določenem v tem poglavju Pravil, o naslednjih zadevah:
  1. o uvrstitvi vrednostnega papirja v trgovanje na borznem trgu;
  2. o spremembi pri posameznem vrednostnem papirju;
  3. o začasni ustavitvi trgovanja z vrednostnim papirjem;
  4. o umiku vrednostnega papirja iz trgovanja na borznem trgu.
(2)Za postopek odločanja borze iz prvega odstavka tega člena (v nadaljnjem besedilu: postopek) se uporablja ZUP, če v Pravilih ni drugače določeno.
(3)Ne glede na drugi odstavek tega člena v postopku ni mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje stanje niti vložiti izrednih pravnih sredstev. Organ postopka 73. člen
(1)V postopku odloča uprava borze.
(2)Postopek do izdaje odločbe vodi strokovni delavec, zaposlen pri borzi, ki izpolnjuje pogoje ZUP in ga za to pooblasti uprava borze. Začetek postopka in zahteva 74. člen
(1)Postopek se lahko začne na podlagi vložene zahteve oziroma na pobudo borze, kadar Pravila to določajo.
(2)Zahteva se vloži na obrazcu, ki se predpiše z Navodili. Zahtevi je treba priložiti listine, določene z Navodili, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka, ter dokaz o plačilu pristojbine za odločanje, ki se določi v Ceniku.
(3)Zahteva in listine morajo biti sestavljene v slovenskem ali angleškem jeziku. Če so listine, ki morajo biti v skladu z Navodili priložene zahtevi, v jeziku, ki ni slovenski ali angleški, jim mora biti priložen overjen prevod teh listin v slovenski ali angleški jezik.
(4)Postopek lahko začne tudi borza zlasti na podlagi ukrepov borze v zvezi z izdajatelji vrednostnih papirjev. Izjave stranke 75. člen
(1)Stranke dajejo svoje izjave pisno.
(2)Borza mora pred izdajo odločbe proti kateri ni ugovora, stranko pozvati, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev, razen v primeru iz tretjega in četrtega odstavka tega člena.
(3)Ne glede na drugi odstavek tega člena borza pred izdajo odločbe o začasni ustavitvi ali umiku, ni dolžna zagotoviti možnosti, da se izjavi, če z izvršitvijo odločbe zaradi zaščite vlagateljev ni mogoče odlašati. V primeru iz prvega stavka tega odstavka morajo biti razlogi za nezagotovitev možnosti izjave vsebovani v obrazložitvi odločbe.
(4)Drugi in tretji odstavek tega člena se ne uporabljata za ugotovitvene odločbe borze.
(5)Podrobnejši način poziva borze iz drugega odstavka tega člena in primerov, ko borza pozove stranko, da se izjavi, se predpiše z Navodili. Odločanje borze in vrste odločb 76. člen
(1)Borza odloča v postopku brez naroka.
(2)Borza izdaja odločbe v obliki odločb in sklepov.
(3)Z odločbo borza odloča o uvrstitvi, o začasni ustavitvi trgovanja, o spremembi pri posameznem vrednostnem papirju in o umiku, ter o drugih zadevah, razen o tistih, za katere Pravila določajo, da o njih odloča s sklepom. Odločba mora biti obrazložena. V obrazložitvi morajo biti obrazloženi tudi tisti sklepi, proti katerim ni posebnega postopka sodnega varstva.
(4)S sklepom odloča borza o vprašanjih, ki se tičejo postopka ali se pojavijo v zvezi s postopkom. Sklep mora biti obrazložen in mora vsebovati pouk o pravnem sredstvu samo, če je proti sklepu dovoljen poseben postopek sodnega varstva. Rok za odločitev 77. člen
(1)Borza mora o zahtevi za uvrstitev odločiti v tridesetih
(30)dneh po prejemu zahteve.
(2)Borza mora sklep o odpravi pomanjkljivosti zahteve izdati v osmih dneh
(8)po prejemu zahteve.
(3)Če je borza v roku iz drugega odstavka tega člena izdala sklep o odpravi pomanjkljivosti, rok iz prvega odstavka tega člena ne teče od vročitve tega sklepa vlagatelju zahteve:
  1. do poteka roka za opravo pomanjkljivosti, določenega s sklepom, ali
  2. do prejema dopolnitve oziroma poprave zahteve, če je zahteva dopolnjena oziroma popravljena v roku, določenem s sklepom. Pravica do sodnega varstva
  3. člen
(1)Proti odločbam borze o uvrstitvi, o začasni ustavitvi trgovanja, o spremembi in o umiku ni pritožbe, dovoljeno pa je začeti upravni spor pred Upravnim sodiščem RS (v nadaljevanju: postopek sodnega varstva).
(2)Postopek sodnega varstva v postopkih iz prvega odstavka tega člena je dovoljeno začeti tudi proti sklepu, s katerim se konča postopek odločanja borze, začet na zahtevo stranke.
(3)Tožbo v postopku sodnega varstva je treba vložiti v osmih
(8)dneh. Posebna pravila v postopku sodnega varstva proti odločbam borze 79. člen
(1)Če sodišče v postopku sodnega varstva proti odločbi, s katero je borza odločila o zadevi iz
  1. točke prvega odstavka
  2. člena Pravil, ugotovi, da obstajajo razlogi, zaradi katerih bi lahko po
  3. členu ZUS-1 upravni akt odpravilo in s sodbo odločilo o stvari, odločbe borze ne odpravi, temveč s sodbo samo ugotovi, da je odločba nezakonita in da ni bilo pogojev za uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na borznem trgu.
(2)Sodba iz prvega odstavka tega člena ne učinkuje na veljavnost borznih poslov z vrednostnimi papirji, o uvrstitvi katerih je borza odločila z izpodbijano odločbo. 10.
  1. Posebne določbe o postopku uvrstitve Uporaba poglavja 10.
  2. Pravil
  3. člen V postopku odločanja o uvrstitvi vrednostnih papirjev v trgovanje na borznem trgu se uporabljajo določbe tega in 10.
  4. poglavja Pravil. Zahteva za uvrstitev vrednostnih papirjev
  5. člen
(1)Postopek za uvrstitev vrednostnih papirjev se začne na podlagi zahteve za uvrstitev, ki jo lahko vloži:
  1. izdajatelj,
  2. druga oseba, če izdajatelj s tem soglaša,
  3. druga oseba brez soglasja izdajatelja, ob pogoju da so vrednostni papirji uvrščeni v trgovanje na drugem borznem trgu v Republiki Sloveniji ali drugem organiziranem trgu v državi članici.
(2)Če gre za uvrstitev vrednostnega papirja v segment borznega trga, ki je razdeljen tudi na podsegmente, mora oseba, ki je zahtevala uvrstitev, zahtevati tudi razvrstitev vrednostnih papirjev v določen podsegment borznega trga.
