Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode, stran 6736.

Na podlagi

1. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – ZVO-1-UPB1),
2. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), Zakona o prekrških /ZP-1-E/ (Uradni list RS, št. 3/07 – ZP-1-UPB4, 17/08, 21/08 – pop.),
3. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Gorenja vas - Poljane (UVG, št. 19/96, Uradni list RS, št. 88/00 in 59/07) ter
4. člena Statuta Občine Gorenja vas - Poljane (UVG, št. 47/99, Uradni list RS, št. 80/01) in ob upoštevanju Pravilnika o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07) je Občinski svet Občine Gorenja vas - Poljane na
5. seji dne
7. 2008 sprejel O D L O K o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode I. SPLOŠNE DOLOČBE
8. člen Ta odlok določa splošne pogoje odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, gospodarjenje z napravami in objekti ter pravice, dolžnosti in odgovornosti upravljavcev in uporabnikov v zvezi z odvajanjem in čiščenjem odpadne in padavinske vode. Odlok obravnava odvajanje odpadne in padavinske vode v javno kanalizacijo in ravnanje z odpadno vodo na območjih, kjer ni urejene javne kanalizacije.
9. člen Javna kanalizacija je kanalizacijsko omrežje s pripadajočimi objekti in napravami, ki služijo odvajanju in čiščenju odpadne in padavinske vode in je v upravljanju upravljavca.
10. člen Uporabnik javne kanalizacije je vsaka fizična ali pravna oseba, ki je lastnik objekta ali zemljišča, kjer nastaja odpadna in/ali padavinska voda, ki odteka v javno kanalizacijo.
11. člen Upravljavec objektov in naprav za odvajanje in čiščenje odpadne in padavinske vode v Občini Gorenja vas - Poljane je pooblaščen izvajalec javne službe, ki mora biti tehnično opremljen in strokovno usposobljen za opravljanje te dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: upravljavec). II. NAPRAVE UPORABNIKOV IN UPRAVLJAVCEV
12. člen Pod objekte in naprave uporabnikov štejemo hišno ali interno kanalizacijo. Hišna kanalizacija je kanalizacija s pripadajočimi objekti in napravami v objektu in zemljišču oziroma dvorišču uporabnika: – hišna napeljava v objektu, – objekti in naprave za predčiščenje odpadnih voda, – hišni priključek – spojni kanal oziroma do priključka na javno kanalizacijo (ali prvi skupni jašek na javni kanalizaciji). Objekti in naprave iz tega člena, ki so na zemljišču uporabnika so njegova last in jih je dolžan financirati in vzdrževati ter gospodariti z njimi tako, da je omogočeno nemoteno odvajanje odpadne in padavinske vode v javno kanalizacijo ter da voda pred iztekom v javno kanalizacijo izpolnjuje zahtevane pogoje. Hišni priključek mora biti vedno dostopen upravljavcu zaradi nadzora.
13. člen Kanalizacijski priključek poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijo do prvega revizijskega oziroma skupnega jaška in mora biti vedno dostopen upravljavcu zaradi nadzora. Priključek na interno kanalizacijo je v zgradbi in do priključka na javno kanalizacijo z vsemi objekti in napravami.
14. člen Objekti in naprave upravljavca so:
15. magistralno omrežje in naprave, ki zajema omrežje in naprave, ki so regijskega in širšega pomena, in sicer: – kanalski vodi za odvajanje odpadnih in padavinskih voda, – črpališča za prečrpavanje odpadnih in padavinskih voda na magistralnem omrežju, – centralne čistilne naprave;
16. primarno omrežje in naprave: – kanalski vodi za odvajanje odpadnih in padavinskih voda iz dvo- ali večstanovanjskih ali drugih območij v ureditvenem območju naselja (industrijskem, turističnem ...), – črpališča za prečrpavanje odpadne in padavinske vode iz večstanovanjskih in drugih območij v ureditvenem območju naselja, – naprave za čiščenje odpadnih voda za več stanovanjskih ali drugih območij v ureditvenem območju naselja;
17. sekundarno omrežje in naprave: – kanalizacija ločenega sistema za neposredno priključevanje porabnikov na posameznem območju (stanovanjska, industrijska ...), – črpališča za prečrpavanje odpadne in padavinske vode na sekundarnem omrežju, – naprave za čiščenje odpadne vode na posameznem območju (stanovanjska, industrijska ...).
