Deklaracija o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucij

Na podlagi drugega stavka drugega odstavka

člena Zakona o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije (Uradni list RS, št. 34/04) in
člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo) je Državni zbor na seji dne
julija 2008 sprejel D E K L A R A C I J O o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v obdobju julij 2008–december 2009 (DeUDIEU0809) Zavedajoč se poslanstva EU in njenih temeljnih ciljev ter vloge Slovenije kot polnopravne članice EU, ob ponovni potrditvi zavezanosti evropskim vrednotam in ciljem, kot so opredeljeni v Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, v želji po razvidnih ciljih Slovenije v institucijah EU, še posebej v Svetu EU, upoštevajoč 18-mesečni program predsedovanja Francije, Češke in Švedske, Zakonodajni in delovni program Komisije za leto 2008 ter Letno strategijo politik za leto 2009, in ob upoštevanju prednostnih nalog, ki si jih je za obdobje julij 2008–december 2009 zastavila Slovenija, Državni zbor s to deklaracijo sprejema temeljne politične smernice glede strateških vprašanj, s katerimi se bo Slovenija srečala pri nadaljnjem odločanju v postopkih sprejemanja zakonodajnih in nezakonodajnih aktov EU v obdobju julij 2008–december 2009, ter se pridružuje, v okviru svojih pristojnosti, skupnim prizadevanjem za izvajanje te deklaracije. Uvod Pred EU so nenehni izzivi, ki od njenih držav članic in institucij zahtevajo dolgoročne in trajnostne odgovore. Prvi izmed izzivov, s katerimi se EU sooča danes in ki bodo v ospredju tudi v prihodnjem letu in pol, je zagotovitev nadaljnjega razvoja EU. Ob tem mora EU zagotoviti trajnosten, a hiter odgovor na globalne izzive, kot so podnebne spremembe, oskrba z energijo, konkurenčnost v globalnih ekonomskih odnosih ter koherentno delovanje v mednarodnih odnosih. EU je odločena prispevati tudi k reševanju migracijskih in demografskih izzivov, se boriti za izkoreninjenje revščine, ukrepati proti novim pandemijam in poiskati odgovor na rastoče cene hrane in nafte. Poleg tega mora poskrbeti tudi za številne notranje ukrepe, ki neposredno ali posredno zadevajo njene državljane in gospodarske subjekte. Slovenija bo v naslednjem letu in pol podpirala vse strateške cilje EU, ki so opredeljeni v 18-mesečnem programu za obdobje julij 2008–december
Na podlagi predstavljenega 18-mesečnega programa prihodnjega predsedujočega tria je Slovenija opredelila tri prednostne cilje: 1) Razvoj Unije – temelj za učinkovitost, podlaga za širitev; 2) Ukrepi unije za dolgoročno kakovost življenja in varnost; 3) Dejavna vloga Unije v globalnem svetu. V okviru teh ciljev si bo Slovenija dejavno prizadevala za izvajanje specifičnih ukrepov. Ob tem bo posebno pozornost namenila tistim, ki so dobili zagon med njenim predsedovanjem Svetu EU v prvi polovici
Razvoj Unije – temelj za učinkovitost, podlaga za širitev Slovenija podpira nadaljevanje postopkov za ratifikacijo Lizbonske pogodbe v državah članicah, kjer ti še niso zaključeni. Prizadevala si bo, da bi države članice dosegle soglasje glede prihodnosti pogodbe ter da bi določbe pogodbe začele veljati čim prej. Če bodo zaključeni ratifikacijski postopki v vseh državah članicah, bo Slovenija tudi sodelovala pri nadaljevanju pripravljalnega dela za nemoteno uveljavitev Lizbonske pogodbe, da bi se EU v prihodnosti lahko posvetila globalnim izzivom, ki jih prinaša
stoletje. Širitev mora ostati ena izmed prednostnih nalog EU, saj s to politiko Unija širi območje miru, stabilnosti, blaginje, demokracije, človekovih pravic in pravne države. V drugi polovici leta 2008 in v letu 2009 se bodo v skladu s sklepi Evropskega sveta iz decembra 2007 nadaljevala pristopna pogajanja s Hrvaško in Turčijo. Slovenija podpira članstvo obeh držav v EU, pri čemer zagovarja spoštovanje in nujnost izpolnjevanja vseh meril za članstvo in drugih pogojev, ki izhajajo iz sklepov Evropskega sveta. Slovenija bo še naprej vzpodbujala Makedonijo na njeni poti v EU in upa, da bo poročilo Evropske komisije o napredku Makedonije za leto 2008 pozitivno ter da bo Evropski svet decembra 2008 lahko določil datum za začetek pogajanj te države z EU. Slovenija si bo še naprej prizadevala za približevanje držav Zahodnega Balkana EU. V času slovenskega predsedovanja je bila vzpostavljena mreža stabilizacijsko-pridružitvenih sporazumov, s čimer je postalo vključevanje držav Zahodnega Balkana v EU nepovraten proces. V obdobju 2008–2009 je napovedan celovit in obsežen pregled proračuna EU, ki bo zajemal vse vidike porabe proračunskih sredstev in sistema financiranja, vključno s skupno kmetijsko politiko ter strukturno in kohezijsko politiko. Slovenija bo posebno pozornost namenila temu, da bo reforma proračuna EU omogočila njegovo nadaljnje prestrukturiranje ter zadostno financiranje aktualnih in bodočih političnih ciljev EU, hkrati pa zagotovila vzdržnost javnih financ EU ob nadaljnjih širitvah.
Ukrepi Unije za dolgoročno kakovost življenja in varnost Tudi po koncu slovenskega predsedovanja ostajajo podnebne spremembe zaradi svojih negativnih posledic in nujnosti takojšnjega učinkovitega ukrepanja med prednostnimi nalogami v globalnem, evropskem ter slovenskem političnem prostoru. Slovenija je trdno prepričana, da sta pravi odgovor na ta izziv pravočasno sprejetje mednarodnega sporazuma za obdobje po letu 2012, pri čemer bo podpirala prizadevanja EU na mednarodni ravni, ter sprejetje in uveljavitev podnebno-energetskega svežnja EU. Slovenija ocenjuje predlog podnebno-energetskega svežnja kot dobro izhodišče in podlago za dogovor, ki ga je treba doseči najpozneje do konca sedanjega mandata Evropskega parlamenta. Med pogajanji si bo prizadevala za upoštevanje različnih izhodišč držav članic, njihovih razmer, zmožnosti in dosežkov ter za spoštovanje potreb po trajnostni gospodarski rasti Unije. Poleg tega je Slovenija prepričana, da ob ukrepih za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ne smemo pozabiti na prilagajanje podnebnim spremembam. Trajnostno upravljanje z vodnimi viri in gozdnimi ekosistemi, ustrezno prostorsko načrtovanje, ohranjanje biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev ter informiranje in ozaveščanje o posledicah podnebnih sprememb in možnostih prilagajanja nanje so dodatni ukrepi za celovit odziv na globalno segrevanje. Na področju energije bo v letu 2008 ključno doseganje končnega dogovora o zakonodaji, ki ureja notranji trg z elektriko in zemeljskim plinom, saj je tudi za Slovenijo pomemben konkurenčen in enoten notranji trg, od katerega mora imeti največ koristi potrošnik. Leta 2009 bo na tem področju pomemben
strateški pregled energetike, ki bo ocenil napredek pri doseganju strateških ciljev, dogovorjenih marca
Strateški pregled bo prispeval k oblikovanju priporočil za prihodnji razvoj politik ter k nadaljnjemu delu na področju energetske politike za Evropo, kar je tudi v interesu Slovenije. V pregledu bo preučeno, kako bi se lahko zanesljiva oskrba EU z energijo okrepila s popolnoma delujočim notranjim trgom, izboljšanimi in razvejanimi infrastrukturami in povezavami, boljšim upravljanjem zalog, solidarnostnimi mehanizmi, raznovrstnejšo mešanico energijskih virov in tehnološkim razvojem. Pozornost bo posvečena tudi mednarodni razsežnosti ter dvostranskim in večstranskim sporazumom, ki prispevajo k zanesljivi oskrbi EU. Udejanjenje trajnostnih gospodarskih in socialnih reform v okviru prenovljene lizbonske strategije za rast in delovna mesta bo še naprej v središču politik Sveta EU, torej tudi Slovenije. Slovenija si bo v skladu s sklepi Evropskega sveta iz marca 2008 prizadevala za uresničevanje in poglobitev reform v okviru novega cikla lizbonske strategije za obdobje 2008–
Tako bo v drugi polovici 2008 pripravila poročilo o izvajanju nacionalnih programov reform, ki bo skupaj s poročili drugih držav članic podlaga za skupno poročilo Evropske komisije o izvajanju reform v letu 2008 in bo potrjeno na spomladanskem Evropskem svetu
Kljub temu, da je drugo triletno obdobje posvečeno izvajanju, je Slovenija prepričana, da je vzporedno s tem procesom treba začeti razmišljati tudi o strategiji za ekonomske in socialne reforme v EU po letu 2010, ko se sedanja lizbonska strategija izteče. Za zagotavljanje vzdržne gospodarske rasti v EU je usklajevanje ekonomskih politik med državami članicami ključnega pomena, zato si bo Slovenija prizadevala za polno izrabo obstoječih mehanizmov koordinacije ekonomskih politik v EU. Deseta obletnica ekonomske in monetarne unije v letošnjem letu je priložnost za preučitev učinkov skupne evropske valute in delovanja evroobmočja. Slovenija bo še naprej podpirala širitev evroobmočja in izboljševanje njegovega upravljanja s ciljem makroekonomske stabilnosti in rasti v EU ter krepitve vloge EU na mednarodni ravni. Slovenija si bo prizadevala, da bi se nadaljevala obravnava položaja na finančnih trgih ter uresničevanje zastavljenih ukrepov v skladu s sprejetimi časovnimi načrti z namenom povrnitve zaupanja v finančne institucije in trge ter izboljšanja finančne stabilnosti. Konkurenčen notranji trg EU se v dobi globalizacije ne more razvijati neodvisno od zunanjih dejavnikov. Zato se moramo v EU odzvati tudi na izzive mednarodnega gospodarskega okolja. Slovenija želi, da bi EU oblikovala koherentno strategijo za razvoj zunanje konkurenčnosti, ki bi dopolnjevala lizbonsko strategijo. Upoštevaje ključen prispevek malih in srednjih podjetij h gospodarski rasti in zaposlovanju Slovenija pozdravlja vse evropske pobude na tem področju, še zlasti evropski akt za mala podjetja in evropski statut za mala podjetja. V skladu s tem si bo tudi prizadevala za vzpostavitev ugodne podjetniške klime. Zato bo v okviru pobude »bolje oblikovani predpisi« izpostavila pomen zmanjševanja administrativnih ovir za mala in srednja podjetja. Ker je dokončno oblikovanje notranjega trga ena pomembnejših prednostnih nalog EU, bo Slovenija podprla ukrepe, ki jih predvideva Pregled notranjega trga, potrjen med slovenskim predsedovanjem. V povezavi s cilji podnebno-energetske politike EU in lizbonske strategije bo bistvenega pomena za razvoj notranjega trga tudi oblikovanje trajnostne industrijske politike. Izboljšanje varstva pravic intelektualne lastnine je pomembna naloga pri ustvarjanju inovacijam prijaznega poslovnega okolja. Slovenija podpira prizadevanja EU, da se oblikuje cenovno sprejemljiv, varen in učinkovit patentni sistem, vključno z enotnim vseevropskim sistemom za reševanje sporov v zvezi s patenti. Leto 2009 bo Evropsko leto inovativnosti in ustvarjalnosti. Zato je še posebej pomembno, da EU pospešeno nadaljuje delo na področju inovativnosti ter hkrati pomen inovativnosti približa podjetjem in državljanom EU. Slovenija zlasti podpira koncept razvoja vodilnih trgov v EU. Na področju raziskav bo Slovenija dejavno izvajala t. i. Ljubljanski proces, torej vzpostavitev evropskega raziskovalnega prostora in integriranega modela razvoja raziskovalne kariere, ki ga je sprožila med predsedovanjem. Slovenija si bo prizadevala, da bo v strateškem programu EU za obdobje 2010–2020 na področju izobraževanja in usposabljanja spodbujanje inovativnosti in ustvarjalnosti opredeljeno kot ključni dejavnik v podporo konkurenčnosti gospodarstva, trajnostnega razvoja in povezanosti družbe. To odraža pretekle usmeritve Slovenije kot predsedujoče Svetu EU in je hkrati v skladu s cilji evropskega leta inovativnosti in ustvarjalnosti
Zavedajoč se pomena uskladitve poklicnega, zasebnega in družinskega življenja, boja proti diskriminaciji in socialne politike, ki je dostopna ter temelji na solidarnosti, se bo Slovenija dejavno vključila v razpravo o prenovljeni socialni agendi. Slednja bo začrtala okvir ukrepov EU na področju socialne politike do leta
Na področju zdravja bo ključen zakonodajni predlog o pravicah bolnikov v čezmejnem zdravstvenem varstvu. Njegovi cilji so večja pravna jasnost pri dostopu do zdravljenja znotraj EU, zagotavljanje kakovosti zdravstvenih storitev in varnosti bolnikov ter razvoj tesnejšega sodelovanja med zdravstvenimi sistemi. Slovenija si bo prizadevala za uravnotežene rešitve, ki bodo upoštevale odgovornost držav članic za trajnostno delovanje svojih sistemov v skladu s temeljnimi vrednotami, in dodano vrednost, ki jo za evropske državljane, tudi slovenske, pomeni boljša dostopnost do zdravstvenih storitev v drugih državah članicah. Za EU ostaja ključna prednostna naloga zagotavljanje uspešnega izvajanja projekta GALILEO. V tej luči si bo Slovenija še naprej prizadevala za pridobitev sedeža Nadzornega organa GALILEO. V okviru Haaškega programa bo Slovenija nadaljevala sodelovanje pri izvajanju ukrepov s področja azila, zakonitih in nezakonitih migracij, vizumske politike, upravljanja z zunanjo mejo EU in boja proti terorizmu ter organizirani kriminaliteti. Pozdravljamo tudi priprave za naslednjo večletno strategijo za vzpostavitev območja svobode, varnosti in pravice. Kot država, ki se je ves čas dejavno zavzemala za hitro uvedbo schengenskega informacijskega sistema tudi za nove članice EU, in kot pobudnica dejavnega spremljanja razvoja prihodnjega informacijskega sistema SIS II si bo Slovenija še naprej prizadevala, da bo ta uveden v dogovorjenem roku. Na področju pravosodja Slovenija pozdravlja vse nove pobude, katerih cilj je izboljšano sodelovanje med pravosodnimi organi. V okviru že utečenega sodelovanja pa Slovenija poudarja pomen nadaljnjega dela na projektu E-pravosodja, ki bo izboljšal učinkovitost evropskega pravosodnega sistema, tudi s pomočjo sodobne informacijske infrastrukture.