(3)Če se vrednostni papirji uvrstijo v trgovanje na drugem borznem trgu v skladu s
  1. alinejo prvega odstavka tega člena brez soglasja izdajatelja, borza o tem obvesti izdajatelja. Procesne predpostavke za odločanje
  2. člen
(1)V postopku predhodnega preizkusa zahteve za uvrstitev borza preizkusi, ali so izpolnjene procesne predpostavke za odločanje o zahtevi:
  1. ali je zahtevo vložila upravičena oseba;
  2. ali zahteva vsebuje podatke v skladu s Pravili in Navodili;
  3. ali so zahtevi priložene listine v skladu z Navodili;
  4. ali so izpolnjene druge procesne predpostavke, ki morajo biti izpolnjene za odločanje o zahtevi.
(2)Če borza ugotovi, da procesne predpostavke za odločanje o zahtevi niso izpolnjene, in pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti, s sklepom zavrže zahtevo.
(3)Če borza ugotovi, da procesne predpostavke za odločanje o zahtevi niso izpolnjene in je pomanjkljivosti mogoče odpraviti, s sklepom naloži osebi, ki je zahtevala uvrstitev, da pomanjkljivosti odpravi. V sklepu določi rok za odpravo pomanjkljivosti, ki ne sme biti krajši od osem
(8)in ne daljši kot petnajst
(15)dni.
(4)Če oseba, ki je zahtevala uvrstitev, pomanjkljivosti v postavljenem roku, ne odpravi, borza s sklepom zavrže zahtevo.
(5)Proti sklepu o odpravi pomanjkljivosti ni posebnega sodnega varstva. 10.
  1. Postopek razvrstitve Odločanje borze v drugih postopki borze
  2. člen
(1)Borza odloča po postopku, določenem v tem poglavju (v nadaljevanju: postopek razvrstitve), o naslednjih zadevah:
  1. o razvrstitvi vrednostnih papirjev;
  2. o premestitvi vrednostnih papirjev.
(2)V postopku razvrstitve odloča borza s sklepom, zoper katerega ni dopustna pritožba. Sklep postane dokončen in izvršljiv, ko se vroči osebi, ki je zahtevala uvrstitev. Sklep mora biti obrazložen.
(3)Postopek razvrstitve se lahko začne na zahtevo osebe, ki je zahtevala uvrstitev, ali na podlagi revizije kriterijev, ki jo izvaja borza v skladu s Pravili. Vložitev zahteve 84. člen
(1)Kadar je določeno, da se postopek razvrstitve začne na podlagi vložene zahteve, se zahteva vloži v skladu z drugim in tretjim odstavkom 74. člena Pravil.
(2)Borza lahko pisno pozove vlagatelja zahteve k dopolnitvi zahteve in predložitvi dodatne dokumentacije, iz katere je razvidna utemeljenost zahtevka. Izjave izdajatelja in drugih oseb postopka 85. člen
(1)Izdajatelj oziroma oseba, ki je zahtevala uvrstitev, dajejo v postopku razvrstitve izjave pisno.
(2)Borza mora pred izdajo sklepa, s katerim odloči v nasprotju z vloženo zahtevo, oziroma kadar na podlagi revizije kriterijev premesti vrednostne papirje v nižji podsegment borznega trga, pozvati izdajatelja oziroma osebo, ki je zahtevala uvrstitev, da se v roku, ki ne sme biti krajši od treh
(3)delovnih dni od vročitve poziva, izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev. 10.
  1. Obveščanje o odločitvah borze Obveščanje Agencije in objava odločitve
  2. člen
(1)Borza na način, ki je določen v Sklepu Agencije o podrobnejših pravilih o borznem trgu, obvesti Agencijo o: 1. prejeti zahtevi za uvrstitev v treh
(3)delovnih dneh od prejema zahteve; 2. odločitvi o zahtevi za uvrstitev v treh
(3)delovnih dneh od sprejema odločitve; 3. zavrnitvi zahteve za uvrstitev v treh
(3)delovnih dneh od sprejema te odločitve;
  1. odločitvi o začasni ustavitvi trgovanja takoj oziroma najkasneje naslednji delovni dan;
  2. odločitvi o umiku takoj oziroma najkasneje naslednji delovni dan;
  3. drugih zadevah, ki jih določajo podzakonski predpisi (npr. preklicu odločitve o zahtevi za uvrstitev, začetku trgovanja, uvrstitvi dodatnega števila vrednostnih papirjev, preoblikovanju razreda vrednostnih papirjev, pripojitvi, premestitvi vrednostnih papirjev, zmanjšanju števila vrednostnih papirjev).
(2)Borza na način, ki je določen v sklepu iz prvega odstavka tega člena, na svojih javnih spletnih straneh objavi informacije o: 1. uvrstitvi najkasneje v roku treh
(3)delovnih dni po uvrstitvi ter pred začetkom trgovanja z vrednostnim papirjem;
  1. začasni ustavitvi trgovanja na dan ustavitve trgovanja ali na dan sprejema odločitve, če se odločitev sprejme pred dejanskim dnem ustavitve trgovanja;
  2. umiku na dan umika iz trgovanja ali na dan sprejema odločitve, če se odločitev sprejme pred dejanskim dnem umika iz trgovanja.
(3)Borza na svojih javnih spletnih straneh objavi tudi informacije o razvrstitvi in premestitvi vrednostnih papirjev na borznem trgu na smiselno enak način kot informacije iz drugega odstavka tega člena.
  1. BORZNI ČLANI IN BORZNI TRGOVALCI 11.
  2. Borzni člani 11.1.
  3. Pogoji za sprejem v članstvo na borzi Osebe, ki lahko postanejo borzni člani
  4. člen
(1)Člani borze so lahko borznoposredniške družbe, investicijska podjetja, banke ali posebne finančne institucije iz prvega odstavka 358. člena ZTFI.
(2)Član borze z omejeno pravico sklepanja poslov v skladu z drugim odstavkom
  1. člena teh Pravil lahko postanejo:
  2. Republika Slovenija,
  3. Banka Slovenije,
  4. oseba, ki izpolnjuje posebne pogoje iz
  5. člena teh Pravil. Posebni pogoji za člana borze z omejeno pravico sklepanja poslov
  6. člen
(1)Oseba iz
  1. točke drugega odstavka
  2. člena mora v zvezi s:
  3. pogojem iz
  4. točke drugega odstavka
  5. člena ZTFI, izpolnjevati naslednje: – organizirana je v pravnoorganizacijski obliki delniške družbe, evropske delniške družbe ali družbe z omejeno odgovornostjo; – neprekinjeno posluje najmanj tri leta; – znesek osnovnega kapitala te osebe je najmanj 50.000,00 eurov;
  6. pogojem iz
  7. točke drugega odstavka
  8. člena ZTFI, izpolnjevati naslednje: – ima vzpostavljen trden in zanesljiv sistem upravljanja s tveganji, sorazmeren poslovanju za svoj račun in temu ustrezen sistem notranjih kontrol, ki obsega preverjanje pravilnosti sklepanja borznih poslov in pogojev v zvezi s poravnavo sklenjenih borznih poslov v skladu s temi Pravili in Navodili; – opravila je že več poslov z vrednostnimi papirji na kapitalskih trgih, v vrednosti, ki presega povprečno vrednost poslov, ki se sklepajo na teh kapitalskih trgih in s povprečno pogostnostjo najmanj deset poslov na trimesečje v zadnjih treh poslovnih letih, – vrednost portfelja njenih naložb v finančne instrumente, vključno z denarnimi depoziti, presega 500.000 eurov. Tehnični pogoji
  9. člen
(1)Oseba iz 87. člena mora imeti informacijski sistem, ki je z ustrezno povezavo združljiv z informacijskim sistemom borze na način, da omogoča uporabo BTS. Borza omogoča članom borze dostop do sistema BTS bodisi prek delovne postaje BTS bodisi prek elektronskega vmesnika.