18. člen Upravljavec je dolžan voditi kataster kanalizacijskega omrežja, ki mora vsebovati seznam in lego objektov in naprav iz
19. člena tega odloka. Upravljavec je dolžan voditi register kanalizacijskih priključkov. III. PRIKLJUČITEV NA JAVNO KANALIZACIJSKO OMREŽJE
20. člen Za priključitev na javno kanalizacijo si mora uporabnik pridobiti soglasje upravljavca. Upravljavec izda projektne pogoje in soglasje k projektni dokumentaciji. Uporabnik je za izdajo soglasja dolžan predložiti: – vlogo za pridobitev soglasja za priključitev na javno kanalizacijo, – projektno dokumentacijo na vpogled do izdaje soglasja.
21. člen Upravljavec je dolžan izdati soglasje za priključek na javno kanalizacijo, če uporabnik k svoji vlogi predloži predpisano dokumentacijo iz katere je razvidno, da je priključek projektiran skladno s tehničnim pravilnikom upravljavca, če to dopuščajo razpoložljive kapacitete kanalizacijskih vodov in če je priključek na kanalizacijo tehnično izvedljiv. V primeru, da razmere ne dovoljujejo novih priključitev, je upravljavec dolžan uporabnika seznaniti o razmerah in pogojih, pod katerimi bi bila priključitev možna.
22. člen Kjer že obstaja ali se gradi javna kanalizacija, je priključitev uporabnikov na javno kanalizacijo obvezna v smislu zahtev upravljavca ob izdaji soglasja.
23. člen Priključek se izvede praviloma za vsak objekt posebej, lahko pa ima objekt tudi več priključkov. Uporabnik je dolžan s temi objekti in napravami gospodariti tako, da je omogočeno normalno odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode ter da voda pred iztekom v javno kanalizacijo izpolnjuje zahtevane pogoje, skladno z veljavnimi predpisi in standardi.
24. člen Upravljavec je dolžan dovoliti priključitev, ko je uporabnik izpolnil vse pogoje, določene s soglasji, ko je poravnal vse obveznosti do upravljavca in predložil vso potrebno dokumentacijo.
25. člen Vsa dela na javni kanalizaciji in priključkih izvaja oziroma nadzira upravljavec. Priključek na javno kanalizacijo lahko izvede samo za to usposobljen izvajalec pod nadzorom upravljavca. Upravljavec po priključitvi vpiše uporabnika v evidenco uporabnikov.
26. člen Ukinitev uporabe priključka na javno kanalizacijo je mogoča le v primeru rušenja priključenega objekta. Priključek objekta odjavi uporabnik oziroma lastnik objekta, ki objekt ruši, najkasneje 14 dni pred ukinitvijo priključka. Upravljavec po odjavi zbriše uporabnika iz evidence uporabnikov. IV. PREVZEM OBJEKTOV IN NAPRAV JAVNE KANALIZACIJE V UPRAVLJANJE
27. člen Za prevzem objektov in naprav javne kanalizacije v upravljanje morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
28. kanalizacijska mreža in naprave, ki se predajajo, morajo imeti vso potrebno dokumentacijo (uporabno dovoljenje, kataster, evidenco priključkov, evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti, urejena lastninska razmerja itd.),
29. vsi že vgrajeni merilniki kvalitete in količine odpadne vode morajo biti pregledani in tehnično brezhibni skladno z veljavnimi predpisi,
30. izračunani morajo biti stroški obratovanja in vzdrževanja kanalizacije, ki se predaja in stroški v zvezi s prevzemom,
31. izdelan mora biti sanacijski program, razvoj kanalizacijskega sistema, ki se prevzema in izdelan predračun,
32. izračunana in sprejeta mora biti cena odvajanja odpadne in padavinske vode, ki upravljavcu omogoča nemoteno upravljanje obstoječih in prevzetih objektov in naprav javne kanalizacije,
33. postopek prevzema mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o primopredaji: (dokumentacije, evidence knjigovodskih podatkov, blagajniških podatkov, listin o lastništvu, podatkih o terjatvah ...),
34. prevzem mora potrditi prevzemnik določen s strani upravljavca, predajo pa dosedanji upravljavec.
35. člen Investitor javne kanalizacije mora po končani gradnji prenesti objekte in naprave v upravljanje in gospodarjenje upravljavcu. Investitor je dolžan poleg objektov in naprav izročiti vso tehnično dokumentacijo, uporabno dovoljenje, soglasje in kataster komunalnih naprav z evidenco priključkov. Upravljavcu mora biti s ceno odvajanja odpadne in padavinske vode zagotovljeno pokrivanje stroškov obratovanja in vzdrževanja. V. MERITVE ODVODA PORABLJENE VODE IN ČIŠČENJE ODPADNE VODE
36. člen Plačilo odvajanja odpadne vode se obračunava na osnovi količine odpadne vode in stopnje onesnaženosti. Meritev onesnaženosti komunalne odpadne vode iz gospodinjstev se ne izvaja, stroške meritev onesnaženosti industrijske odpadne vode pa plača uporabnik.