Dejavna vloga Unije v globalnem svetu Slovenija si bo še naprej prizadevala za krepitev evropske sosedske politike in nadgradnjo odnosov s partnerskimi državami ter spodbujala krepitev t. i. vzhodne dimenzije te politike. Obenem bo podpirala tudi nadaljnjo krepitev sodelovanja v Sredozemlju, tako v okviru Barcelonskega procesa kakor tudi v obliki novega okvira sodelovanja »Barcelonski proces: Unija za Sredozemlje«. V skladu s podeljenim mandatom se bodo pričela pogajanja o sklenitvi novega sporazuma med EU in Rusko federacijo, s katerim naj bi še dodatno okrepili medsebojno strateško partnerstvo. Pozornost bo namenjena izvajanju strategije EU za krepitev odnosov z državami Srednje Azije kakor tudi reševanju zamrznjenih konfliktov na Kavkazu in v Pridnestrju. Posebna skrb bo namenjena tudi krepitvi strateškega transatlantskega sodelovanja in nadaljevanju odnosov z drugimi strateškimi partnerji, kot so Japonska, Kitajska, Indija, ASEAN ter latinskoameriške države. Skladno s prednostnimi nalogami EU bo pozornost namenjena tudi spodbujanju regionalnega povezovanja ter krepitvi Afriške unije in drugih regionalnih organizacij. Slovenija bo še naprej sodelovala pri prizadevanjih EU za rešitev krize na Bližnjem vzhodu, posebno pozornost pa bo namenila tudi odnosom z Irakom in problematiki razvoja jedrskega programa v Iranu. Slovenija bo še naprej dejavno sodelovala v operacijah evropske varnostne in obrambne politike, pa tudi pri nadaljnjem razvoju vojaških in civilnih zmogljivosti ter zagotavljanju učinkovitega civilno-vojaškega usklajevanja. Prav tako si bo Slovenija še naprej prizadevala za krepitev sodelovanja med EU in mednarodnimi organizacijami, zlasti ZN in NATO. Ena izmed prednostnih nalog v tem okviru, pa tudi širše, bo nadaljevanje dejavne promocije in zavzemanje za spoštovanje človekovih pravic po svetu. Skupaj s partnerji bo Slovenija podpirala prizadevanja za postopno liberalizacijo svetovne trgovine ter za krepitev pravil in upravljanja multilateralnega trgovinskega sistema s poudarkom na potrebah držav v razvoju. Dodatna pozornost bo namenjena tudi ukrepom za večjo skladnost politik za razvoj s širšimi zunanjepolitičnimi interesi, tudi v luči pospeševanja doseganja razvojnih ciljev tisočletja. PREDNOSTNE NALOGE ZA DELO V SVETU EU V OBDOBJU JULIJ 2008–DECEMBER 2009 RAZVOJ UNIJE Izvajanje nove Pogodbe V sklepih Evropskega sveta iz junija 2008 so se države članice po negativnem izidu referenduma o ratifikaciji Lizbonske pogodbe na Irskem zavzele za nadaljevanje ratifikacijskih postopkov v državah, ki pogodbe še niso ratificirale. S tem bi bila izpolnjena zaveza, ki so jo sprejeli evropski voditelji z Berlinsko deklaracijo, da do naslednjih evropskih volitev junija 2009 pripravijo nov skupni temelj oziroma institucionalni okvir za učinkovito delovanje Unije. Republika Slovenija podpira nadaljevanje ratifikacijskih postopkov in čimprejšnjo uveljavitev Lizbonske pogodbe, ki jo je Državni zbor RS ratificiral
januarja
Možne izhode iz položaja, ki je nastal ob irski zavrnitvi pogodbe, bodo voditelji držav članic iskali na zasedanju Evropskega sveta pod francoskim predsedstvom, v oktobru
Če bo ratifikacija zaključena v vseh državah članicah, se bo nadaljevalo pripravljalno delo za začetek izvajanja določb Lizbonske pogodbe, ki ga je v času svojega predsedovanja pričela Republika Slovenija. Lizbonska pogodba prinaša namreč vrsto pomembnih institucionalnih in drugih sprememb, kar zahteva intenzivne priprave na njeno izvajanje na več področjih EU. Spremembe so pomembne tako s političnega kot s socialnega, finančnega, gospodarskega in okoljskega vidika. Če bodo zaključeni ratifikacijski postopki v vseh državah članicah, bo Republika Slovenija dejavno sodelovala pri nadaljevanju pripravljalnega dela za nemoteno uveljavitev Lizbonske pogodbe ter v prihodnje pozornost namenila tudi stabilizaciji institucionalnega okvira in predvsem konkretnim izzivom delovanja Slovenije v okviru EU. Širitev EU Širitev ostaja ena izmed prednostnih nalog EU, saj s to politiko EU širi območje miru, stabilnosti, blaginje, demokracije, človekovih pravic in pravne države. V drugi polovici leta 2008 in v letu 2009 se bodo v skladu s sklepi Evropskega sveta iz decembra 2007 nadaljevala pristopna pogajanja s Hrvaško in Turčijo. Slovenija podpira članstvo obeh držav v EU, pri čemer zagovarja spoštovanje in nujnost izpolnjevanja vseh objektivnih meril za članstvo in drugih pogojev, ki izhajajo iz sklepov Evropskega sveta. Hrvaška v pogajalskem procesu dobro napreduje, vendar sta nadaljnja hitrost pogajanj in njihov zaključek odvisna od hrvaškega napredka pri izpolnjevanju pogojev za odprtje oziroma zaprtje posameznih pogajalskih poglavij, izpolnjevanja obveznosti, ki izhajajo iz Pogajalskega okvirja, Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma in izvajanja revidiranega Pristopnega partnerstva. V skladu s sklepi Evropskega sveta iz decembra 2006 za Turčijo še vedno velja začasna ustavitev pristopnih pogajanj za osem poglavij, ki so povezana z Dodatnim protokolom k Pridružitvenemu sporazumu med Evropsko skupnostjo in Turčijo. Dokler Turčija ne bo začela dosledno izvajati Dodatnega protokola, ki pridružitveni sporazum razširja na osem srednje- in vzhodnoevropskih držav ter Ciper in Malto, za osem poglavij ne bo mogla začeti pogajanj, nobenega drugega poglavja pa ne bo mogla začasno zapreti. Evropski svet bo podal pregled izpolnjevanja te obveznosti konec leta 2008 in v letu 2009 na podlagi rednih letnih poročil Evropske komisije o napredku Turčije. Dejanski napredek kandidatk Hrvaške, Turčije in Makedonije, pa tudi držav Zahodnega Balkana, bo Evropska komisija ponovno ocenila novembra 2008 v okviru t. i. Širitvenega svežnja
Ta bo poleg rednih poročil o vsaki posamezni državi vseboval tudi predloge za politična priporočila, ki bodo podlaga za sklepe Evropskega sveta decembra
Takšno oceno in predloge političnih priporočil bo Evropska komisija izdelala tudi v letu
Glede na vsebino letošnjega Sporočila o Zahodnem Balkanu, ki ga je Evropska komisija izdala marca 2008, pričakujemo, da bo poročilo novembra 2008 za Makedonijo pozitivno, če bo izpolnila zahtevane obveznosti. V tem primeru naj bi Evropski svet decembra 2008 določil datum za začetek pogajanj te države z EU, kar Slovenija podpira. Slovenija si bo tudi v prihodnje prizadevala, da bo Zahodni Balkan ostal prednostna naloga širitvenega procesa, pri čemer se zavzemamo za pospešeno približevanje celotne regije EU. Po (predvidenem) zaključku mreže stabilizacijsko-pridružitvenih sporazumov z vsemi državami regije do konca slovenskega predsedovanja Svetu EU se zavzemamo za nadaljnjo konkretizacijo evropske perspektive za državljane Zahodnega Balkana. V zvezi s tem bo Slovenija podprla države Zahodnega Balkana pri izpolnjevanju pogojev za čimprejšnjo uveljavitev brezvizumskega režima z EU. Širitev evroobmočja Letošnje leto je deseto jubilejno leto zgodovinske odločitve voditeljev držav EU, da z začetkom leta 1999 enajst držav članic uvede skupno evropsko valuto evro. Ob tej priložnosti je Evropska komisija izdala Sporočilo EMU @10 – uspehi in izzivi po desetih letih ekonomske in monetarne unije. Izkazalo se je, da je bila odločitev pravilna. Evro je v letih svojega obstoja dokazal, da je močna in stabilna valuta, druga na svetu, ki se še naprej uveljavlja kot rezervna valuta. Veliko pozitivnih učinkov uvedbe evra občutijo neposredno državljani EU, na primer nižjo inflacijo, nižje obrestne mere, manj tveganj sprememb deviznih tečajev, odpravo menjave in z njo povezanih stroškov, evro pa je pripomogel tudi h gospodarski rasti in zagotavljanju delovnih mest. Ob tem so znatni pozitivni učinki pri znižanju javnofinančnih primanjkljajev in integraciji trgov, tudi finančnih, kar znižuje stroške poslovanja. Zato ni dvoma, da je širitev območja evra prava usmeritev tudi za naprej. Tako bo sedanjim 15 članicam območja evra že v letu 2009 sledila Slovaška, postopoma pa tudi druge države članice, za katere je prevzem evra obvezen. V letu 2009 bi lahko pričakovali še nekatere postopke za odpravo t.i. odstopanja za katero od novih držav članic, ki bi izpolnila maastrichtska konvergenčna merila ali pogoje za vstop v sistem menjalnih tečajev ERM II. Pri izpolnjevanju meril za prevzem evra je pomembno, da si države prizadevajo za nadaljnji napredek pri fiskalni in strukturni politiki tudi po vstopu v evroobmočje. Pri delovanju ekonomske in monetarne unije (EMU) so možne in potrebne tudi notranje izboljšave. Možnosti za izboljšano delovanje so na področju upravljanja v območju evra, in sicer pri usklajevanju in nadzoru nacionalnih ekonomskih in proračunskih politik, kar je tudi izziv za večjo usklajenost med Evroskupino in Svetom za ekonomske in finančne zadeve (ECOFIN). Na mednarodni ravni je v prihodnosti pomembno poenotenje pri zastopanju evroobmočja zunaj EU, torej v mednarodnih institucijah in forumih. Na podlagi sporočila Evropske komisije bo v naslednjih mesecih potekala temeljita razprava z državami članicami, znotraj Sveta EU in z Evropskim parlamentom, pri čemer namerava Evropska komisija predložiti tudi nekatere zakonodajne pobude. Slovenija podpira nadaljnjo širitev evroobmočja ob spoštovanju meril za prevzem evra in enaki obravnavi držav članic. Slovenija soglaša s polno izrabo mehanizmov koordinacije ekonomskih politik v EU. Glede na morebitne zakonodajne pobude Evropske komisije se bodo oblikovala tudi podrobnejša stališča Slovenije. Celovit pregled proračuna EU V obdobju 2008–2009 je napovedan celovit in obsežen pregled proračuna EU, ki bo zajemal vse vidike porabe proračunskih sredstev in sistema financiranja. Evropska komisija bo skladno z mandatom Evropskega sveta in Evropskega parlamenta v tem času predlagala svoje videnje možne strukture in usmeritve prihodnjih prednostnih nalog porabe Skupnosti, z oceno, kaj prispeva največjo dodano vrednost in daje najučinkovitejše rezultate. Slovenija bo posebno pozornost namenila prizadevanjem za to, da bo pričakovana reforma proračuna EU omogočila njegovo nadaljnje prestrukturiranje in zadostno financiranje aktualnih in bodočih političnih ciljev Skupnosti, hkrati pa zagotovila vzdržnost javnih financ EU ob nadaljnjih širitvah. INTEGRIRANA PODNEBNA IN ENERGETSKA POLITIKA Okvire podnebno-energetske politike EU je začrtal Evropski svet na svojem zasedanju marca
Sprejel je srednjeročne in dolgoročne cilje za obsežno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ki je nujen pogoj za učinkovit boj proti podnebnim spremembam, ter 20-odstotni cilj za rabo obnovljivih virov energije, ki naj bi prinesel pozitivne okoljske vplive in omogočil večjo samooskrbo EU z energijo. Leto 2008 in 2009 sta v znamenju sprejemanja zakonodajnih aktov za uresničitev teh zelo ambicioznih ciljev. V tem okviru bodo prednostnega pomena nadaljnje vključevanje energetskih in podnebnih ciljev v lizbonsko strategijo ter sprejetje in začetek izvajanja vrste zakonodajnih aktov s področja zmanjševanja emisij toplogrednih plinov v vseh sektorjih notranjega trga z energijo in novih tehnologij. Posebnega pomena bo pravočasno sprejetje in začetek izvajanja podnebno-energetskega svežnja, ki obsega Direktivo za prenovo sheme za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov, Direktivo o vzpodbujanju obnovljivih virov energije, Direktivo o zajemanju in geološkem shranjevanju CO