(2)Elektronski vmesnik pomeni način elektronske povezave informacijskega sistema člana in sistema BTS. Članu borze se na njegovo zahtevo dodelijo sistemski identifikacijski elementi, ki njegovemu informacijskemu sistemu omogočajo enolično identifikacijo pri dostopu do sistema BTS, izvajanje operacij v sistemu BTS in dostopu do podatkov, do katerih ima član pravico dostopa. Uporaba sistemskih identifikacijskih elementov je dovoljena samo na pri borzi registriranem sistemu člana.
(3)Član borze mora zagotoviti in sprotno zagotavljati, da njegov informacijski sistem pri uporabi delovne postaje BTS ali elektronskih vmesnikov izpolnjuje pogoje ter druge zahteve, ki se predpišejo z Navodili.
(4)Član borze mora imeti vsaj eno delovno postajo BTS. Kadrovski pogoji 90. člen
(1)Oseba iz 87. člena teh Pravil oziroma borzni član mora imeti pooblaščeno najmanj eno osebo, ki na podlagi zaposlitve ali na kakšni drugi pravni podlagi opravlja naloge borznega trgovalca.
(2)Borzni član mora ves čas članstva na borzi skrbeti za ustrezno strokovno usposobljenost njegovih borznih trgovalcev v skladu s Pravili in Navodili. Pogoji v zvezi s poravnavo borznih poslov 91. člen
(1)Borzni član mora zagotoviti poravnavo borznih poslov na enega izmed naslednjih načinov:
  1. s članstvom v poravnalnem sistemu, pri katerem opravlja poravnavo iz sklenjenih borznih poslov,
  2. s pogodbo s poravnalnim članom prek katerega bo zagotovljena poravnava iz sklenjenih borznih poslov za račun tega borznega člana.
(2)V primeru iz
  1. točke prvega odstavka tega člena, mora borzni član pri trgovanju dosledno upoštevati pravilo o uporabi računov iz
  2. člena teh Pravil. Postopek sprejema v članstvo
  3. člen Za postopek sprejema v članstvo na borzi se uporabljajo določbe
  4. poglavja teh Pravil, če ni v tem poglavju drugače predpisano. Sprejem v članstvo na borzi
  5. člen V sklepu, s katerim se osebo iz
  6. člena teh Pravil sprejme v članstvo na borzi, se določi rok, ki ne sme biti daljši od treh mesecev, v katerem mora ta oseba:
  7. predložiti dokazilo o zagotovitvi poravnave iz sklenjenih borznih poslov, v skladu s prvim odstavkom
  8. člena teh Pravil;
  9. skleniti pogodbo o najemu elektronskih storitev borze;
  10. zagotoviti minimalni kadrovski pogoj enega borznega trgovalca, tako da predloži pooblastilo za sprejem borznega trgovalca v trgovanje v skladu s temi Pravili in
  11. predložiti dokazilo o plačilu letne članarine v skladu s Cenikom. Vključitev borznega člana v trgovanje
  12. člen Po izpolnitvi pogojev iz
  13. člena teh Pravil borza vključi borznega člana v trgovanje s tem, da mu omogoči neposredni ali oddaljeni dostop do BTS in mu v BTS v skladu z prvim odstavkom
  14. člena teh Pravil dodeli status »aktivni«. 11.1.
  15. Pravice in dolžnosti borznih članov Pravice borznih članov
  16. člen
(1)Člani borze imajo naslednje pravice:
  1. imeti zagotovljen ustrezen neposredni ali oddaljeni dostop do BIS;
  2. uporabljati BTS in prek njega sklepati borzne posle;
  3. sočasno dobiti informacije, ki jih borza posreduje članom in ki bi lahko vplivale na trgovanje;
  4. biti seznanjeni z možnostmi dostopa do nadzorovanih informacij;
  5. dobivati informacije o uvrstitvi v trgovanje oziroma umiku finančnih instrumentov iz trgovanja na borznem trgu;
  6. dobivati informacije ustavitvah trgovanja z vrednostnim papirjem;
  7. dobivati informacije o sprejemu osebe v članstvo na borzi oziroma prenehanju položaja člana borze;
  8. dajati borzi predloge, pobude in pripombe v zvezi s trgovanjem na borzi;
  9. sodelovati pri organiziranih oblikah izobraževanja, ki jih organizira borza.
(2)Pravica iz
  1. točke prvega odstavka tega člena je članom borze, ki so položaj člana borze pridobili kot oseba iz drugega odstavka
  2. člena teh Pravil, omejena izključno na pravico sklepanja borznih poslov za svoj račun. Dolžnosti borznih članov
  3. člen
(1)Člani borze imajo naslednje dolžnosti:
  1. pri trgovanju na borznem trgu morajo ravnati v skladu s Pravili in Navodili borze;
  2. skrbeti, da organizacijske, tehnične, kadrovske pogoje ter pogoje v zvezi s poravnavo, kot so predpisani s temi Pravili izpolnjujejo redno in ves čas trajanja položaja člana borze;
  3. borzo morajo nemudoma obvestiti o plačilni nesposobnosti (insolventnosti), prisilni poravnavi in o začetku stečajnega oziroma likvidacijskega postopka ter o vseh drugih dogodkih, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivali na njihovo finančno stanje in poslovanje;
  4. borzo morajo obvestiti o združitvi, delitvi ali drugem statusnem preoblikovanju ter spremembi dejavnosti;
  5. borzo morajo obvestiti o končanih postopkih pred agencijo oziroma drugim pristojnim nadzornim organom, glede ukrepov zoper borznega člana ali njihovih borznih trgovalcev, v zvezi z ravnanji na borznem trgu;
  6. varovati morajo sistemske identifikacijske in uporabniške elemente za dostop do sistema BTS;
  7. na zahtevo borze omogočiti izredni revizijski pregled informacijskega sistema v delu, ki se nanaša na uporabo elektronskih vmesnikov in njihovo povezavo z informacijskim sistemom člana;
  8. na zahtevo borze omogočiti dostop do evidenc vseh naročil in evidenc o vseh sklenjenih borznih poslih;
  9. plačevati morajo članarino in druge pristojbine v skladu s cenikom borze;
  10. redno izpolnjevati obveznosti periodičnega poročanja o izpolnjevanju pogojev za članstvo v skladu z Navodili.