37. člen Vsako praznjenje greznice, male čistilne naprave, ponikovalnice ali lovilca maščob se zaračuna po ceniku upravljavca.
38. člen Količina odpadne vode se obračunava v kubičnih metrih. Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda, plačujejo odvedeno vodo v kubičnih metrih [m3] v enaki količini ter v enakih obdobjih kot za porabljeno vodo, skladno z določili odloka o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Gorenja vas - Poljane. Količina porabljene vode se meri z vodomerom. Uporabniki vode, ki nimajo vgrajenih vodomerov, plačajo količino odpadne vode v skladu z določenim pavšalom. Za stavbe v katerih ni stalno prijavljenih prebivalcev se kot pavšalna poraba v stavbi upošteva povprečna letna poraba 50 m(na 3). Ta poraba se za namen obračuna količine odpadne vode upošteva tudi za stavbe, opremljene z vodomerom, če letna poraba ne presega 25 m(na 3) vode, ne glede na število prijavljenih prebivalcev na tem naslovu.
39. člen Če upravljavec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari ali je ugotovljen nedovoljen način rabe ali, če iz drugega razloga ni mogoče odčitati obračunskega vodomera, je osnova za obračun povprečna dnevna poraba v zadnjem, na osnovi odčitkov obračunanem trimesečnem obdobju. Če še ni bilo nobenega obračuna in vgradnja vodomera ni mogoča, določita v pogodbi pavšalno porabo na podlagi standardne porabe.
40. člen Glede namestitve, vzdrževanja in odčitavanja vodomerov za ugotavljanje odpadne vode, veljajo določbe odloka o oskrbi z vodo.
41. člen Stopnja onesnaženosti sanitarnih odpadnih vod iz gospodinjstev in ostalih uporabnikov je določena na osnovi splošnih določil in predpisov, ki so podani s strani pristojnih ministrstev. Za vse ostale odpadne vode izvaja meritve stopnje onesnaženosti uporabnik sam ali za to pooblaščeni izvajalec skladno z zahtevami veljavnih predpisov in uredb. V posebnih primerih lahko upravljavec predpiše dodatne pogoje za način vzorčenja, pogostnost meritev in analizne parametre, ki so sicer določeni z veljavnimi predpisi in uredbami.
42. člen Uporabniki plačujejo kanalščino na podlagi izstavljenega računa upravljavca. Uporabnik mora plačati račun najkasneje v petnajstih dneh po njegovi izstavitvi. V primeru, da uporabnik ne poravna kanalščine v določenem roku po prejemu računa, ga je upravljavec dolžan opomniti. V opominu mora določiti dodaten rok in opozoriti uporabnika na posledice neplačila. Po izteku roka, določenega v opominu je upravljavec dolžan znesek zapadlega računa izterjati, lahko pa upravljavec ukine dobavo vode ali plombira priključek na javno kanalizacijo.
43. člen Uporabnik je dolžan obvestiti upravljavca o vseh spremembah kvalitete in količine odpadne vode, ki so trajnejšega značaja. Uporabnik je dolžan takoj obvestiti upravljavca o nevarnih in škodljivih snoveh, ki so zaradi nesreče, okvare tehnološke opreme, malomarnosti ali višje sile odtekle v javno kanalizacijo. VI. TEHNOLOŠKA ODPADNA VODA
44. člen V javno kanalizacijo se smejo spuščati samo odpadne vode, ki so določene v soglasju za kanalski priključek. Količina in lastnost tehnološke odpadne vode mora biti v skladu z določilom
45. člena odloka.
46. člen Uporabnik, ki odvaja tehnološko odpadno vodo, ki ni primerna za spuščanje v javno kanalizacijo, mora pred priključitvijo na javno kanalizacijo to vodo čistiti skladno z veljavnimi predpisi in uredbami. Uporabnik uveljavlja take ukrepe in tehnične rešitve, ki zmanjšujejo količino in stopnjo onesnaženosti odpadne vode, ki odteka v javno kanalizacijo. Kadar se koncentracija škodljivih snovi v odpadni vodi zaradi zmanjšanja porabe vode povečajo nad dovoljeno vrednostjo, dnevna količina škodljivih snovi pa ostaja enaka ali se zmanjša, lahko upravljavec na podlagi strokovnega mnenja pravnemu organu, ki je izdal uporabno dovoljenje, predlaga spremembo dovoljenja. Če pristojne inšpekcijske službe zahtevajo posebne oziroma dodatne postopke čiščenja, mora uporabnik predložiti upravljavcu tudi tehnološki projekt sanacije, izdelan v skladu s
47. členom zakona o varstvu okolja in ponovno zaprositi za izdajo soglasja za kanalski priključek. VII. UPORABA JAVNE KANALIZACIJE
48. člen Uporabniku se dovoljuje v javno kanalizacijo odvajati samo odpadne vode, ki ustrezajo veljavnim predpisom in uredbam. Če za določeno škodljivo snov ali za vrsto odpadne vode pristojni minister ni sprejel standarda, se uporabljajo ostali splošni standardi in smernice, podani s strani pristojnih ministrstev.