(2)ter Odločbo o delitvi naporov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v sektorjih, ki niso vključeni v shemo za trgovanje. Navedeni akti iz svežnja se sprejemajo po postopku soodločanja med Svetom EU in Evropskim parlamentom. Zaradi pomena za mednarodna pogajanja o obdobju po letu 2012 mora biti sveženj sprejet še v tem mandatu Evropskega parlamenta, najpozneje v prvih mesecih

Sveženj je Evropska komisija pripravila konec januarja 2008, za pravočasno sprejetje pa bodo potrebna še velika prizadevanja. Odločitev za nizkoogljično prihodnost sodi med prednostne politične usmeritve naše države. Vse zgoraj naštete teme so zaradi pričakovanih ekonomskih, socialnih in okoljskih vplivov izrednega pomena za Slovenijo. Podnebne spremembe Podnebne spremembe zaradi negativnih posledic in nujnosti takojšnjega učinkovitega ukrepanja ostajajo zelo visoko na dnevnem redu svetovne, evropske in slovenske politike. EU bo imela še naprej vodilno vlogo v okviru mednarodnih pogajanj in bo v zvezi s tem morala sprejeti konkretne ukrepe na evropski ravni. Pogajalski proces za sklenitev globalnega celovitega podnebnega sporazuma za obdobje po letu 2012 v okviru ZN se je močno okrepil. Na srečanju pogodbenic Konvencije ZN o podnebnih spremembah (v nadaljnjem besedilu: Konvencija) decembra 2007 na Baliju je bil sprejet časovni načrt, ki predvideva, da mora biti sporazum sklenjen do decembra 2009 v Kobenhavnu. Pomemben vmesni korak bo letošnje decembrsko srečanje pogodbenic Konvencije v Poznanu. Priprave na oba dogodka v Svetu EU že intenzivno potekajo. Vzporedno z naštetim bodo potekale tudi razprave s ključnimi mednarodnimi partnerji. Posebna pozornost bo namenjena državam v razvoju. Zaradi izpolnjevanja ciljev za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in zaradi verodostojnosti na mednarodni ravni bo morala EU pravočasno sprejeti ukrepe iz podnebno-energetskega svežnja. Prenovljena shema za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov bo morala začeti delovati v letu
Sprejete rešitve bodo morale biti stroškovno učinkovite in preprečiti selitev energetsko intenzivnih industrij v tretje države z ohlapnejšimi okoljskimi standardi. Pri tem pa bo treba upoštevati tudi pravičnost porazdelitve bremen zmanjševanja emisij med vse države članice EU. Za doseganje ambicioznih okoljskih ciljev bo poleg podnebno-energetskega svežnja treba sprejeti še kar nekaj ukrepov na različnih področjih: dosledno bo treba izvajati Akcijski načrt za energetsko učinkovitost in v zvezi s tem sprejeti dodatne akte s področja učinkovite rabe energije, treba bo podpirati razvoj novih tehnologij z nizkimi emisijami, sprejeti ukrepe na področju prometa. Tako bo k zastavljenim ciljem pomembno prispevala tudi Direktiva o vključevanju emisij iz letal v shemo za trgovanje, ki bo sprejeta istočasno kot navedeni sveženj ter predpisa s področja avtomobilske industrije – Uredba CO2 in vozila ter Uredba Euro VI. Ob tem namerava Evropska komisija pripraviti tudi druge zakonodajne predloge: za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz tovornega prometa, za zmanjšanje emisij iz ladijskega prometa in za omejitev emisij dušikovega oksida iz letal. Slovenija se zaveda, da je grožnja podnebnih sprememb ena največjih, s katero se sooča današnji svet. Ukrepati je treba hitro in na vseh ravneh. Zato sta ključnega pomena pravočasni sprejem mednarodnega sporazuma in podnebno-energetskega svežnja in nujno dosledno izvajanje vseh ustreznih že sprejetih zavez. Če želimo uspeti, morajo mednarodni sporazum podpisati vse države sveta, razvite in države v razvoju, ter prevzeti svoj delež prizadevanja. Podnebno-energetski sveženj je dobro izhodišče in podlaga za dogovor med državami članicami EU do konca letošnjega leta. V nadaljnjih pogajanjih je treba upoštevati različna izhodišča držav članic, njihove nacionalne okoliščine, zmožnosti in dosežke ter potrebe po trajnostni gospodarski rasti v Skupnosti. Vendar pa zmanjševanje emisij toplogrednih plinov ne bo dovolj, uvesti je treba tudi ukrepe za prilagajanje na že nastale spremembe in tiste, ki se jim ne bo mogoče izogniti. Evropska komisija bo na podlagi obširne javne razprave o Zeleni knjigi o prilagajanju podnebnim spremembam pripravila Belo knjigo, ki bo obsegala ukrepe za zagotavljanje prilagajanja podnebnim spremembam na različnih področjih (npr. za industrijo, kmetijstvo, energetiko, ribištvo, gozdarstvo, turizem, socialno politiko). Večji poudarek bo dan raziskavam, investicijam, pa tudi varovanju ekosistemov ter potrebnosti vključitve prilagajanja v druge ustrezne politike Skupnosti. Ukrepi v Beli knjigi bodo obsegali tudi spremembe obstoječih politik Skupnosti. Izhajajoč iz Bele knjige namerava Evropska komisija v letu 2009 pripraviti tudi potrebne zakonodajne akte. Na mednarodni ravni bo pozornost namenjena ustreznim razvojnim politikam in programom, ki bodo podpirali doseganje želenih okoljskih ciljev v državah v razvoju, ki so najbolj občutljive na podnebne spremembe. Prilagajanje podnebnim spremembam je izrednega pomena tudi za Slovenijo. V tem okviru je pomembno zlasti trajnostno in celostno upravljanje z vodnimi viri in gozdnimi ekosistemi, ustrezno prostorsko načrtovanje, vloga urbanih območij v prilagajanju in zmanjševanju ogroženosti, trajnostna raba in ohranjanje naravnega bogastva, ohranjanje biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev ter informiranje in ozaveščanje o posledicah podnebnih sprememb in možnostih prilagajanja nanje. V skladu s sklepi Evropskega sveta bodo do decembra 2008 pripravljena priporočila o ustreznem nadaljnjem ukrepanju glede vpliva podnebnih sprememb na mednarodno varnost. Poudarek bo predvsem na krepitvi sodelovanja s tretjimi državami in regijami. Navedene dejavnosti bodo še podkrepile prizadevanja EU za čimprejšnji sporazum za obdobje po letu 2012 v zvezi s podnebnimi spremembami. Energija Druga polovica leta 2008 in leto 2009 bosta odločilna za nadaljnji razvoj predlogov na področju energije in podnebnih sprememb. V navedenem obdobju bo pozornost posvečena tudi nadaljnjemu izvajanju Akcijskega načrta 2007–2009: Energetska politika za Evropo, ki ga je potrdil Evropski svet marca
Evropska komisija je
januarja 2008 predstavila podnebno-energetski zakonodajni sveženj, del katerega je tudi Direktiva o spodbujanju rabe energije iz obnovljivih virov. Slovenija ostaja ambiciozna in upa na sprejetje celotnega podnebno-energetskega svežnja še v tem mandatu Evropskega parlamenta (najpozneje aprila 2009). Slovenija je v času svojega predsedovanja opravila več podrobnih obravnav direktive in pripravila poročilo o napredku. Pričakuje se, da bodo v času francoskega predsedovanja potekala nadaljnja pogajanja s ciljem doseči dogovor do decembra
Slovenija se zavzema za primerno rešitev enega od ključnih vprašanj direktive, tj. trgovanja s potrdili o izvoru, in sicer tako, da bi lahko države članice pri tem zaščitile tudi uspešnost lastnih podpornih shem. Glede 10-odstotnega deleža biogoriv Slovenija podpira določitev trajnostnih meril in tržno dostopnost druge generacije biogoriv. V luči doseganja ambicioznih podnebnih ciljev je Svet EU v prvi polovici leta 2008 potrdil tudi Strateški načrt za energetsko tehnologijo, ki vključuje obširen načrt za oblikovanje nove evropske agende za energetsko raziskovanje. Naslednje obdobje bo posvečeno izvajanju tega načrta. Komisija v načrtu predvideva vzpostavitev več novih prednostnih evropskih industrijskih pobud, ki se bodo osredotočile na razvoj tehnologij, konec junija pa se bo ustanovila tudi upravljalno-usmerjevalna skupina na visoki ravni. Za doseganje cilja 20-odstotne večje energetske učinkovitosti do leta 2020 se bo nadaljevalo tudi delo na izvajanju Akcijskega načrta o energetski učinkovitosti. Francosko predsedstvo je že napovedalo, da bo poleg podnebno-energetskega svežnja temu posvetilo največ pozornosti. V tem sklopu se pričakuje preoblikovanje Direktive za označevanje gospodinjskih aparatov in Direktive o energetski učinkovitosti stavb. V Direktivi o energetski učinkovitosti stavb so za nove stavbe in pri večji prenovi obstoječih stavb predpisane obvezne energetske izkaznice stavb in zahtevane minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti stavb. Posebna pozornost na področju učinkovite rabe energije bo namenjena tudi oblikovanju mednarodnega partnerstva za sodelovanje na področju energetske učinkovitosti. K temu naj bi pristopilo kar največ držav, deklaracija pa je odprta za podpis od junija
Za konkurenčen in enoten energetski trg bo ključno nadaljevanje iskanja končnega dogovora med institucijami glede zakonodaje o notranjem trgu z elektriko in zemeljskim plinom (tretji zakonodajni sveženj za notranji energetski trg), ki naj bi bil dosežen še v tem mandatu Evropskega parlamenta in Evropske komisije. Slovenija je v času svojega predsedovanja po predložitvi kompromisnega predloga skupaj z Evropsko komisijo dosegla dogovor o ključnih elementih na vseh petih zakonodajnih predlogih v obravnavi. Evropska komisija bo novembra 2008 predstavila tudi