(2)Člani borze, njihovi borzni trgovalci in zaposleni ter so dolžni kot zaupne varovati vse podatke, ki so z Navodili predpisani kot zaupni ali kot poslovna skrivnost.
(3)Za zlorabe sistemskih identifikacijskih elementov je v razmerju do borze odgovoren član borze. V primeru zlorabe identifikacijskih elementov borza prekliče identifikacijske elemente nemudoma po prejemu obvestila o zlorabi. Preklic identifikacijskih elementov ne vpliva na veljavnost borznih poslov, ki so bili sklenjeni do preklica. 11.1.3. Prenehanje položaja borznega člana ter izključitev iz trgovanja na borzi Način prenehanja položaja borznega člana 97. člen
(1)Borznemu članu preneha položaj člana borzne na podlagi:
  1. izključitve ali
  2. izstopa s pisno izjavo.
(2)V primeru prenehanja položaja člana borze, borznim trgovalcem tega borznega člana preneha veljavnost pooblastil za delo na BTS. Izključitev borznega člana iz članstva na borzi 98. člen
(1)Borza mora izključiti borznega člana iz članstva na borzi, če član zaradi odvzema ali prenehanja dovoljenja za opravljanje investicijskih storitev in poslov ali zaradi drugih razlogov izgubi položaj osebe iz prvega odstavka 87. člena teh Pravil, v zvezi s katerim je pridobil položaj člana borze.
(2)Borza lahko izključi borznega člana iz članstva na borzi, če:
  1. borzni član v postavljenem roku ne izpolni obveznosti iz
  2. člena Pravil;
  3. član ne izpolnjuje svojih pogodbenih obveznosti do borze;
  4. član ne obvesti borze o dogodkih oziroma okoliščinah, ki jih določajo Pravila in Navodila;
  5. član huje krši Pravila;
  6. je to potrebno za zagotovitev poštenega in urejenega trgovanja na borznem trgu;
  7. je borzni član nepretrgoma izključen iz trgovanja več kot šest
(6)mesecev.
(3)Oseba, ki je bila izključena iz članstva na borzi, dve
(2)leti po prenehanju položaja člana borze ne more vložiti zahteve za sprejem v članstvo na borzi. V primeru ponovne zahteve za sprejem v članstvo na borzi, lahko borza zahtevo zavrne, če bi bilo s sprejemom te osebe v članstvo ogroženo pošteno in urejeno trgovanje na borznem trgu. Obveznosti borznega člana pri izključitvi ali izstopu iz članstva na borzi 99. člen
(1)Če je borzni član izključen iz članstva ali je podal pisno izjavo, mora izpolniti vse obveznosti v razmerju do borze.
(2)Izključitev in izjava o izstopu začneta učinkovati prvi dan naslednjega meseca po mesecu, v katerem borzni član izpolni obveznosti iz prvega odstavka tega člena. Prenehanje položaja borznega člana
  1. člen Pravice in obveznosti borznega člana prenehajo, ko v skladu z drugim odstavkom
  2. člena teh Pravil začneta učinkovati izključitev ali izjava o izstopu iz članstva. Izključitev iz trgovanja
  3. člen
(1)Borza mora člana borze izključiti iz trgovanja na borzi:
  1. nemudoma, ko je obveščena, da je podan razlog iz prvega odstavka
  2. člena teh Pravil;
  3. nemudoma, ko je obveščena, da je borznemu članu Agencija, Banka Slovenije oziroma pristojni nadzorni organ države članice ali tuje države tega člana izrekel ukrep začasne prepovedi opravljanja investicijskih storitev;
  4. nemudoma, ko prejme borza obvestilo poravnalnega člana ali upravljalca poravnalnega sistema, da borzni član ne izpolnjuje obveznosti iz poravnave;
  5. nemudoma, ko prejme obvestilo, da je nad borznim članom začet postopek insolventnosti;
  6. če je to potrebno za zagotovitev poštenega in urejenega trgovanja na borznem trgu.
(2)Borza lahko člana borze izključi iz trgovanja na borzi:
  1. če obstajajo okoliščine, na podlagi katerih uprava utemeljeno sumi, da borzni član huje krši Pravila ali druge akte borze;
  2. če je razlog iz
  3. točke drugega odstavka
  4. člena teh Pravil podan dvakrat v neprekinjenem obdobju šestih mesecev;
  5. če je razlog iz
  6. točke drugega odstavka
  7. člena teh Pravil podan dvakrat zapored.
(3)V času trajanja ukrepa izključitve iz trgovanja, borzni član ohrani status borznega člana in je zavezan izpolnjevati obveznosti, ki izhajajo iz statusa borznega člana, vendar ne more uresničevati pravic, ki izhajajo iz statusa borznega člana.
(4)Izključitev iz trgovanja traja do prenehanja razloga, zaradi katerega je bil borzni član izključen iz trgovanja oziroma, dokler ni na podlagi izključitve iz trgovanja izrečen ukrep izključitve borznega člana iz članstva na borzi. 11.2. Vzdrževalci likvidnosti Opredelitev pojma in sprejem vzdrževalcev likvidnosti 102. člen
(1)Vzdrževalci likvidnosti zagotavljajo likvidnost določenega vrednostnega papirja z obveznim dnevnim zagotavljanjem omejenih naročil za nakup in prodajo na trgu ter sklepanjem poslov na podlagi teh naročil v svojem imenu in za svoj račun.
(2)Borza lahko posameznim borznim članom glede na izpolnjevanje predpisanih pogojev podeli status vzdrževalca likvidnosti za enega ali več vrednostnih papirjev na določenem segmentu organiziranega trga.
(3)Vsak borzni član ima pravico zaprositi borzo za podelitev statusa vzdrževalca likvidnosti, tako da mora v pisni zahtevi natančno navesti, na katere vrednostne papirje se zahteva nanaša. Borzni član pridobi status vzdrževalca likvidnosti za enega ali več vrednostnih papirjev, če izpolnjuje kriterije, ki se predpišejo z Navodili. Borze lahko pri posameznem vrednostnem papirju s sklepom omeji število vzdrževalcev likvidnosti.
(4)Podrobnejši postopek podeljevanja statusa vzdrževalca likvidnosti in kriteriji se predpišejo z Navodili. Seznam vzdrževalcev likvidnosti in pogoje za pridobitev tega statusa objavi borza na svoji spletni strani. Dolžnosti in pravice vzdrževalcev likvidnosti 103. člen
(1)Vzdrževalci likvidnosti so dolžni sproti dnevno zagotavljati omejena naročila za nakup in prodajo na borznem trgu ter sklepati posle na podlagi teh naročil v skladu s temi Pravili in na podlagi zahtev, ki se predpišejo z Navodili.
(2)Vzdrževalcem likvidnosti, ki izpolnijo določene kriterije uspešnosti, borza s sklepom dodeli posebne ugodnosti.