49. člen Uporabnik ne sme v javno kanalizacijo odvajati ali izliti odpadno vodo, ki vsebuje snovi v takšnih koncentracijah, ki bi lahko: – povzročila požar ali nevarnost eksplozije; – povzročila korozijo ali kako drugače poškodovale kanal, naprave, opremo in ogrožale zdravje zaposlenega osebja; – povzročala ovire v kanalih ali kako drugače motile delovanje sistema zaradi odlaganja usedlin in lepljivih snovi; – stalno in občasno povzročala hidravlične preobremenitve in tako škodljivo vplivala na delovanje javne kanalizacije; – povzročala ogrevanje odpadne vode preko predpisane temperature; – povzročala, da bi v kanalih nastajali škodljivi plini; – zavirala tehnološke postopke na čistilni napravi; – povzročala onesnaženje z radioaktivnimi snovmi; – vsebovala drugo snov, ki se po predpisu šteje za nevarno in škodljivo snov in katere koncentracija je nad s predpisi in uredbami dovoljenimi mejnimi vrednostmi. Odvajanje odpadne vode, ki vsebuje neobdelane, zmlete ali zdrobljene trdne odpadke, ki nastajajo v gospodinjstvih ali v gospodinjstvu podobnih dejavnostih, v vode ali v kanalizacijo je prepovedano. VIII. PREKINITEV ODVAJANJA ODPADNE VODE
50. člen Upravljavec lahko na stroške uporabnika brez odjave prekine odvajanje odpadne in padavinske s prekinitvijo dobave vode iz javnega vodovoda v naslednjih primerih:
51. če z odvodom odpadne vode povzroča nevarnost za vodni vir ali javni vodovod;
52. če odpadna voda uporabnika ogroža zdravje občanov in varno obratovanje javne kanalizacije;
53. če odpadna voda prekorači s predpisi določene dopustne količine škodljivih snovi;
54. če niso izpolnjeni pogoji soglasja za priključitev;
55. če uporabnik ne izpolnjuje obveznosti iz tega odloka;
56. če uporabnik ne poravnava računov kanalščine. Odvajanje odpadne vode se prekine za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve. Uporabnik je dolžan poravnati škodo na vseh objektih, ki je nastala po njegovi krivdi ob izpustih neprimerne odpadne vode.
57. člen Upravljavec ima pravico prekiniti odvajanje odpadne in padavinske vode za krajši čas zaradi vzdrževalnih del na objektih in napravah javne kanalizacije, vendar mora o času trajanja prekinitve obvestiti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja ali neposredno. V primeru intervencije na objektih in napravah lahko upravljavec prekine odvajanje odpadne in padavinske vode, vendar mora o tem takoj obvestiti uporabnika.
58. člen V primeru višje sile kot so potres, požar, izpad električne energije, velike okvare, poplave povezane z nalivi, vdori in izlitjem škodljivih snovi v kanalizacijo, ima upravljavec pravico brez povračila škode prekiniti odvajanje odpadnih in padavinskih voda, vendar mora o tem obvestiti uporabnike in postopati skladno s sprejetimi načrti ukrepov za take primere. IX. ODVAJANJE ODPADNIH IN PADAVINSKIH VODA NA OBMOČJIH, KJER NI JAVNE KANALIZACIJE
59. člen Na območjih, kjer javna kanalizacija ne poteka, je obvezna izgradnja lastnih objektov za čiščenje odpadnih vod skladno s predpisi o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav. Če se tak objekt za čiščenje odpadne vode zgradi na območju, kjer je predvidena izgradnja javne kanalizacije, gre za začasen objekt, ki se po izgradnji javne kanalizacije ne sme več uporabljati ampak se mora stavba, v kateri nastaja komunalna odpadna voda, priključiti na javno kanalizacijo.
60. člen Uporabnikom, ki niso priključeni na javno kanalizacijo, mora greznice prazniti upravljavec javne kanalizacije s posebnimi vozili za praznjenje, vsebino pa odvažati na centralno čistilno napravo. Praznjenje individualnih greznic se izvaja po planu najmanj enkrat na štiri