strateški energetski pregled s posebnim poudarkom na zanesljivosti oskrbe. Ta bo prispeval k oblikovanju priporočil za prihodnji razvoj politik ter k pripravi Akcijskega načrta 2010–2012: Energetske politike za Evropo. V pregledu bo zlasti preučeno, kako bi se lahko zanesljiva oskrba EU z energijo okrepila s popolnoma delujočim notranjim trgom, izboljšanimi in razvejanimi infrastrukturami in povezavami, vključno s skladiščenjem in terminali za utekočinjeni zemeljski plin, boljšim upravljanjem zalog, solidarnostnimi mehanizmi, raznovrstnejšo mešanico energijskih virov, tehnološkim razvojem, ki bi pripomogel pri uveljavljanju obnovljivih virov na trgu in zmanjševanju emisij ogljika iz energijskih virov (npr. tehnologije zajema in shranjevanja ogljika). V pregled bodo vključeni tudi mednarodna razsežnost energetske politike ter vsi zadevni dvostranski in večstranski sporazumi, ki prispevajo k zanesljivi oskrbi EU. Evropska komisija bo v novi direktivi predstavila tudi revizijo zakonodaje o naftnih zalogah. Predlog nove direktive o naftnih zalogah za spopadanje z izrednimi razmerami v EU bo nadomestil veljavno zakonodajo, ki je delno še iz šestdesetih let prejšnjega stoletja (leta 2006 kodificirana kot Direktiva 2006/67). Namenjen je oblikovanju celovitega orodja politike za spopadanje z motnjami pri dobavi nafte, ki prizadenejo EU, na način, ki ustreza dejanskim okoliščinam. Slovenija bo dejavno vključena tudi v nadaljevanje dela po nedavno objavljenem Sporočilu Evropske komisije z naslovom Usmeritveni jedrski program, razpravo na Evropskem jedrskem forumu (ENEF) ter rezultate dela skupine visokih predstavnikov za jedrsko varnost in ravnanje z odpadki. RAST IN DELOVNA MESTA Spodbujanje trajnostne gospodarske in socialne reforme v Evropi v okviru prenovljene lizbonske strategije za rast in delovna mesta bo še naprej v središču načrtov politik Evropske komisije ter dela Sveta EU. Zaradi vpliva svetovnih pretresov na evropsko gospodarstvo in povečanja cen surovin bo morala EU poglobiti svoje strukturne reforme tako na ravni EU kakor na ravni držav članic. Drugi triletni cikel lizbonske strategije (2008–2010) Spomladanski Evropski svet 2008 je uspešno začel drugo triletno obdobje, ki mora postati obdobje izvajanja lizbonske strategije in uresničevanja postavljenih ciljev. Evropski svet 2008 je potrdil Integrirane smernice za drugo triletno obdobje ter soglašal, da izbrane štiri prednostne naloge ostajajo pomemben element pri pospeševanju rasti in delovnih mest. Naslednji predsedujoči trio bo prednostno spodbujal izvajanje lizbonskih reform. Kljub poudarku na izvajanju pa se bo v naslednjem triletnem obdobju morala začeti tudi razprava o prihodnosti lizbonske strategije. Po desetletju izvajanja uspešnih ekonomskih in strukturnih reform teh ne smemo opustiti, pač pa jih premišljeno strateško nadaljevati, s ciljem okrepiti tako notranjo kot zunanjo konkurenčnost evropskega gospodarstva. Izvajanje Lizbonskega programa Skupnosti Lizbonski program Skupnosti 2008–2010 na ravni EU smiselno dopolnjuje nacionalne programe reform. Prihodnji trio bo v okviru svojih pristojnosti nadaljeval delo na izbranih 10 prednostnih področjih, ki so bila izpostavljena v Lizbonskem programu, ter zagotovil, da se bo vsako leto poročalo o napredku. Izvajanje nacionalnih programov reform Države članice bodo v drugi polovici leta 2008 pripravile poročila o izvajanju nacionalnih programov reform, na podlagi katerih bo Evropska komisija pripravila skupno poročilo o izvajanju programov reform v EU. Poročilo bo kot ponavadi objavljeno decembra in bo podlaga za spomladanski Evropski svet
MAKROEKONOMSKA VPRAŠANJA Izboljšano usklajevanje ekonomskih politik Za zagotavljanje vzdržne gospodarske rasti v EU je usklajevanje ekonomskih politik med državami članicami ključnega pomena, kar še toliko bolj velja v sedanjih zaostrenih gospodarskih razmerah na globalni ravni. Priporočilo Sveta o širokih smernicah ekonomskih politik za obdobje 2008–2010 ne spreminja smernic, ki so veljale za obdobje 2005–2008, saj je bilo v razpravah ugotovljeno, da so te ustrezne, zaradi spremenjenega okvira v času od sprejema prejšnjih pa se je spremenilo spremljevalno besedilo. Nadaljevala se bo racionalizacija obravnave ocen programov stabilnosti in konvergenčnih programov. Svet bo skrbel za učinkovito in racionalno vodenje teh postopkov. Pri ocenjevanju nacionalnih programov reform, ki bo potekalo v okviru integriranih smernic in posebnih priporočil za države članice, so prav tako potrebne izboljšave. Instrumenti politik morajo biti skupaj z učinkovitimi širšimi smernicami ekonomskih politik in priporočili za posamezne države usmerjeni k spodbujanju stabilnega gospodarskega razvoja v vseh državah članicah ter k doseganju visoke stopnje skladnosti, zlasti v tistih državah članicah, ki so del evroobmočja. Nadzor ekonomskih politik naj bi v večji meri vključeval tudi strukturne reforme ter makroekonomska neravnotežja. Slovenija podpira tesno sodelovanje držav članic pri usklajevanju ekonomskih politik kakor tudi racionalizacijo postopkov multilateralnega nadzora. Soglaša s polno izrabo mehanizmov koordinacije ekonomskih politik v EU. Finančna stabilnost Obravnava finančne stabilnosti je bila v ospredju razprav na najvišjih evropskih in mednarodnih ravneh v drugi polovici 2007, nadaljevala pa se je v letošnjem letu in bila tudi visoko na dnevnem redu v času našega predsedovanja. Glede na pretrese na finančnih trgih, ki trajajo od izbruha krize na ameriškem trgu drugorazrednih hipotekarnih posojil avgusta lani, so bile redno obravnavane razmere na finančnih trgih in posledice za gospodarstvo ter potrebni ukrepi za regulacijo in nadzor finančnih trgov. Bistvo ukrepov je ureditev razmer, prednostno pa povrnitev zaupanja v finančne trge, saj je prav to zelo načeto. V času slovenskega predsedovanja so bili posodobljeni časovni načrti obravnave in sprejemanja ukrepov na različnih področjih regulacije in nadzora finančnih trgov, in sicer: t. i. Lamfalussyjev časovni načrt za urejanje in nadzor finančnih storitev (osnovni sprejet decembra 2007), časovni načrt za zagotavljanje finančne stabilnosti EU in časovni načrt kot odziv na pretrese na finančnih trgih (oba osnovna sprejeta oktobra 2007). Podpisan in uveljavljen je Memorandum o sodelovanju pri čezmejni finančni stabilnosti med ministrstvi za finance, centralnimi bankami in nadzorniki finančnih trgov v državah članicah EU, ki je bil usklajen pod slovenskim predsedstvom. Izvajanje tega memoranduma bo v prihodnje med velikimi izzivi. Časovni načrti, ki so sistemskega značaja, eden pa je še posebej spodbujen s pretresi na finančnih trgih, okvirno začrtujejo delo različnih institucij, Sveta EU, Evropske komisije, nadzornikov, centralnih bank držav članic itd. za obdobje do konca leta
Svet EU si bo v skladu s časovnimi načrti prizadeval doseči konkretne rezultate. Področja, ki jih je treba zaradi pretresov na finančnih trgih posebej obravnavati in dodatno analizirati na ravni EU in na mednarodni ravni, so vprašanja preglednosti za vlagatelje, trge in regulatorje, standardov vrednotenja, vključno z nelikvidnimi sredstvi, bonitetni okvir, obvladovanje tveganj in nadzor v finančnem sektorju ter delovanje trga, vključno z vlogo bonitetnih agencij. Delo bo potekalo tudi v okviru t. i. Lamfalussyjevega procesa sprejemanja in izvajanja zakonodaje na področju finančnih storitev, vključno s finančnim nadzorom. Pomembna je vključitev razsežnosti EU v mandat nacionalnih nadzornikov, izboljšave delovanja EU-odborov nadzornikov finančnih trgov in nadzor finančnih skupin v okviru kolegijev nadzornikov. Nadaljevati bo treba razpravo o delitvi bremen v primeru finančnih kriz čezmejnih finančnih institucij, ko so potrebna tudi nacionalna proračunska sredstva, upoštevaje ekonomske učinke krize v prizadetih državah in nadzorni okvir države gostiteljice in gostujoče države. V okviru dela na finančni stabilnosti bo spomladi 2009 izvedena obsežna simulacija čezmejne finančne krize. Delo bo potekalo tudi na jamstvenih shemah za depozite, ki so za zaupanje v finančne trge izrednega pomena. Zaradi zagotavljanja makroekonomske stabilnosti bo treba redno spremljati položaj na finančnih trgih pa tudi izvajanje ukrepov, ki jih določajo časovni načrti za izboljšanje učinkovitosti in konvergence finančnega nadzora, dopolnitve bonitetnega okvira v bančnem sektorju in izboljšanje okvira EU za finančno stabilnost, vključno z ureditvijo upravljanja kriz. Na ta vprašanja se bo vrnil tudi Evropski svet, najpozneje jeseni letos. V okviru ureditve finančne stabilnosti lahko navedemo tudi dva pomembna zakonodajna predloga, in sicer nadaljevanje dela na predlogu direktive Solventnost II ter za jesen napovedanem predlogu Evropske komisije glede sprememb direktive o kapitalskih zahtevah za kreditne institucije. Slovenija si bo še naprej prizadevala za ustrezno obravnavo položaja na finančnih trgih ter izvajanje zastavljenih ukrepov v skladu s sprejetimi časovnimi načrti. Prav tako se bo zavzemala za napredek pri sprejemanju zakonodajnih predlogov s tega področja. V tem okviru so za Slovenijo še posebej pomembna vprašanja regulacije nadzora čezmejnih finančnih skupin ter delitve bremen ob težavah finančnih institucij. EU v sodelovanju z mednarodnimi partnerji (predvsem pod okriljem Mednarodnega denarnega sklada in Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj – OECD) razvija skupni pristop glede državnih premoženjskih skladov, upoštevaje nacionalne posebnosti v skladu s petimi načeli, ki jih je EU že sprejela v letošnjem letu. Cilj na tem področju je sklenitev mednarodnega prostovoljnega dogovora o kodeksu ravnanja glede državnih premoženjskih skladov in določitev načel za države prejemnice. Glede državnih premoženjskih skladov Slovenija podpira usklajen pristop, ki ne posega v nacionalne posebne pravice in obstoječa pooblastila za zaščito legitimnih javnih ciljev in interesov, pač pa omogoča uskladitev pričakovanj v zvezi z njihovo povečano preglednostjo, predvidljivostjo in odgovornostjo ter vpliv EU pri iskanju globalnih rešitev. Kakovost in vzdržnost javnih financ Eden od pomembnejših izzivov za EU na makroekonomskem področju je doseči nadzor nad porabo javnih sredstev ter zagotoviti dolgoročno fiskalno vzdržnost in učinkovitost javnih financ. Kakovost javnih financ je ključ za zagotavljanje gospodarske rasti in zaposlenosti v skladu z lizbonsko strategijo. Na ravni EU je treba spodbujati usklajevanje različnih reformnih procesov (npr. pokojninske reforme in reforme trga dela) in podpirati dejavno vključenost ter vseživljenjski pristop k človeškemu kapitalu. Ob tem je treba podrobneje oceniti tudi učinkovitost in uspešnost javne porabe za raziskave in razvoj ter izobraževanje glede na tesno povezavo med visokošolskim izobraževanjem ter produktivnostjo in rastjo. Svet bo ta vprašanja ponovno obravnaval v prvi polovici leta 2009, in sicer z analizo sestave javne porabe, preučil pa bo tudi s tem povezane probleme staranja prebivalstva. Na Evropskem svetu spomladi 2009 pričakujemo obravnavo letnega poročila ter ambiciozne sklepe na temo kakovosti javnih financ. Drugo poročilo (jeseni 2009) bo namenjeno pregledu dolgoročne vzdržnosti javnih financ v državah članicah. Pakt stabilnosti in rasti Makroekonomska stabilnost omogoča boljše spopadanje z dolgoročnimi izzivi, kot so staranje prebivalstva, globalizacija, podnebne spremembe, finančna stabilnost. V okviru proračunske ureditve EU, določene v revidiranem Paktu stabilnosti in rasti, so za to predvideni ustrezni instrumenti. Svet EU se zavezuje k nadaljnjemu izvajanju revidiranega Pakta stabilnosti in rasti. Zavzemal se bo za konsistentnost med srednjeročnimi zahtevami fiskalnih politik in izzivi dolgoročne vzdržnosti javnih financ držav članic. Pri tem bo v letu 2009 ključen dogovor o metodologiji določanja in ocenjevanja novih srednjeročnih ciljev, ki bo vključeval implicitne obveznosti zaradi staranja prebivalstva. Boljše splošno proračunsko stanje v EU daje manevrski prostor za sprožitev samodejnih stabilizatorjev v primeru poslabšanja gospodarskega položaja. V zadnjem letu je bila dosežena znatna javnofinančna konsolidacija v EU in po juliju 2008 bo Madžarska edina država v postopku čezmernega proračunskega primanjkljaja. S tem se pozornost fiskalnih politik usmerja na strukturni