(3)Podrobnejše zahteve za vzdrževalce likvidnosti, kriteriji uspešnosti ter njihove ugodnosti se predpišejo z Navodili. Pri tem se upoštevajo zlasti naslednji kriteriji:
  1. vrsta vrednostnega papirja,
  2. maksimalna razlika med tečajem naročila za nakup in tečajem naročila za prodajo,
  3. minimalna vrednost obvezne ponudbene strani in strani povpraševanja,
  4. minimalni čas ohranjanja naročil na trgu,
  5. obvezen čas vnosa naročil v avkcijo,
  6. soglasje izdajatelja. Prenehanje statusa vzdrževalca likvidnosti
  7. člen
(1)Vzdrževalec likvidnosti lahko odstopi od tega statusa v celoti ali le za določen vrednostni papir na podlagi pisne odpovedi. Peti dan po tem, ko borza prejme njegovo pisno odpoved, vzdrževalec likvidnosti ni več dolžan opravljati svojih obveznosti kot vzdrževalec likvidnosti. Za ponovni status vzdrževalca likvidnosti lahko borzni član ponovno zaprosi po preteku tridesetih dni od veljavnega prenehanja tega statusa.
(2)Borza lahko odvzame status vzdrževalca likvidnosti borznemu članu, ki ne izpolnjuje svojih obveznosti kot vzdrževalec likvidnosti ali omeji njegove obveznosti v primeru velikih tržnih neravnovesij ali drugih izrednih razmer (npr. korporacijske akcije izdajatelja, velika tečajna nihanja, velika odstopanja količine). 11.3. Borzni trgovalci 11.3.1. Sprejem borznega trgovalca v trgovanje na borzi Borzni trgovalec 105. člen
(1)Borzni trgovalec je fizična oseba, ki ga član borze pooblasti, da v imenu borznega člana v BTS vnaša naročila za trgovanje. Obrazec pooblastila se predpiše z Navodili.
(2)Borzni član lahko za borznega trgovalca pooblasti samo osebo, ki je:
  1. na borzi uspešno opravila preizkus znanj za delo na BTS in
  2. ima veljavno dovoljenje za opravljanje poslov borznega posrednika iz
  3. točke prvega odstavka
  4. člena ZTFI.
(3)Borzni trgovalec, ki ga pooblasti borzni član s sedežem v državi članici EU, razen v Republiki Sloveniji, mora namesto pogoja iz 2. točke drugega odstavka tega člena smiselno izpolnjevati pogoje določene s predpisi te države za opravljanje poslov borznega posrednika.
(4)Posamezen borzni trgovalec, je lahko pooblaščen za vnos naročil za trgovanje samo za enega člana borze.
(5)V primeru bistvenih sprememb BTS ali teh Pravil, lahko borza zahteva ponovno opravljanje preizkusa znanj iz
  1. točke drugega odstavka tega člena. Vključitev borznega trgovalca v trgovanje na borzi
  2. člen
(1)Na podlagi pooblastila člana borze, borza dodeli osebi, ki je pooblaščena za borznega trgovalca tega člana identifikacijski element, ki mu omogoča enolično identifikacijo in avtorizacijo pri dostopu do BTS, izvajanje operacij v sistemu in dostopu do podatkov, za katere je pooblaščen, oziroma za identifikacijo pri uporabi elektronskih vmesnikov.
(2)Glede varstva identifikacijskih elementov in odgovornosti za resničnost in točnost podatkov, ki jih v BTS vnesejo borzni trgovalci se uporablja določba tretjega odstavka
  1. člena teh Pravil. Postopek odločanja v zadevah v zvezi z borznimi trgovalci
  2. člen Pri odločanju v zadevah v zvezi z borznimi trgovalci se uporablja
  3. poglavje teh Pravil, če ni v tem poglavju drugače predpisano. 11.3.
  4. Pravice in dolžnosti borznih trgovalcev Pravice borznih trgovalcev
  5. člen Borzni trgovalci imajo pravico:
  6. uporabljati BTS in v imenu borznega člana v BTS vnašati naročila za trgovanje;
  7. prejemati informacije, ki jih borza posreduje ostalim borznim trgovalcem. Dolžnosti borznih trgovalcev
  8. člen Dolžnosti borznih trgovalcev so:
  9. spoštovati in izvajati Pravila in Navodila ter izdana operativna navodila uprave in uslužbencev borze;
  10. tretjim osebam ne smejo omogočiti dostopa in uporabe BTS prek svojih osebnih identifikacijskih elementov;
  11. opozarjati borzo o ugotovljenih nepravilnostih v zvezi z BTS (tehnične napake oziroma pomanjkljivosti). 11.3.
  12. Začasna in trajna izključitev borznega trgovalca iz trgovanja na borzi Začasna izključitev borznega trgovalca iz trgovanja na borzi
  13. člen
(1)Borznega trgovalca lahko borza s sklepom začasno izključi iz trgovanja na borzi zlasti v naslednjih primerih:
  1. če utemeljeno sumi, da opravlja dejanja, ki so s Pravili ali Navodili prepovedana;
  2. nemudoma, ko borza ugotovi, da je borzni trgovalec tretji osebi omogočil dostop ali uporabo BTS prek svojih osebnih identifikacijskih elementov.
(2)O izključitvi in razlogih za začasno izključitev borznega trgovalca iz trgovanja na borzi se obvesti borznega člana in Agencijo. Trajna izključitev borznega trgovalca iz trgovanja na borzi 111. člen
(1)Borza trajno izključi borznega trgovalca iz trgovanja na borzi:
  1. če borzni član borznemu trgovalcu, ki ga je pooblastil, prekliče pooblastilo;
  2. če borzni trgovalec pisno sporoči, da želi, da ga borza trajno izključi iz trgovanja;
  3. če huje krši Pravila in Navodila.
(2)O izključitvi in razlogih za trajno izključitev borznega trgovalca iz trgovanja na borzi se obvesti borznega člana in Agencijo.
(3)V primeru iz
  1. točke prvega odstavka tega člena, za borznega trgovalca dve leti po izključitvi ni možno več vložiti ponovnega pooblastila za delo na BTS. Po poteku dveh let lahko borza v primeru vložitve ponovnega pooblastila za opravljanje del na BTS za borznega člana, vključitev v trgovanje zavrne.
  2. TRGOVANJE Z VREDNOSTNIMI PAPIRJI UVRŠČENIMI NA BORZNI TRG 12.1 Borzni posli Borzni posli
  3. člen
(1)Borzni posli so posli nakupa in prodaje, katerih predmet so vrednostni papirji, ki so uvrščeni v trgovanje na borzni trg in so sklenjeni prek BTS na način, kot to določajo ta Pravila.
(2)Borzne posle lahko sklepajo samo člani borze. Predmet borznih poslov
  1. člen Predmet borznih poslov so serijski vrednostni papirji, ki so sprejeti v trgovanje na borznem trgu in vsebujejo vse nezapadle pripadajoče kupone oziroma vse nezapadle pravice in obveznosti. Cena
  2. člen
(1)Pri borznem trgovanju je cena vrednostnih papirjev izražena s tečajem, ki je večji od nič
(0).
