Sklep o zavrnitvi, stran 5387.

Številka: U-I-272/07-12 Datum:

2. 2008 S K L E P Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Elene Pečarič, Škofije, na seji
3. maja 2008 s k l e n i l o: Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti
4. člena Zakona o volitvah predsednika republike (Uradni list RS, št. 39/92) v zvezi s petim odstavkom
5. člena Zakona o volitvah v Državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 – ur. p. b) se zavrne. O b r a z l o ž i t e v A.
6. Pobudnica kot predsedniška kandidatka na zadnjih volitvah izpodbija peti odstavek
7. člena Zakona o volitvah v Državni zbor (v nadaljevanju ZVDZ) v zvezi s
8. členom istega zakona in v zvezi z
9. ter z
10. členom Zakona o volitvah Predsednika Republike (v nadaljevanju ZVPR). Meni, da ureditev, po kateri lahko Državna volilna komisija (v nadaljevanju DVK) pošlje v tujino uradne prazne glasovnice, vsebuje neustavno pravno praznino, ker ne določa, da pošiljanje praznih glasovnic pride v poštev le v primerih, ko volivci, ki živijo v tujini, zaradi krajevne oddaljenosti ne bi mogli pravočasno izvrševati svoje aktivne volilne pravice. Z izpodbijano ureditvijo naj bi bila kršena tudi enakost pasivne volilne pravice kandidatov, saj naj bi imeli medijsko izpostavljeni kandidati prednost. Zato naj bi bila izpodbijana ureditev tudi v neskladju s
11. členom Ustave.
12. Ustavno sodišče je pobudo poslalo Državnemu zboru in Ministrstvu za javno upravo, ki nanjo nista odgovorila. Vlada v mnenju navaja, da se prazna glasovnica pošlje v tujino v primeru, ko se oceni, da glasovnica, ki bi vsebovala kandidatne liste, ne bo pravočasno prispela do državljana Republike Slovenije. Zanika trditve pobudnice, da je DVK v postopku predsedniških volitev leta 2007 pošiljala v tujino uradne prazne glasovnice tudi takrat, ko so bile kandidatne liste že znane. B.
13. Člen 9 ZVPR določa, da se glede vprašanj, ki s tem zakonom niso posebej urejena, smiselno uporabljajo določbe ZVDZ. V
14. členu ZVPR pa je določeno, da glede organizacije in dela na voliščih, glasovanja in ugotavljanja izida glasovanja veljajo določbe ZVDZ, kolikor ni s tem zakonom določeno drugače. Ker ZVPR posebej ureja le vsebino glasovnice in način glasovanja (
15. člen ZVPR), se glede drugih vprašanj glasovanja po pošti iz tujine smiselno uporablja ZVDZ. Glede na navedeno je Ustavno sodišče štelo, da pobudnica izpodbija
16. člen ZVPR v zvezi s petim odstavkom
17. člena ZVDZ. Pobudnica glede na navedbe v pobudi za oceno ustavnosti izpodbijane ureditve izkazuje pravni interes.
18. V skladu s prvim in z drugim odstavkom
19. člena ZVDZ lahko državljani Republike Slovenije v tujini (ne glede na to, ali tam prebivajo stalno ali začasno) glasujejo na diplomatsko-konzularnem predstavništvu ali po pošti, če to sporočijo DVK najkasneje 30 dni pred dnem glasovanja, in če država, v kateri prebivajo, tako glasovanje dopušča, oziroma če to omogoča meddržavni sporazum. Tem volivcem se pošlje glasovnica s priloženo volilno karto (tretji odstavek
20. člena ZVDZ). Če volivec glasuje po pošti, se glasovnica upošteva, če je kuverti z glasovnico priložena lastnoročno podpisana volilna karta (četrti odstavek
21. člena ZVDZ). Sestavine glasovnice za volitve v Državni zbor določata
22. in
23. člen ZVDZ, sestavine glasovnice za volitve predsednika republike pa določa
24. člen ZVPR, po katerem glasovnica vsebuje imena in priimke kandidatov po vrstnem redu na seznamu kandidatur in navodilo o načinu glasovanja.
25. Peti odstavek
26. člena ZVDZ določa, da se ne glede na določbe
27. in
28. člena tega zakona glasovanje lahko opravi z uradno prazno glasovnico, ki vsebuje oznako volilne enote ter navodilo o načinu glasovanja. Volivec pri predsedniških volitvah izrazi svojo voljo tako, da v prostor na glasovnici lastnoročno ali na drug način vpiše ime in priimek kandidata, za katerega glasuje. Izpodbijana določba torej ne glede na zgoraj navedeno ureditev omogoča, da se glasovanje lahko opravi tudi z uradno prazno glasovnico, ki vsebuje le oznako volilne enote ter navodilo o načinu glasovanja. Pobudnica zatrjuje, da je takšna ureditev v neskladju s
29. členom Ustave in da krši enakost pasivne volilne pravice kandidatov (prvi odstavek
30. člena Ustave), saj naj bi imeli medijsko izpostavljeni kandidati prednost. Načelo enakosti pasivne volilne pravice prepoveduje državi diskriminirati ali privilegirati določene kandidate, politične stranke ali druge politične skupine v konkurenčnem boju za glasove volivcev. Različna medijska prepoznavnost (izpostavljenost) kandidatov bi bila lahko podana ne glede na to, ali se volitve posameznih kandidatov izvršujejo z glasovnico, na kateri so označena imena kandidatov, ali z glasovnico, na katero mora volivec vpisati osebno ime kandidata. Zato samo s tem očitkom ni mogoče utemeljiti zatrjevane neskladnosti z drugim odstavkom
31. člena Ustave, prav tako pa tudi ne neskladja z drugim odstavkom
32. člena Ustave.
33. Pobudnica očita izpodbijani ureditvi tudi neskladje z
34. členom Ustave (neustavna pravna praznina), ker naj ne bi bilo mogoče ugotoviti, v katerih primerih se uporablja. Izpodbijana ureditev omogoča uresničevanje aktivne volilne pravice vsem slovenskim državljanom, ki prebivajo v tujini. Glede na roke za vložitev kandidature in dokončnost seznamov kandidatov bi bilo sicer (brez izpodbijane določbe) mogoče poslati (natiskano) glasovnico volivcu v tujino najprej šele 20 dni pred dnevom glasovanja, kar bi lahko povzročilo, da bi volivec prejel volilno gradivo po pošti v času, ko ne bi bilo več mogoče pravočasno zagotoviti prispetja glasovnice do volilnih organov. S tem bi bilo lahko onemogočeno izvrševanje aktivne volilne pravice tistim slovenskim državljanom, ki prebivajo v zelo oddaljenih krajih.