položaj javnih financ. Države, ki so uresničile svoje srednjeročne cilje, bi morale ohraniti stabilen strukturni položaj, druge države pa bi morale v skladu z mnenji Sveta o programih stabilnosti in konvergenčnih programih začeti hitreje zmanjševati proračunski primanjkljaj in javni dolg. Slovenija podpira dosledno spoštovanje Pakta stabilnosti in rasti in njegovo nadaljnjo uporabo. Zavzema se za večji poudarek preventivnemu delu tega pakta ter za dodatno pozornost kakovosti in dolgoročni vzdržnosti javnih financ držav članic, tako v primeru postopkov pri čezmernih primanjkljajih kot pri preprečevanju primanjkljaja. Statistika Glavna naloga statistike v EU je zagotoviti, da bodo na voljo visokokakovostne, zanesljive in relevantne uradne statistične informacije. Pri tem je treba upoštevati več vidikov: – načela Kodeksa ravnanja evropske statistike, – potrebe uporabnikov statističnih podatkov in – potrebe po novih podatkih. Po drugi strani pa je treba skrbeti tudi za zmanjševanje upravnih bremen na strani poročevalcev ter za ustrezno razmerje med stroški in učinkovitostjo. S tem so povezana prizadevanja za poenostavitev statističnih zahtev s prerazporejanjem prednostnih nalog in za boljšo uporabo že obstoječih podatkov. Slovenija se bo preko svojih predstavnikov vključevala v pripravo zakonodajnih aktov na področju statistike že na samem začetku, torej ko bo predlagatelj potrebo predstavil, ter dejavno sodelovala v postopku sprejemanja predlogov pravnih predpisov. Pri tem bo sledila predstavljenim ciljnim smernicam. Med pomembnejšimi dosjeji, ki se bodo najverjetneje obravnavali še v letu 2009, so: – Uredba o evropski statistiki (ki se že obravnava na ravni delovne skupine Sveta EU; obravnava bo morda zaključena v drugi polovici 2008, lahko pa še pozneje); – Uredba o statistiki Skupnosti glede zunanje trgovine z državami nečlanicami (ki se že obravnava na ravni delovne skupine Sveta EU); – Uredba o spremembi Uredbe (ES) št. 638/2004 o statističnih podatkih Skupnosti v zvezi z blagovno menjavo med državami članicami (ki se že obravnava na ravni delovne skupine Sveta EU); – Uredba o statistiki fitofarmacevtskih sredstev (ki se trenutno že obravnava na delovni skupini Sveta EU, sprejem pa se lahko zavleče v leto 2009); – Uredba o statistiki rastlinskih pridelkov (obravnava na ravni delovne skupine Sveta EU se bo predvidoma začela v drugi polovici leta 2008); – Uredba o statistiki turizma (kjer se šele pričakuje predlog Evropske komisije); – Uredba o statistiki informacijske družbe (kjer se šele pričakuje predlog Evropske komisije). KONKURENČNOST EU si je z lizbonsko strategijo zadala cilj postati najbolj konkurenčno, na znanju temelječe gospodarstvo do leta
Ambicije so velike, zato je pomembno, kakšne dejavnosti si zastavimo na poti do tega cilja. Dejavnosti morajo spodbujati vse ukrepe in pobude, notranje in zunanje, s katerimi se prispeva k izboljšanju in varovanju evropske konkurenčnosti v globalnem smislu in ki bodo Evropo naredile ne samo eno od možnih lokacij, kamor bi vlagatelji lahko investirali svoj kapital, ampak prvo, kamor bi ga sploh želeli investirati. Zunanja razsežnost konkurenčnosti Naslednje predsedujoče države članice nameravajo nadaljevati izvajanje Sporočila Komisije: Globalna Evropa, saj je potrebno, da EU enotno pristopi k oblikovanju svoje globalne vizije in jo razvija vzporedno s svojo interno strategijo konkurenčnosti. Ena izmed prednostnih nalog bo zato okrepitev zunanje konkurenčnosti EU in spodbujanje liberalnih trgovinskih politik, ki so njeno glavno gonilo. Evropska politika mora spodbujati gospodarstvo, da se osredotoči na proizvajanje izdelkov in storitev z visoko dodano vrednostjo, uvaja nove inovativne tehnologije ter zaposluje visoko izobraženo delovno silo. EU mora voditi v t. i. »tekmi za vrh« in postavljati standarde, ki omogočajo nadaljnji razvoj ne samo evropskega, ampak tudi svetovnega gospodarstva. Politika malih in srednjih podjetij (MSP) MSP imajo glavno vlogo pri zagotavljanju rasti in zaposlovanja v EU, zato mora biti načelo dajanja prednosti majhnim (angl. »Think Small First«) vključeno tudi v zakonodajni okvir ter politike, ki so namenjene spodbujanju MSP. Dejavnosti na področju politike podpore MSP bodo temeljile na prihajajočem evropskem aktu za mala podjetja, ki bo izdan začetek julija 2008 in bo na integralen način zajel vizijo razvoja podpornih instrumentov za MSP, vključno z izboljšanjem dostopa do finančnih sredstev, dostopom na trg ter ukrepi za kakovostno rast podjetij. Poudarek v okviru razvoja podjetništva bo šel tudi v smeri podjetniškega izobraževanja na vseh stopnjah šolskega sistema ter promocije podjetništva. Slovenija pozdravlja prizadevanja EU na tem področju in si tudi sama prizadeva za vzpostavitev ugodne podjetniške klime za razvoj MSP, tudi s pomočjo instrumentov, ki jih nudi EU. Industrijska politika Industrijska politika ima ključno vlogo v okviru prizadevanj EU za doseganje lizbonskih ciljev, poleg tega pa je pomemben dejavnik pri reševanju podnebnih sprememb. Naslednji predsedujoči trio se bo posvetil predvsem trajnostni industrijski politiki. Sporočilo bo Evropska komisija objavila junija 2008, obravnavano pa bo pod francoskim predsedstvom. Dokument se bo v paketu s trajnostno potrošnjo in proizvodnjo navezoval na trajnostno usmerjeno obnašanje potrošnikov, usmeritve proizvodnje k okolju prijaznemu delovanju ter na ekoindustrije in energetsko intenzivne industrije v povezavi z dostopom do strateških virov. Nadaljevalo se bo uresničevanje usmeritev iz Sporočila o sodobni industrijski politiki iz leta 2005, saj bo Evropska komisija v skladu s tem okvirjem tudi v prihodnje pripravljala sektorske oziroma horizontalne pobude. Med drugim bo posebna pozornost namenjena spodbujanju konkurenčnosti v obrambni industriji. Na tem področju sta trenutno v prvi obravnavi dva predloga direktiv, ki se nanašata na javna naročila v obrambnem sektorju ter na vzpostavitev notranjega trga za obrambne proizvode. Politika konkurence Za sprostitev potenciala podjetij bo Evropska komisija pospešeno ukrepala na področju konkurence, zlasti na podlagi preiskav sektorjev, strožjega izvajanja protimonopolne politike in državnih pomoči v sektorjih, ki so poglavitnega pomena za uspeh lizbonske strategije (kot so mrežne gospodarske panoge, finančne storitve ter informacijske in komunikacijske tehnologije). Bolje oblikovani predpisi Pobuda za bolje oblikovane predpise je sestavni del lizbonske strategije, ki ostaja pomembno področje delovanja v institucijah EU. Z intenzivnim izvajanjem boljše priprave predpisov lahko znatno prispevamo k uresničevanju ciljev povečanja gospodarske rasti ter boljših delovnih mest, v Sloveniji in EU. Med prednostnimi dejavnostmi ostaja tudi nadaljevanje evropskega projekta za 25-odstotno zmanjšanje administrativnih stroškov do leta
V januarju 2009 bo Evropska komisija pripravila tretje strateško poročilo o izvajanju akcijskega programa za zmanjševanje upravnih obremenitev in ocenila doseženi napredek na tem področju. Evropska komisija namerava v letu 2009 tudi predstaviti številne nove predloge za sprejemanje hitrih zakonodajnih ukrepov in predlogov za poenostavitev zakonodaje. Vzporedno s temi dejavnostmi se bo nadaljevalo ozaveščanje o usklajevanju, spremljanju, izboljševanju in pospeševanju procesa za boljšo pripravo predpisov, spodbujanje zgodnejšega vključevanja zainteresirane javnosti v proces priprave predpisov ter stalnega zbiranja predlogov za odpravo administrativnih ovir. Slovenija podpira prizadevanja EU pri zmanjševanju administrativnih ovir za mala in srednja podjetja na ravni evropske zakonodaje in daje prednost reševanju tega vprašanja tudi na nacionalni ravni. Carina Delovna skupina Sveta za carinsko unijo (zakonodajo in politiko) se bo ukvarjala s carinskimi vidiki boja proti ponarejenemu blagu in izvajanja varstva pravic intelektualne lastnine. Leta 2008 se bo iztekel v letu 2005 potrjeni akcijski načrt, zato ga bo treba prenoviti. Naslednja predsedujoča, Francija, je omenjeno področje razglasila za eno od svojih sektorskih prednostnih nalog. Sklepi Sveta o strategiji za razvoj carinske unije bodo podlaga za oblikovanje nove carinske strategije, pri čemer bo treba posebno pozornost nameniti usklajenemu pristopu pri uvajanju projektov e-carine in novih postopkov po posodobljenem carinskem zakoniku. Da bi posodobljeni carinski zakonik, ki je bil sprejet februarja 2008, lahko začeli uporabljati in izvajati, mora Svet dokončno rešiti vprašanja o centralnem carinjenju ter uveljaviti izvedbeno uredbo za izvajanje novega carinskega zakonika. Med redne naloge Sveta sodi tudi izvajanje že sklenjenih sporazumov o medsebojnem carinskem sodelovanju in spremljanje pogajanj za nove sporazume, bodisi samostojne ali v okviru širših dogovorov (npr. sporazum o partnerstvu in sodelovanju z Rusijo). V okviru Svetovne trgovinske organizacije (STO) se bodo nadaljevala pogajanja o sklenitvi protokola o nezakoniti trgovini s tobačnimi izdelki. Če bo pogajalski krog iz Dohe uspešno zaključen, pa bo treba v okviru skupnostne zakonodaje uveljaviti novi sporazum STO o olajševanju trgovine. Turizem Turizem je pomemben gospodarski sektor, ki precej prispeva k zaposlovanju in nastanku novih delovnih mest, zato je za njegov nadaljnji razvoj potrebna strateška vizija, ki se bo oblikovala v okviru Evropskega turističnega foruma. V letu 2008 ga bo gostila Francija. Strategija notranjega trga Prihodnji trio bo veliko pozornosti namenil utrjevanju notranjega trga EU, ki je ključnega pomena za razvoj notranje in zunanje konkurenčnosti EU. Podlaga za delo bosta Pregled notranjega trga in strategija, ki jo je potrdil spomladanski Evropski svet
Delo v Svetu EU se bo nadaljevalo s sprejemanjem zakonodajnih in nezakonodajnih aktov, predvidenih v Pregledu notranjega trga, ki so pomemben element na poti do polne uresničitve notranjega trga. Uskladitev sektorske zakonodaje na področju notranjega trga blaga bo potekala v skladu z zakonodajnim okvirom oziroma svežnjem za proizvode, ki je bil sprejet v letu