(2)Tečaj delnic, naložbenih certifikatov, nakupnih bonov in investicijskih kuponov je izražen v evrih (EUR) za posamezen lot.
(3)Tečaj obveznic in drugih dolžniških vrednostnih papirjev, razen tečaja naložbenih certifikatov in nakupnih bonov, je izražen v odstotkih od nominalne vrednosti ali v odstotkih od še neizplačane glavnice (anuitetne obveznice) brez pripisanih obresti.
(4)Kupec obveznic oziroma drugih dolžniških vrednostnih papirjev, razen naložbenih certifikatov in nakupnih bonov, je dolžan poleg kupnine iz tretjega odstavka tega člena plačati tudi natečene, toda še nezapadle obresti v skladu s pravili poravnalnega sistema. Pripis natečenih obresti, ki jih dolguje kupec obveznic prodajalcu, se izračuna ob poravnavi sklenjenih borznih poslov. Količina pri sklepanju borznih poslov 115. člen
(1)Prek BTS se trguje z vrednostnimi papirji v lotih, ki se določijo z Navodili. En
(1)lot predstavlja količinsko enoto za trgovanje na borzi.
(2)Količina je lahko le naravno število. Čas sklenitve borznega posla
  1. člen Za čas sklenitve borznega posla se šteje tisti trenutek, ko BTS v skladu s Pravili poveže ponudbo za nakup in prodajo vrednostnih papirjev. Kot čas sklenitve se upošteva čas na sistemu BTS. Kraj sklenitve borznega posla
  2. člen Šteje se, da je borzni posel sklenjen v kraju, kjer ima borza svoj sedež. Upravičenje do dividend in zapadlost kuponov
  3. člen
(1)Uprava s sklepom določi dan, od katerega dalje se s predmetom borznih poslov trguje brez kupona za izplačilo obresti oziroma dividende oziroma drugih pravic in obveznosti.
(2)Obveznice kotirajo brez kupona en trgovalni dan pred presečnim dnevom. Presečni dan je dan, ki ga izdajatelj določi kot dan, od katerega dalje se pravica do kupona ne prenaša več na novega imetnika skupaj s prenosom obveznice. Če izdajatelj borzi ne sporoči presečnega datuma, se upoštevajo podatki o presečnih dnevih, ki jih borzi sporoči upravljalec poravnalnega sistema.
(3)Pri delnicah se datum začetka sklepanja poslov brez upravičenja do dividende določi glede na presečni dan, na katerega se ugotovijo upravičenci do dividende. V objavi začetka sklepanja poslov brez upravičenja do dividende se navede tudi višina dividende in datum oziroma rok izplačila. Delitev kosovnih delnic 119. člen
(1)Pri delitvi kosovnih delnic, pri nespremenjenem osnovnem kapitalu, se glede na presečni datum določijo največ trije trgovalni dnevi, ko se pri izpolnitvi na te dni sklenjenih poslov s temi delnicami upošteva delitveno razmerje v skladu s 182. členom Pravil.
(2)V trgovalnih dnevih, določenih na podlagi prvega odstavka tega člena, se trguje s količino delnic pred delitvijo delnic. Za potrebe izpolnitve teh sklenjenih poslov borza posreduje KDD podatke na način, da pri vsakem sklenjenem poslu količino pomnoži z mnogokratnikom iz delitvenega razmerja, tečaj pa deli z mnogokratnikom iz delitvenega razmerja.
(3)Trgovalni dnevi iz prvega odstavka tega člena, se določijo le v primeru, ko so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:
  1. delitveno razmerje je takšno, da zaradi zaokroževanja ne povzroči razlike med dejansko vrednostjo sklenjenega posla in vrednostjo sklenjenega posla, ki se izračuna z uporabo delitvenega razmerja v skladu z drugim odstavkom tega člena in
  2. izpolnjeni so pogoji iz tretjega odstavka
  3. člena Pravil. 12.2 Splošna pravila trgovanja Neprekinjeno in avkcijsko trgovanje
  4. člen
(1)V sistemu BTS se s posameznim vrednostnim papirjem lahko trguje neprekinjeno ali v avkcijah.
(2)Neprekinjeno trgovanje se začne z otvoritveno avkcijo in potem omogoča takojšne sklepanje poslov z naročili za trgovanje, vnesenimi v BTS, glede na ujemanje njihovih pogojev, skladno s temi Pravili. V neprekinjenem trgovanju je tečaj sklenjenega posla v okviru vsakokratne najboljše ponudbe in povpraševanja, praviloma pa ga določi tisto naročilo za trgovanje v poslu, ki je bilo v BTS vneseno prvo.
(3)V avkcijskem trgovanju se za posamezen vrednostni papir izvajajo avkcije, kjer se vsi posli sklenejo v enem trenutku po enem samem tečaju. Ta tečaj se oblikuje na podlagi naročil za trgovanje, ki se v BTS vnašajo vse do začetka sklepanja poslov, glede na ujemanje njihovih pogojev, skladno s temi Pravili in tako, da se doseže količinsko največji obseg prometa.
(4)Kriteriji za vključevanje vrednostnih papirjev v posamezen način trgovanja se predpišejo z Navodili glede na naravo in značilnosti trgovanja s posameznim vrednostnim papirjem. Pri tem se upoštevajo zlasti naslednji kriteriji:
  1. povprečno dnevno število poslov,
  2. povprečni dnevni vrednostni obseg prometa,
  3. globino trga,
  4. aktivnost vzdrževalcev likvidnosti, in
  5. obseg trgovanja s tem vrednostnim papirjem na drugih organiziranih trgih, MTF, ali izven borznega trga. Trgovalni dnevi
  6. člen Borzno trgovanje poteka vsak delovni dan. Ob državnih praznikih, drugih dela prostih dnevih in v primeru posebnih okoliščin se na borzi ne trguje. Borza s sklepom določa časovni razpored borznega trgovanja. Sprememba se objavi najmanj pet
(5)dni pred predvideno spremembo. Stanja trga in trajanje borznega trgovanja 122. člen
(1)Trg oziroma sistem BTS je lahko v naslednjih stanjih:
  1. trg je zaprt – upravljanje z naročili za trgovanje in sklepanje poslov ni možno;
  2. trg je delno odprt – upravljanje z naročili za trgovanje je možno, ni možno sklepanje poslov;
  3. trg je odprt – upravljanje z naročili za trgovanje in sklepanje poslov je možno;
  4. trg pred zaprtjem – možno je omejeno upravljanje z naročili za trgovanje in sklepanje poslov na način, da je možen le umik naročil za trgovanje in vnos naročil za trgovanje z razponom in odstranitvijo neizvršene količine po ravnotežnem tečaju.
(2)V neprekinjenem trgovanju si znotraj trgovalnega dne sledijo stanja trga v naslednjem vrstnem redu: 1. zaprt trg; 2. delno odprt trg; 3. odprt trg; 4. zaprt trg.
(3)V avkcijskem trgovanju si znotraj trgovalnega dne sledijo stanja trga v naslednjem vrstnem redu:
  1. zaprt trg;
  2. delno odprt trg;
  3. trg pred zaprtjem;
  4. zaprt trg.
