Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o lokacijskem načrtu za območje urejanja Bl–M4 Spodnje Seliše, stran 6930.

Skladno s tretjim odstavkom

1. člena, v povezavi s četrtim odstavkom
2. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) in na podlagi
3. člena Zakona o urejanju prostora ZUreP-1 (Uradni list RS, št. 110/03, 8/03 – popr.) ter
4. člena Statuta Občine Bled (Uradni list RS, št. 119/03 – UPB in 84/06) je Občinski svet Občine Bled na
5. redni seji dne
7. 2007 sprejel O D L O K o spremembah in dopolnitvah Odloka o lokacijskem načrtu za območje urejanja Bl – M4 Spodnje Seliše I. SPLOŠNE DOLOČBE
8. člen Sprejme se Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o lokacijskem načrtu za območje urejanja BL – M 4 Spodnje Seliše (v nadaljnjem besedilu: lokacijski načrt), ki ga je izdelalo projektivno podjetje Kontura d.o.o. Bled, pod št. projekta
10. člen Vsebina sprememb in dopolnitev občinskega lokacijskega načrta Spremembe in dopolnitve lokacijskega načrta obsegajo: TEKSTUALNI DEL: – odlok – smernice za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora – mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora – druge priloge KARTOGRAFSKI DEL: – spremembe in dopolnitve zazidalne situacije ter podatkov za zakoličbo – funkcionalna, tehnična in oblikovna zasnova objektov na območju sprememb in dopolnitev – prikaz sprememb in dopolnitev lege objektov in zunanja ureditev /zelenice, parkovne ureditve, prometne površine/ – prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji – idejne zasnove infrastrukturne opreme območja.
11. člen
12. člen Odloka »Umestitev načrtovane ureditve v prostor« se črta in nadomesti z novim členom, ki se glasi: »Oblikovna in funkcionalna zasnova javnih in drugih skupnih površin V javne površine ureditvenega območja spadajo poleg notranje ceste, ki predstavlja povezavo med Kajuhovo cesto na južnem delu ureditvenega območja s cesto na Dobe na severnem delu in ustvarja krožno prometno povezavo, ki zagotavlja tako ustrezno dostopnost vseh delov ureditvenega območja, kot tudi prometno varnost ter možnost intervencije ali evakuacije v primeru naravnih in drugih nesreč, tudi ostale prometnice tega območja. Obstoječa prometnica, ki je opredeljena kot Črtomirova cesta, se ohranja kot javna površina, s katere so dostopni tudi obstoječi objekti na JZ strani ceste. Javne površine so tudi parkirišča ob javnih prometnicah. Ostale površine ob objektih so površine, ki pripadajo posameznemu objektu oziroma dejavnosti in predstavljajo dovoze k objektom s pripadajočimi površinami za pešce in kolesarje, površine mirujočega prometa, deloma površine nad podzemno garažo, površine parkov in druge zelene površine. Prikaz velikosti in razmerij posameznih površin, ki sestavljajo ureditvena območja – kareje, je razviden iz grafičnega dela lokacijskega načrta«.
13. člen
14. člen odloka se dopolni tako, da se na koncu zadnjega odstavka doda nov zadnji odstavek, ki se glasi: »Začasni objekti v skladu s Pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči so možni na območju lokacijskega načrta, če gre za trgovsko dejavnost.«
15. člen V
16. členu odloka se besedilo prvega odstavka spremeni tako, da se glasi: »V kareju S je poleg poslovno stanovanjske stavbe (objekt št. 4) ob notranji povezovalni cesti in trgovsko poslovne stavbe (objekt št. 7) na južnem delu kareja predvidena gradnja dveh stavb z oskrbovanimi stanovanji (objekta št. 5) in spremljajočega objekta doma starostnikov (objekt št. 6b), v okviru katerega so tudi skupni oziroma spremljajoči prostori za potrebe vključenih oskrbovanih stanovanj. Deloma se lahko potrebni prostori (zdravstvo, storitve osebne nege) zagotovijo v predvideni poslovni stavbi (objekt št. 6a).«
17. člen
18. člen odloka se črta in nadomesti z novim
19. členom, ki se glasi: »Lokacijski podatki za podzemno garažo – objekt št. 3 Lega: podzemna garaža je predvidena na območju osrednjega dela kareja S in obsega kleti vseh objektov v kareju S (objekt 4, 5, 6a, 6b in 7) ter vse območje pod delom zemljišča med objekti. – Dopušča se navezava garaž in kleti objektov vseh omenjenih objektov. Izvedba, konstrukcija: masivna konstrukcija, zaradi možnosti vpliva talnice se obvezno predvidi kesonska izvedba objekta. Tlorisne in višinske dimenzije: Tloris: osnovni tloris 95,50 m x 172 m, členjen po meji objektov. Dopušča se tudi izvedba povezav z garažami v kleteh oskrbovanih stanovanj, doma starostnikov in objekta št.
20. Število kletnih etaž ni omejeno, izvedeta pa se najmanj dve etaži. Streha: Del podzemne garaže, ki sega izven tlorisov predvidenih stavb predstavlja t. i. ravno streho, ki je deloma povozna, predvidijo se osvetlitve s svetlobniki ali ograjenimi odprtinami, ki istočasno služijo za naravno zračenje garaže. Površine so deloma zazelenjene, dopušča se vključitev elementa vode (vodnjaki in podobne vodne površine), kar vse je predmet posebnega krajinskega načrta tega kareja v PGD projektu. Iz garaže se lahko predvidijo izhodi v stavbe preko stopnic in dvigal oziroma na prosto preko zunanjih stopnic, prekritih z montažno kovinsko nadstrešnico. Elementi prezračevanja in morebitne osvetlitve podzemne garaže se vključijo v urbano opremo območja in se obdelajo v krajinskem načrtu kareja. Namembnost: podzemna garaža, pomožni prostori, ki služijo objektom tega kareja. Oblikovanje, fasada: Garaža je v celoti vkopan objekt. Predeli ob uvozno izvoznih rampah in odprtinah za naravno zračenje in naravno osvetlitev se uredijo celostno z zunanjo ureditvijo ostalega območja. Razlike med nivoji, ki presegajo 45 cm, je treba opremiti z varovalnimi ograjami ali drugimi elementi, ki preprečujejo padec (npr. cvetlična korita, zazelenitve z živimi mejami, postavitev elementov urbane opreme). Etapnost: Podzemna garaža se lahko gradi kot celota ali v več fazah: – en del gradnje lahko obsega gradnjo dela objekta med uvozno rampo na severu kareja in uvozno rampo v osrednjem delu kareja, – en del gradnje podzemne garaže se dopušča skupaj z gradnjo trgovsko poslovnega objekta