Za posodobitev enotnega trga za blago bo Evropska komisija pripravila več sektorskih direktiv t. i. novega pristopa. Tako se bo delo v Svetu EU nadaljevalo na področju varnosti igrač, kozmetike in gradbenih proizvodov. V letu 2009 tudi poteče rok za prenos Direktive o storitvah v nacionalno zakonodajo – zato je pravočasno in kakovostno izvajanje prednostna naloga vseh držav članic. V okviru tehnične uskladitve na področju motornih vozil se bo nadaljevalo delo na predlogu uredbe o splošni varnosti motornih vozil in o pnevmatikah, ki naj bi ga Evropska komisija predstavila konec meseca maja letos. Predlog uredbe bo rezultat projekta CARS 21 in del integralnega pristopa pri prizadevanjih za zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida iz osebnih vozil. Predlog uredbe naj bi uveljavljal sistem elektronskega nadzora stabilnosti vozila (ESC) in druge napredne sisteme za zaviranje. Predlog naj bi hkrati omogočil večjo preglednost predpisov na tem področju, saj naj bi v obdobju med leti 2014 in 2016 razveljavil petdeset obstoječih direktiv. Pri spremljanju pregleda politike enotnega trga bo ključnega pomena vzpostaviti skupna partnerstva med Evropsko komisijo in državami članicami za uporabo in izvajanje zakonodaje s področja enotnega trga ter jasno opredeliti vloge in deljene odgovornosti Evropske komisije ter držav članic v smislu delovanja enotnega trga. Intelektualna lastnina Izboljšanje varstva pravic intelektualne lastnine je pomembna naloga pri ustvarjanju inovacijam prijaznega poslovnega okolja. Delo v Svetu EU bo zato nadaljevalo prizadevanja za dosego napredka pri oblikovanju učinkovitega pravnega okvira za varstvo pravic intelektualne lastnine v EU. Eden od ciljev teh prizadevanj je oblikovati cenovno sprejemljiv, varen in učinkovit patentni sistem, vključno z enotnim vseevropskim sistemom za reševanje sporov v zvezi s patenti. Delo v Svetu EU se bo nadaljevalo tudi na poenotenju ureditve varstva avtorske in sorodnih pravic, pa tudi na učinkovitejšem uveljavljanju pravic industrijske lastnine. Evropska komisija ima v načrtu predstaviti celovito strategijo na področju intelektualne lastnine. Sporočilo bo predstavila poleti
Finančne storitve Finančne trge v EU, vključno s trgi maloprodajnih finančnih storitev, je treba bolje povezati, saj so še vedno precej razdrobljeni. Svet EU bo na tem področju deloval v smeri začrtane strategije, opredeljene v Beli knjigi za finančne storitve za obdobje 2005–2010, hkrati pa bo okrepil in posodobil regulativni okvir v skladu z novimi zahtevami finančnih trgov. Strateška zakonodajna predloga na tem področju sta predlog direktive Solventnost II, ki se že intenzivno obravnava v Svetu EU in Evropskem parlamentu, in posodobitev Direktive o investicijskih skladih (t. i. Direktiva UCITS), katere predlog se od Evropske komisije pričakuje čim prej. Cilj Direktive Solventnost II je izboljšanje zaščite imetnikov zavarovalnih polic in upravičencev iz zavarovanj, zagotavljanje enotnega zavarovalniškega trga in s tem prispevek h konkurenčnosti zavarovalnega sektorja EU. S posodobitvijo Direktive UCITS pa bi investitorjem zagotovili ustrezna razkritja, ki bi jim pomagala pri investicijskih odločitvah, obenem pa omogočili industriji manjše stroške in koristi specializacije na notranjem trgu EU. Jeseni se bo začela tudi revizija Direktive o kapitalskih zahtevah za kreditne institucije z namenom posodobitve in zmanjšanja regulativnih obremenitev držav članic in bančne industrije ter vprašanj, povezanih z zagotavljanjem finančne stabilnosti. Prilagojena bo tudi zakonodaja s področja vrednostnih papirjev, še posebej Direktiva o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev (SFD) in Direktiva o dogovorih o finančnem zavarovanju (FCD), katere obravnava se je v Svetu EU pričela v mesecu aprilu 2008 pod slovenskim predsedstvom. Gre za nadgradnjo dveh zakonodajnih ukrepov, potrebnih spremembe zaradi razvoja in rasti evropskega finančnega sektorja, ki ga poganjajo predvsem globalizacija, evropsko združevanje, finančne in tehnološke inovacije. Delo se bo pospešeno nadaljevalo tudi na področju infrastrukture finančnih trgov v zvezi z izračunom in poravnavami. Tržne infrastrukture, ki so bile v osnovi prilagojene domačim trgom, se morajo prilagoditi čezmejnemu delovanju. Na področju maloprodajnih finančnih storitev kljub napredku v zadnjih letih potrošniki še vedno ne morejo v celoti izkoristiti prednosti enotnega trga. Težišče delovanja na tem področju bo v prihodnosti na krepitvi možnosti potrošnikov, da se odločajo na podlagi prejetih informacij. Svet EU bo nadaljeval delo na nadaljnjem poenotenju trgov hipotekarnih kreditov v skladu s sklepi Sveta za ekonomske in finančne zadeve (ECOFIN) z dne
maja 2008 in Belo knjigo o hipotekarnih kreditih, z namenom povečati zaščito potrošnika in okrepiti delovanje in stabilnost kreditnega trga EU. Svet EU bo nadaljeval tudi delo na povečanju mobilnosti bančnih računov, na izvajanju enotnega evropskega plačilnega območja, na vezani prodaji produktov ter čezmejnih izterjavah med potrošniki in ponudniki finančnih storitev. Zaradi nedavnih dogodkov na finančnih trgih je za razvoj in stabilnost trgov še posebej pomembno finančno izobraževanje potrošnikov/gospodinjstev, ki bo na podlagi sporočila Evropske komisije in sklepov Sveta EU prav tako predmet nadaljnjega dela v Svetu EU. Svet bo obravnaval tudi morebitne pobude Evropske komisije za razvoj politik na področju finančnih storitev po letu
Slovenija se bo še naprej zavzemala za napredek pri ključnih zakonodajnih predlogih na tem področju – Solventnost II, UCITS, Direktiva o kapitalskih zahtevah za kreditne institucije, ki bodo omogočili ustrezno delovanje čezmejnih finančnih skupin in nadzor nad njimi ter reševanje vprašanja delitve bremen ob finančnih krizah. Prav tako bo podpirala napredek na tistih področjih maloprodajnih finančnih storitev, ki prinašajo koristi potrošnikom v EU. Pri predlogu direktive SFD/FCD si Slovenija prizadeva, da bi predlog v največji možni meri sledil potrebam na trgu ter pripomogel k reševanju morebitnih prihodnjih nestabilnosti na finančnih trgih. Storitve splošnega gospodarskega pomena Naslednje predsedujoče države se zavedajo pomena storitev splošnega gospodarskega pomena za povečevanje socialne, ekonomske in teritorialne kohezije. Največji izziv pri zagotavljanju teh storitev je najti ustrezno razmerje med funkcionalnostjo in finančnimi omejitvami. V skladu s Sporočilom Komisije o storitvah splošnega gospodarskega pomena, ki je bila izdana novembra 2007, se bo nadaljevalo delo v Svetu EU. Posebna pozornost bo namenjena nadaljnji liberalizaciji mrežnih industrij. Pravo družb Evropska komisija bo julija 2008 predstavila predlog direktive Evropski statut za mala podjetja, ki se bo obravnaval na delovnih skupinah pod francoskim in češkim predsedstvom. Namen tega predloga direktive je povečati čezmejno mobilnost in konkurenčnost MSP v EU. V skladu s pobudo zmanjševanja administrativnih bremen bosta med prednostnimi nalogami poenostavitev in posodobitev področja gospodarskega prava, računovodstva in revizije. Javna naročila Pregledna in jasna pravila javnega naročanja so zelo pomembna za zagotavljanje polno delujočega in integriranega notranjega trga. Na delovni skupini Sveta se bo nadaljevala obravnava predloga direktive o javnih naročilih za obrambne proizvode, ki ga je Evropska komisija predstavila v decembru
Poleg tega bodo predlagana nova področja delovanja, kot so zeleno javno naročanje, dostop MSP do trga javnih naročil ipd. Obdavčitev Prednostna naloga EU na davčnem področju je pospešitev dela v zvezi z obdavčitvijo v EU, z namenom povečati preglednost in enostavnost ter zmanjšati administrativne stroške in stroške v zvezi z izpolnjevanjem davčnih obveznosti. S tem bi dosegli izboljšanje poslovnega okolja na notranjem trgu EU in okrepili konkurenčnost evropskega gospodarstva kot celote, ne da bi bili pri tem ogroženi davčni prihodki. V okviru EU se bo nadaljevalo delo na področju krepitve boja proti davčnim goljufijam. V zvezi s tem je Evropska komisija že predstavila prvi zakonodajni predlog, ki se obravnava na delovni skupini Sveta EU, jeseni pa napoveduje še dodatne predloge. Slovenija, tako kot večina držav članic, podpira prednostno delo na konvencionalnih ukrepih boja proti davčnim goljufijam. Evropska komisija v zvezi s trenutno ureditvijo znižanih stopenj, ki se poleg splošne stopnje DDV uporabljajo v državah članicah EU za posamezne vrste blaga in storitev, pripravlja predlog najnujnejših sprememb ureditve znižanih stopenj DDV (predstavila ga bo predvidoma julija 2008), predvsem z vidika vključitve delovno intenzivnih storitev in nekaterih drugih storitev, ki se zagotavljajo predvsem na lokalni ravni in ne vplivajo na čezmejne transakcije, v obseg znižane stopnje DDV. V tem okviru bo Slovenija podpirala vključitev restavracijskih storitev in storitev stanovanjske gradnje za trg, od katerih glede na uveljavljeno prehodno obdobje uporablja znižano stopnjo DDV. Glede na to, da je področje znižanih stopenj DDV v EU nepregledno in ne sledi enotni logiki ter da vsaka država članica uporablja začasne znižane stopnje na svoj nabor blaga/storitev, kakršne je dosegla v preteklih pogajanjih, pa je v nadaljnji fazi načrtovana tudi obsežnejša reforma stopenj DDV. Slovenija je v tem okviru naklonjena razpravi o celoviti prenovi veljavnih stopenj DDV, pri čemer morajo biti rešitve usmerjene v večjo preglednost, enovitost in administrativno poenostavitev sistema veljavnih stopenj DDV, ki bo zagotavljal nemoteno delovanje notranjega trga. Rešitve pa bodo morale upoštevati tudi politični vidik. Odvisno od napredka dosjeja v letošnjem letu se bo tudi v letu 2009 nadaljevalo delo pri sprejemanju Direktive o DDV na finančne in zavarovalniške storitve, katere namen je posodobitev določb in definicij na tem področju, da bi lahko podjetja izboljšala svoje ekonomske in pravne strukture in s tem povečala svojo konkurenčnost. Poleg razjasnitve definicij se predvidevata še razširitev obstoječe izbire obdavčitve s prenosom pravice do izbire z držav članic na gospodarske subjekte ter uvedba sheme za delitev stroškov, ki gospodarskim subjektom omogoča, da združijo naložbe in prerazdelijo stroške za te naložbe med subjekte, ki sodelujejo v tej shemi, pri tem pa ne ustvarjajo dodatnega DDV. Slovenija podpira sprejem nove Direktive o DDV na finančne in zavarovalniške storitve. Najpozneje v začetku leta 2009 bi morala biti predvidoma sprejeta nova Direktiva o splošnem režimu za trošarino. Ta pomeni prenovo in posodobitev zakonodaje EU na tem področju ter uvaja novost – elektronski nadzor trošarinskih izdelkov, ki se prenašajo med državami članicami. Slovenija podpira sprejetje predloga direktive Sveta o splošnem režimu za trošarino. Pričakuje se prenova Direktive o obdavčitvi energentov in elektrike, ki bi morala z davčnega vidika podpreti že sprejete usmeritve glede ukrepov proti podnebnim spremembam. Slovenija si bo prizadevala, da bodo rešitve na tem področju usklajene z drugimi ukrepi na okoljevarstvenem, energetskem in prometnem področju. Predvidoma v drugi polovici 2008 naj bi Evropska komisija predstavila svoj predlog o skupni konsolidirani davčni osnovi podjetij, s katero bi EU poenotila določanje davčne osnove za podjetja. V preliminarnih razpravah v Svetu EU je ideja naletela na zelo deljene odzive držav članic. Slovenija načeloma ne nasprotuje zamisli in razpravi o skupni konsolidirani davčni osnovi za podjetja, vendar meni, da je poenotenju pogledov držav članic treba nameniti dovolj časa. Konkretno stališče bo oblikovala po tem, ko bo Evropska komisija v skladu s svojimi napovedmi predstavila svoj predlog in analizo učinkov. RAZISKAVE, ZNANJE IN INOVACIJE Znanstvene