(4)V Navodilih se določi trajanje borznega trgovanja v neprekinjenem in avkcijskem trgovanju ter urnik vrstnega reda odpiranja trga za posamezne vrednostne papirje v avkcijskem trgovanju.
(5)Čas in način trgovanja oziroma čas upravljanja z naročili za trgovanje lahko borza, da bi zagotovila minimalno nemoteno delovanje, s sklepom podaljša oziroma skrajša.
(6)Možnosti upravljanja z naročili in sklepanja poslov člana so odvisna od trenutnega stanja trga, načina trgovanja in trenutnega stanja vrednostnega papirja, stanja naročil in trgovalnega statusa člana borze. Trgovalni status borznih članov 123. člen
(1)Posamezni član borze ima lahko v sistemu BTS enega izmed naslednjih trgovalnih statusov:
  1. aktivni – članu je omogočeno sklepanje poslov in upravljanje z naročili prek BTS;
  2. neaktivni – članu ni omogočeno sklepanje poslov in upravljanje z naročili prek BTS.
(2)Trgovalni status člana borze se spremeni na podlagi sklepa uprave, kadar so za to izpolnjeni pogoji iz Pravil. V primeru, da se stanje spremeni v »neaktivni«, se vsa naročila člana prestavijo v stanje »zadržano«. Stanja vrednostnih papirjev 124. člen
(1)V sistemu BTS je posamezen vrednostni papir lahko v enem od naslednjih stanj:
  1. trgovan – z njim se lahko sklepajo posli prek BTS, skladno s Pravili, upravljanje z naročili za trgovanje je dopustno;
  2. zadržan – sistem BTS ne omogoča sklepanja poslov z njim, upravljanje z naročili je dopustno;
  3. zaustavljen – sistem BTS ne omogoča sklepanja poslov z njim, upravljanje z naročili za trgovanje ni dopustno;
  4. izključen – vrednostni papir se začasno ali trajno izključi iz trgovanja, sistem BTS ne omogoča sklepanja poslov, upravljanje z naročili za trgovanje ni dopustno.
(2)Stanje vrednostnega papirja se spremeni na podlagi sklepa oziroma odločbe borze, kadar so za to izpolnjeni pogoji iz Pravil. 12.3 Naročila za trgovanje Vrste naročil za trgovanje
  1. člen Glede na določitev tečaja se naročila za trgovanje delijo na naslednje osnovne tipe naročil:
  2. tržno naročilo – član ne postavlja omejitev glede tečaja;
  3. omejeno naročilo – član določi še sprejemljiv tečaj nakupa (najvišji) oziroma prodaje (najnižji). Vnos naročil v BTS
  4. člen
(1)Borzni trgovalci lahko vnašajo v BTS omejena in tržna naročila.
(2)Omejena naročila se lahko v BTS vnašajo kot naslednje vrste naročil:
  1. naročila brez dodatnih ali posebnih pogojev;
  2. naročila z dodatnimi pogoji o načinu izvršitve;
  3. naročila z dodatnimi pogoji o času izvršitve;
  4. naročila s posebnimi pogoji izvršitve.
(3)Pri vnosu omejenega naročila so dovoljene določene kombinacije dveh ali več različnih vrst naročil, pri čemer veljajo omejitve pri vnosu in izvrševanju posameznih tipov naročil glede na način trgovanja in stanja trga, kot jih opredeljuje 142. člen Pravil. Omejena in tržna naročila 127. člen
(1)Omejena naročila so naročila, kjer je vnesen oziroma določen tečaj in s katerimi je omogočeno sklepanje poslov največ do tečaja, ki je bil določen ob vnosu naročila.
(2)Tržna naročila so dnevna naročila, kjer ni vnesen oziroma določen tečaj. Tržna naročila na trgu so v sistemu BTS posebej označena.
(3)Z Navodili se lahko določi postopno izvrševanje tržnih ali omejenih naročil tako, da se določi tečajni korak izvajanja teh naročil, ki se izraža v mnogokratniku koraka kotacije. Naročila z dodatnimi pogoji o načinu izvršitve
  1. člen Naročila z dodatnimi pogoji načina izvršitve so naročila, kjer se poleg obveznih sestavin vnosa vnesejo podatki, ki pomenijo dodatne pogoje za sklenitev posla na trgu. Možna so naslednja naročila z dodatnimi pogoji izvršitve:
  2. naročilo z razponom in odstranitvijo neizvršene količine – omogoča z enkratnim vnosom nakup ali prodajo vrednostnega papirja po različnih tečajih do navedene omejitve oziroma do omejitev v
  3. členu Pravil, pri čemer se neizvršena količina naročila odstrani iz sistema BTS. Uporaba drugih dodatnih ali posebnih pogojev ni dopustna;
  4. naročilo s skrito količino – je naročilo, pri katerem na trgu ni prikazana celotna količina naročila vrednostnih papirjev. Na trgu je prikazana le vidna količina naročila, preostanek količine naročila pa je shranjena v skriti količini naročila, ki na trgu ni vidna. Uporaba drugih dodatnih pogojev načina prikaza in izvršitve ni mogoča. Z Navodili se določi najmanjša vrednost naročil s skrito količino ter ostale pogoje njegovega izvrševanja. Naročila z dodatnimi pogoji o času izvršitve
  5. člen
(1)Naročila z dodatnimi pogoji o času izvršitve so naročila, kjer so poleg obveznih sestavin vnosa naročila navedeni tudi časovni pogoji o veljavnosti naročila. Če ni v BTS drugače vneseno, je naročilo vneseno kot dnevno naročilo. Možna je dodatna uporaba skrite količine ali posebnih pogojev izvršitve. Možne so naslednje oblike naročila z dodatnim pogojem časovne veljavnosti:
  1. dnevno naročilo – velja samo isti dan, kot je bilo vneseno; BTS neizvršena dnevna naročila ob zaprtju avtomatično odstrani pred začetkom naslednjega trgovalnega dne.
  2. odprto naročilo – velja do izvršitve na trgu oziroma dokler ga ne odstrani član borze, ki ga je vnesel. Odprto naročilo velja največ sto osemdeset
(180)koledarskih dni od dne vnosa naročila, zadnje spremembe naročila ali od dneva potrditve naročila. BIS omogoča pregled seznama naročil, ki bodo odstranjena v določenem prihodnjem obdobju. 3. naročilo do vključno določenega datuma je naročilo, ki velja od trenutka vnosa do izvršitve na trgu oziroma do vključno določenega datuma. Tudi naročilo do vključno določenega datuma velja največ sto osemdeset
(180)koledarskih dni od dne vnosa naročila, zadnje spremembe naročila ali od dne potrditve naročila. BIS omogoča pregled seznama naročil, ki bodo odstranjena v določenem prihodnjem obdobju.
(2)Za podaljšanje roka veljavnosti naročila za novih sto osemdeset
(180)koledarskih dni borza članu omogoča potrditev naročila, pri čemer se časovna oznaka naročila ne spremeni. Naročila s posebnimi pogoji izvršitve 130. člen
(1)Naročila s posebnimi pogoji izvršitve so naročila, pri katerih se poleg obveznih sestavin pri vnosu naročila določi tudi omejitev najmanjše možne količine, s katero je možno skleniti posel. Možna je uporaba pogojev časovne veljavnosti naročila.
(2)Takšna naročila se v pregledu naročil posameznega vrednostnega papirja prikažejo ločeno od naročil brez posebnih pogojev ter so ustrezno označena. Vrste naročil s posebnimi pogoji izvršitve
  1. člen Vrste naročil s posebnimi pogoji izvršitve so:
  2. naročilo vse ali nič – naročilo, ki se izvrši samo, če se izvrši celotna količina naročila ali v enem ali v več poslih hkrati. Vnos skrite količine ni možen. Z Navodili se lahko določi najmanjša vrednost teh naročil;
  3. naročilo z minimalno količino vseh sklenjenih poslov – naročilo, pri katerem se posli sklenejo samo s količino, ki je enaka ali večja od minimalne količine, ki jo določi član borze. Z Navodili se lahko določi najmanjša vrednost minimalne količine in skupna vrednost teh naročil. Če je ob delni izvršitvi naročila skupna količina neizvršenega dela naročila manjša od minimalne količine naročila, se naročilo spremeni tako, da je minimalna količina enaka tej skupni količini neizvršenega naročila. Pri prikazu na trgu je vidna le minimalna količina, razlika med minimalno količino in celotno količino naročila pa je shranjena v skriti količini naročila. Način izvrševanja in upravljanje z naročili za trgovanje
  4. člen
(1)Član borze izvršuje naročila za trgovanje za nakup oziroma prodajo vrednostnih papirjev prek BTS z vnosom ustrezne ponudbe oziroma povpraševanja na trg ter z nadaljnjim upravljanjem takega naročila na trgu.
(2)Upravljanje z naročili za trgovanje vključuje: vnos, spreminjanje, potrditev, zadržanje, sprostitev ali odstranitev naročila za trgovanje. Izvrševanje naročil s preudarkom 133. člen
(1)Naročilo s preudarkom je posebna vrsta naročila, pri katerem naročnik ne določi tečaja za nakup ali prodajo vrednostnega papirja, temveč se na podlagi pooblastila naročnika izvrši po presoji borznega člana.
(2)Pri izvrševanju naročila s preudarkom lahko član borze vnese nasprotno naročilo za nakup oziroma prodajo vrednostnih papirjev za račun druge stranke, ki je dala naročilo s preudarkom, za svoj račun ali za račun oseb iz 2. točke 197. člena ZTFI tako v neprekinjenem, kot v avkcijskem trgovanju. Stanja naročil 134. člen
(1)V sistemu BTS je posamezno naročilo lahko v enem od naslednjih stanj:
  1. aktivno – njihovo izvrševanje je v skladu s cenovnimi omejitvami iz
  2. člena Pravil;
  3. neaktivno – naročilo, katerega izvrševanje bi pomenilo kršitev določil
  4. člena Pravil. Sistem BTS ne omogoča sklepanja poslov, kjer bi bila udeležena neaktivna naročila;
  5. zadržano – naročilo, ki ga ni dopustno izvršiti. Naročila lahko v skladu s Pravili zadrži borza ali član. Ponovno jih lahko aktivira le član. Pri aktiviranju dobijo novo časovno oznako in se glede na omejitve iz
  6. člena Pravil postavijo v aktivno oziroma neaktivno stanje;
  7. odstranjeno – naročilo, ki je bilo umaknjeno iz BTS zaradi izpolnitve, preteka roka veljavnosti; naročilo, ki ga je preklicala borza ali član borze.
(2)Sistem BTS pri spremembi mejnih vrednosti omejitev iz 151. člena Pravil prestavi naročilo v ustrezno aktivno oziroma neaktivno stanje. Pri tem se ne spremeni časovna oznaka naročila.
(3)Sistem BTS pred začetkom upravljanja z naročili posameznega trgovalnega dne prestavi vsa naročila, ki jim je potekel rok veljavnosti, v stanje »odstranjeno«. Ob prehodu vrednostnega papirja iz neprekinjenega v avkcijsko trgovanje se vsa naročila s posebnimi pogoji izvršitve prestavijo v stanje »zadržano«.
(4)Šteje se, da je naročilo na trgu, če ima stanje aktivno ali neaktivno. Obvezne sestavine pri vnosu naročil v BTS 135. člen
(1)Pri vnosu naročila v BTS so obvezne naslednje sestavine:
  1. vrsta naročila (nakup ali prodaja);
  2. oznaka člana borze;
  3. oznaka borznega trgovalca;
  4. oznaka vrednostnega papirja;
  5. količina vrednostnih papirjev za nakup in/ali prodajo;
  6. vrsta računa;
  7. številka računa.
(2)Sistem BTS zavrne naročila, ki ne vsebujejo vseh obveznih sestavin, pri čemer se pravilnost vnosa računa oziroma obstoja računa praviloma ne preverja. Preverjanje pravilnosti vnosa računa se izvaja le v tistih primerih, ko je le-to potrebno za zagotovitev ustreznega delovanja sistema poravnave, kar se podrobneje predpiše z Navodili. Neobvezne sestavine pri vnosu naročil v BTS 136. člen
(1)Pri vnosu naročila v BTS so opcijski naslednji podatki:
  1. tečaj vrednostnega papirja;
  2. dodatni pogoji načina prikaza in izvršitve;
  3. dodatni pogoji časa izvršitve;
  4. posebni pogoji izvršitve;
  5. sklic, ki služi kot referenca borznemu trgovalcu.
(2)Če pri vnosu naročila v BTS ni vnesen noben opcijski podatek iz prejšnjega odstavka tega člena, se šteje, da je v BTS vneseno tržno dnevno naročilo brez skrite količine in posebnih pogojev izvršitve. Smiselna uporaba tega določila velja tudi v primeru, ko pri vnosu naročila v BTS ni vnesen posamezni opcijski podatek.
(3)Sistem BTS zavrne naročila, ki ne vsebujejo dopustnih opcijskih podatkov.
(4)Če poravnalni sistem ne predvideva uporabe številk računov, se pri naročilih, ki se ob izvršitvi poravnavajo preko tega poravnalnega sistema, obvezni podatek iz
  1. točke prvega odstavka
  2. člena lahko z Navodili predpiše kot neobvezna sestavina. Čas vnosa naročila
  3. člen Čas vnosa naročila je čas, ki ga BTS dodeli naročilu ob njegovi registraciji v BTS. Pri določanju časovne oznake naročila se upošteva čas v BTS. Korak kotacije
  4. člen
(1)Korak kotacije pomeni najmanjšo dovoljeno spremembo tečaja ponudbe za nakup ali za prodajo vrednostnih papirjev pri vnašanju naročil.
(2)Korak kotacije za posamezni papir v kotaciji se določi z Navodili. Vrste

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.