raziskave in tehnološki razvoj ter prenos novih tehnologij v gospodarstvo igrajo ključno vlogo pri gospodarskem razvoju. Glavni namen ukrepov EU je krepitev znanstvenih in tehnoloških temeljev evropskega gospodarstva in mednarodne konkurenčnosti s krepitvijo evropskega raziskovalnega prostora (ERP). Skladno s tem bosta Evropska komisija ter Svet EU nadaljevala dejavnosti, ki bodo pripomogle k izboljšanju pogojev za raziskovalne dejavnosti, prenos znanja v gospodarstvo in povečevanje izdatkov, namenjenih za investicije v raziskave in razvoj (cilj je 3 % BDP). Raziskave Za krepitev skupnega evropskega raziskovalnega prostora (ERP) so osrednjega pomena visokokakovostni človeški viri, njihova znanstvena odličnost in številčna primernost ter ustrezni pogoji za pretok znanja, kar pomeni, da ob naraščajoči potrebi po znanstvenih kadrih v Evropi le okrepljeno kroženje znanja lahko vodi k enotnemu, odprtemu in konkurenčnemu evropskemu tržišču za raziskovalce. Instrumenti za dosego ERP ter politični cilji, zajeti v lizbonski strategiji in v dokumentih o ERP in o skupnem evropskem visokošolskem prostoru (EHEA), so že opredeljeni, opravljena je bila javna razprava o Zeleni knjigi o ERP, tako da je z letom 2008 nastopila potreba, da Evropska komisija skupaj z državami članicami opredeli konkretne in odločilne korake za uresničitev ciljev. Države članice pa se morajo osredotočiti na oblikovanje vizije ERP in strategije njenega upravljanja ter vodenja, kar je bilo v času slovenskega predsedovanja poimenovano »Ljubljanski proces«. Problemska področja so maloštevilnost raziskovalcev v Evropi, zlasti v industrijski sferi, upadanje interesa mladih generacij za znanost, maloštevilnost ženske raziskovalne populacije, staranje raziskovalne populacije in razdrobljenost znanstvenega področja v Evropi ter trga dela za raziskovalce. Evropska komisija je tako v okviru vzpostavitve enotnega evropskega raziskovalnega prostora pripravila Sporočilo: Boljše kariere in več mobilnosti: evropsko partnerstvo za raziskovalce, s katerim državam članicam predlaga niz ukrepov, s katerimi bi se izboljšali pogoji za raziskovalne kariere v EU ter mobilnost raziskovalcev. Sporočilo je bilo prvič predstavljeno na Svetu za konkurenčnost
maja 2008, kar pomeni, da bo obravnavano v času francoskega predsedovanja. Po objavi tega sporočila bodo prizadevanja Evropske komisije v zvezi s človeškimi viri usmerjena predvsem na štiri področja, ki so ključnega pomena za krepitev evropskega raziskovalnega prostora in na katerih je mogoče v razmeroma kratkem času doseči pomembne premike v smislu vzpostavljanja partnerstva med državami EU in Evropsko komisijo. Omenjena področja, na katerih bo Evropska komisija predlagala poskusno izvajanje evropskih ukrepov za dobo treh let, so razvoj preglednih postopkov pridobivanja raziskovalcev ter prenosljivost finančnih sredstev, namenjenih za raziskave; krepitev socialne varnosti raziskovalcev ter morebitna ustanovitev evropskega pokojninskega sklada za raziskovalce (v okviru spremljanja demografskih sprememb in posledic staranja prebivalstva nadaljevanje priprav za spremenjeni predlog direktive o minimalnih zahtevah za povečanje mobilnosti delavcev z izboljšanjem pridobivanja in ohranjanja pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja); ustvarjanje ugodnih pogojev za zaposlovanje in delo raziskovalcev ter prenova programov raziskovalnega usposabljanja. Izvajanje zgornjih ukrepov bo potekalo na podlagi prostovoljnega pristopa posameznih držav (zaželeni bodo nacionalni programi na tem področju). Slovenija je majhna država, ki pa se zaveda pomembnosti tega vprašanja in si prizadeva za kvalitativno in kvantitativno izboljšanje stanja raziskovalnih karier. Ima že uspešen model programa Mladi raziskovalci, ki vključuje tako ukrepe socialne narave kakor tudi ukrepe za spoštovanje načela enakosti spolov. Tudi v prihodnosti bo Slovenija delovala v skladu s svojimi prednostnimi cilji ter širšimi lizbonskimi cilji z namenom povečati število raziskovalcev, uveljavljati vseživljenjsko učenje in odpraviti administrativne ovire mobilnosti raziskovalcev. Želimo tudi dati večji poudarek izboljševanju pogojev za razvoj raziskovalne kariere z družinam prijaznimi modeli znanstvene kariere, kar bi pritegnilo več žensk in pripadnikov mlajše generacije. S tem namenom je slovensko predsedstvo tudi organiziralo posebno tematsko delavnico »Družinam prijazne znanstvene kariere – k integriranemu modelu«. Ugotovitve s te delavnice so bile sprejete kot sklepi Sveta EU (Svet za konkurenčnost – raziskave,
maj 2008). Na področju človeških virov bo težišče dejavnosti v času francoskega predsedovanja na izboljševanju pogojev za delo mladih raziskovalcev, za začetek raziskovalne kariere in za povečanje prožne varnosti, predvsem za mlade. Slovenija pri tem lahko vsebinsko prispeva z dobrimi izkušnjami pri programu Mladi raziskovalci. Na področju raziskav se pričakuje Poročilo o zaključenem
okvirnem programu in v tem okviru posebno poročilo o sodelovanju žensk v njem. Poleg tega pričakujemo začetek priprav na vmesno poročilo o izvajanju
okvirnega programa pa tudi Sporočilo Evropske komisije o skupnem načrtovanju in programih, ki je eno izmed šestih področij Zelene knjige o ERP. Ker glede na porabljena javna sredstva večina javnih raziskav v EU poteka na nacionalnih ali regionalnih ravneh, bo Evropska komisija pripravila bolj strateški in bolje strukturiran pristop k prihodnjemu skupnemu načrtovanju in programom med posameznimi državami članicami. To bo omogočilo zainteresiranim državam ali regijam, da združijo svoja prizadevanja in oblikujejo kritično maso za reševanje ključnih družbenih problemov ali izboljšanje konkurenčnosti na strateških področjih. Sporočilo naj bi bilo objavljeno poleti 2008, predstavilo pa bo analizo okvirnih pogojev in meril, ki določajo uspeh skupnega načrtovanja programov od predvidevanja do evalvacije. Predlagan naj bi bil tudi načrt, ki bo pripomogel k iskanju odgovorov za posamezne skupne programe med sodelujočimi državami in regijami. Smiselno je, da Slovenija v obdobju po zaključku projekta predsedovanja v institucijah EU skrbi za uresničevanje ciljev in dogovorjenih ukrepov iz časa svojega predsedovanja. Mednje sodijo predvsem izvajanje Ljubljanskega procesa oziroma poglobitev in nadaljnji razvoj evropskega raziskovalnega prostora, izvajanje sklepov Sveta glede družinam prijaznih znanstvenih karier kot integriranega modela in mednarodno sodelovanje na področju znanosti in tehnološkega razvoja v smislu širitvene politike, sosedske politike in izvajanja lizbonske strategije s poudarkom na vključevanju držav Zahodnega Balkana. Inovacije Predlog Evropske komisije je, da bi leto 2009 imenovali evropsko leto ustvarjalnosti in inovacij, s čimer bi inovacije še bolj približali podjetjem in državljanom EU, saj so pomemben dejavnik rasti ter povečevanja in vzdrževanja dolgoročne konkurenčne prednosti, odvisne pa so od količine in kakovosti naložb v raziskave, razvoj in izobraževanje. Evropa potrebuje jasno in učinkovito strategijo za spodbuditev inovativnosti in vzpostavitev inovacijam prijaznega okolja, hkrati pa politično voljo, da podpre niz dejavnosti, ki so potrebne za izboljšanje inovacijskega okolja. V tem pogledu se bo delo nadaljevalo na podlagi široke inovacijske strategije, ki je bila sprejeta v času finskega predsedovanja. Na tej podlagi se bo še naprej razvijala ideja vodilnih trgov. »Vodilni trgi« so termin, ki se uporablja za tista področja, na katerih se razvijejo globalno uspešne inovacije. So koncept razvoja specializiranih panog, v katerih imajo države največji razvojni potencial in kjer lahko kvantitativno in kvalitativno prispevajo k inovativnosti in razvoju proizvodov z visoko dodano vrednostjo. Proizvodi so tehnološko napredni in bi postali vodilo razvoja tudi v globalnem smislu. Razvoj vodilnih trgov je možen v tistih tržnih segmentih, ki so odprti konkurenci ter naprednejši od globalnih trendov. Prednostno področje delovanja je tudi razvoj politike grozdenja podjetij kot pomembnega instrumenta za prenos inovacij v gospodarstvo. Izobraževanje Izobraževanju in usposabljanju se v okviru vseživljenjskega učenja priznava ključna vloga za učinkovito doseganje številnih ciljev EU. Prožnost in varnost, potrebni za ustvarjanje novih in boljših delovnih mest, za hitro prilagajanje posameznika potrebam trga dela, sta odvisni od tega, da vsi državljani pridobijo ključne kompetence in jih posodabljajo vse življenje. Vseživljenjsko učenje mora spodbujati ustvarjalnost in inovacije ter s tem omogočati polno gospodarsko in družbeno udeležbo. Na podlagi temeljnega dokumenta, ki ga je slovensko predsedstvo pripravilo v sodelovanju z Evropsko komisijo, sklepov konference o spodbujanju inovativnosti in ustvarjalnosti na Brdu
in
aprila 2008, je predsedstvo pripravilo predlog Sklepov o spodbujanju ustvarjalnosti s pomočjo izobraževanja in usposabljanja, ki so bili sprejeti na zasedanju Sveta
maja
V postopku soodločanja je predlog odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem letu ustvarjalnosti in inovacij

(2009), kar priča o pomenu za prihodnjo konkurenčnost EU, ki ga instituciji pripisujeta ustvarjalnosti in inovativnosti. Slovenija si prizadeva, da bi vsebino sklepov uresničili v nadaljnjem sodelovanju EU na področju izobraževanja in usposabljanja po letu 2010, in sicer v okviru novega strateškega načrta, ki bo nasledil program Izobraževanje in usposabljanje

Sprejeti sklepi poudarjajo nujnost odločnejših in temeljitejših sprememb v šolskem izobraževanju in s tem podpirajo težnje po okrepljenem sodelovanju na področju splošnega šolskega izobraževanja. Sklepi so v tesni povezavi s temo enakosti in pravičnosti, opozarjajo pa tudi na nujnost boljšega poznavanja na tem področju. Slovenija si bo prizadevala za priznanje in udejanjanje ključne vloge izobraževanja v trikotniku znanja (izobraževanje–raziskave–inovacije) in s tem v vseh razvojnih strategijah. Cilji leta inovativnosti in ustvarjalnosti se bodo uresničevali v okviru obstoječih programov, predvsem programa Vseživljenjsko učenje 2007–
Med prednostnimi nalogami prihodnjih predsedstev je tudi Kobenhavenski proces. Nadaljevala bodo delo na področju zagotavljanja kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja pa tudi delo pri razvoju evropskega sistema prenašanja kreditnih točk (ECVET). Slovenija se bo zavzemala za razvoj poklicnega izobraževanja in usposabljanja kot bistvenega elementa vseživljenjskega učenja, ob tesnem povezovanju z drugimi segmenti, še posebej visokošolskim. Cilji na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja se tesno povezujejo s strategijami za razvoj in zaposlovanje (prožna varnost) in so bistveni sestavni del mladinskih politik. Prihodnja predsedstva bodo dala poudarek mobilnosti in kakovosti v mobilnosti. Mednarodna mobilnost v vseh vidikih in oblikah vseživljenjskega učenja (od predšolske vzgoje do univerzitetnega izobraževanja; formalno, neformalno in priložnostno učenje) je glavna sestavina programa Vseživljenjsko učenje 2007–
Ta jo spodbuja na različne načine in s tem daje zagon ustvarjalnosti in inovativnosti v evropskem izobraževalnem prostoru. Slovenija si bo še naprej prizadevala za učinkovito doseganje ciljev politike izobraževanja in usposabljanja s pomočjo omenjenega programa. Izobraževanje za večjezičnost je ključnega pomena za ohranjanje kulturne raznolikosti v EU; vse bolj se zavedamo tudi pomena znanja jezikov za konkurenčnost evropskega gospodarstva in notranjo povezanost družbe. Poudarek predsedstev pri poučevanju jezikov bo na njegovem pomenu za razvoj medkulturnih kompetenc in s tem za ohranjanje kulturne raznolikosti Evrope ter dialog z drugimi kulturami. Za uresničitev lizbonske strategije Evropa potrebuje posodobljene univerze. Evropska komisija je v zadnjih letih v več pomembnih dokumentih opozorila na pomen univerz za družbo znanja in konkurenčnost EU in predlagala konkretne ukrepe za njihovo posodobitev. Posodobitev temelji na treh stebrih: avtonomiji in odgovornosti, upravljanju in vodenju ter financiranju. Kot v obdobju predsedovanja se bo Slovenija tudi v prihodnje zavzemala za potrebne spremembe v visokošolskem prostoru. V času predsedovanja prihodnjega tria bodo aktualne razprave o viziji evropskega visokošolskega prostora in bolonjskega procesa po letu
Predvidoma v prihodnjem letu bo sprejet program Erasmus Mundus ll (2009–2013). Program je usmerjen v povečanje kakovosti evropskega visokošolskega izobraževanja in v spodbujanje medkulturnega razumevanja (medkulturnega dialoga) prek sodelovanja s tretjimi državami ter za razvoj tretjih držav na področju visokošolskega izobraževanja. V programu lahko enakopravno sodelujejo tudi države Zahodnega Balkana. Telekomunikacije in informacijska družba Na področju telekomunikacij bo tudi v naslednjem obdobju velik poudarek na razpravi in iskanju skupnih rešitev glede zakonodajnega paketa na področju elektronskih komunikacij, ki ga je Evropska komisija sprejela novembra
Predloženi zakonodajni paket prenavlja celotno obstoječo sekundarno zakonodajo EU s tega področja. V času slovenskega predsedovanja se je pričela prva obravnava, ob koncu pa so bila sprejeta poročila o napredku pri vseh treh aktih. Naslednji trio bo poskušal doseči končni sporazum med državami članicami. Evropska komisija bo do konca leta 2008 predložila tudi Sporočilo o pregledu delovanja Uredbe o gostovanju, v katerem bo ocenila, ali so bili doseženi cilji uredbe, nato pa o tem poročala Svetu EU in Evropskemu parlamentu. Evropska komisija bo v poročilu tudi ocenila, ali je treba glede na razvoj trga ter varstvo konkurence in potrošnikov podaljšati obdobje veljavnosti uredbe ali uredbo spremeniti, ob upoštevanju razvoja cen govornih in podatkovnih mobilnih storitev na nacionalni ravni ter vplivov uredbe na konkurenčni položaj manjših, neodvisnih in novih operaterjev. Na področju informacijske družbe bo Slovenija dejavno nadaljevala delo pri izgradnji vseprisotne informacijske družbe v okviru dejavnosti izvajanja in analize Strategije i2010, ki je ena najpomembnejših strategij za doseganje lizbonskih ciljev, s poudarkom na razvoju in uporabi IKT v gospodarstvu in družbi. Slovenija se bo tudi tvorno vključila v razpravo o vsebini in ciljih naslednjega strateškega okvira, ki bo nadomestil obstoječo Strategijo i
Naslednji trio se bo osredotočil na prednosti IKT, ki se kažejo v številnih sektorjih, ter na razvoj strateškega načrtovanja za zagotavljanje največje ugodnosti evropskih uporabnikov IKT-izdelkov in storitev. Pomembni elementi tega procesa bodo nadaljevanje zmanjšanja digitalne ločnice, e-vključenost ter e-sodelovanje v procesih priprave politik in predpisov (povečanje uporabnosti podportala eDemokracija). Na področju nadaljnjega razvoja interneta bodo obravnavane zadeve, kot so razvoj infrastrukture za hitri internet, t. i. internet stvari (angl. »the Internet of things«), varne mobilne storitve, varnost interneta in nezaželena elektronska pošta (SPAM). Evropska komisija bo pripravila tudi predlog za uskladitev uporabe digitalne dividende, kar bo naslednji trio prednostno obravnaval. V obdobju naslednjega predsedujočega tria bo na dnevnem redu tudi sprejetje prihodnjega mandata in nova pravna podlaga za Evropsko agencijo za varnost omrežij in informacij (ENISA). Vesoljska politika Prihodnje predsedujoče bodo v okviru vesoljske politike še naprej podpirale razvoj storitev globalnega spremljanja okolja in varnosti (GMES) pri postopnem prehodu od raziskovanja k delovanju. ZAPOSLOVALNA IN SOCIALNA POLITIKA S pregledom stanja družbene realnosti so se ob pregledu notranjega trga preučile spremembe v evropskih gospodarstvih in družbah, da bi opredelili, kako se lahko najbolje pospeši blaginja državljanov Evrope v globaliziranem svetu. Na podlagi ugotovitev pregleda stanja družbene realnosti bo Evropska komisija dokončala posodobitev socialnih politik EU, ki bo pomenila odziv na globalizacijo ter potrebo po predvidevanju in upravljanju sprememb. Nova Socialna agenda, ki bo objavljena v začetku julija, bo temeljila na treh stebrih (priložnosti, dostopnosti in solidarnosti) in bo med drugim spodbujala uskladitev poklicnega, zasebnega in družinskega življenja ter določala, kako lahko EU v partnerstvu z državami članicami deluje v boju proti diskriminaciji in kako lahko za vse Evropejce zagotovi boljše možnosti in nove priložnosti. Razprava o prenovljeni Socialni agendi do leta 2010 in o viziji razvoja po tem letu bo ena od prednostnih nalog predsedovanja Francije. Zaposlovanje, mobilnost in delovno pravo Marčevski Evropski svet 2008 je države članice pozval, da v svojih nacionalnih reformnih programih do konca leta 2008 določijo nacionalno ureditev prožne varnosti ter tako uresničijo dogovorjena skupna načela glede tega koncepta, pri čemer imajo ključno vlogo socialni partnerji. Spremljanje učinkov uvajanja koncepta prožne varnosti v državah članicah bo pomembna naloga Sveta EU v prihodnosti, pri čemer bo v veliko pomoč tudi novoustanovljena Misija za prožno varnost. Po uspešnem zaključku prve obravnave v času slovenskega predsedovanja bo Svet EU nadaljeval pogajanja z Evropskim parlamentom v drugi obravnavi glede predlogov direktive o delovnem času in direktive o delovnih pogojih začasnih delavcev. Direktiva o delovnem času je za evropske trge dela zelo pomembna. Slovenija se, tako kot veliko drugih držav članic, sooča z resnimi težavami, zlasti pri javnih službah, ki morajo zagotavljati neprekinjene 24-urne storitve. Zato je bolj na strani tistih držav, ki bi želele pri tej direktivi uveljaviti možnost posebnega dogovora med delavcem in delodajalcem, da delavec dela več (angl. »opt-out«). Pod določenimi pogoji lahko država pristane, da se takšna možnost posebnega dogovora v razumnem (precej dolgem) časovnem obdobju izbriše iz direktive in preneha obstajati. Direktiva o delovnih pogojih začasnih delavcev uveljavlja načelo enake obravnave teh delavcev od prvega dneva njihove zaposlitve in dopušča možnost določitve drugačnih delovnih pogojev začasnih delavcev le na podlagi sporazuma socialnih partnerjev, za kar se je vseskozi zavzemala tudi Slovenija. Z namenom povečati geografsko in poklicno mobilnost med državami članicami bo Svet EU nadaljeval razpravo o spremenjenem predlogu direktive o minimalnih zahtevah za povečanje mobilnosti delavcev z izboljšanjem pridobivanja in ohranjanja pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja. Direktiva želi izboljšati položaj delavcev, ki odhajajo na delo v eno izmed držav članic EU ali prehajajo med sektorji znotraj posamezne države članice. Z uvajanjem novih ukrepov bo zagotovljeno, da pogoji za pridobivanje pravice do dodatne starostne pokojnine ne bi spodkopavali izvrševanja pravice delavcev do prostega gibanja znotraj EU. Ker se direktiva sprejema s soglasjem in v postopku soodločanja z Evropskim parlamentom, na drugi strani pa ostajata stališči dveh nasprotujočih si držav glede edinega pomembnega vprašanja, tj. o dolžini obvezne dobe pridobivanja pravic (angl. »vesting period«), nespremenjeni, je v tem trenutku težko napovedati, kako bo francosko predsedstvo nadaljevalo prizadevanja slovenskega za doseganje kompromisa. Evropska komisija predloga direktive ne namerava umakniti, pač pa bo poskušala najti rešitev glede vprašanja dolžine obvezne dobe pridobivanja pravic na podlagi predlogov dosedanjih predsedstev, predvsem slovenskega. Na področju koordinacije sistemov socialne varnosti se bo nadaljevala razprava o Uredbi o postopkih izvajanja Uredbe 883/
Namen prenovljenih uredb je posodobitev in poenostavitev postopkov koordinacije in s tem zagotovitev učinkovitejšega izvajanja prostega gibanja delavcev. V času predsedovanja Francije se pričakuje zaključek obravnave zadnjih odprtih vprašanj in poglavij izvedbene uredbe, s tem pa sprejetje splošnega pristopa za celotno uredbo. Poleg tega se bodo nadaljevala pogajanja z Evropskim parlamentom, da bi dosegli dogovor, predvidoma v drugi obravnavi. Tako bi nova Uredba 883/2004 in nova izvedbena uredba lahko začeli veljati. V okviru svežnja nove Socialne agende bo Evropska komisija med drugim objavila tudi Sporočilo o predvidevanju in upravljanju sprememb, ki bo pojasnilo vlogo in odgovornosti glavnih akterjev upravljanja sprememb (Evropske komisije, držav članic, regij, sektorjev, podjetij, delavcev in socialnih partnerjev). S tem sporočilom se bo začela druga faza posvetovanja evropskih socialnih partnerjev o predvidevanju prestrukturiranja podjetij. V svežnju pričakujemo tudi predlog za revizijo Direktive evropskih svetov delavcev, ki želi okrepiti vlogo teh svetov, zlasti pri predvidevanju in spremljanju prestrukturiranja, ter Poročilo o izvajanju Evropskega sklada za prilagajanje globalizaciji, s katerim bo Evropska komisija ocenila potrebo po morebitni spremembi uredbe o ustanovitvi tega sklada. Na področju varnosti in zdravja pri delu se do konca leta 2008 načrtuje objava predloga direktive o zaščiti delavcev pred vbodi medicinskih igel, v letu 2009 pa Pobuda Skupnosti o kostno-mišičnih obolenjih, povezanih z delom ter Direktiva o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo. Socialna politika Na področju socialne politike bo velikega pomena nadaljevanje razprave o ureditvi socialnih storitev splošnega pomena v EU. Razprava naj bi se razvijala v smeri priznavanja specifičnosti teh storitev, razvijanja skladnega evropskega okvirja za socialne storitve, ki bo upošteval in spoštoval nacionalne tradicije, ter oblikovanja metodologije za določanje standardov kakovosti za nekatere vrste storitev. V drugi polovici leta pričakujemo tudi Sporočilo Komisije o prenovljeni zavezi na področju socialne pravičnosti v Evropi: poglabljanje odprte metode usklajevanja na področju socialne zaščite in socialne vključenosti. Poglabljanje odprte metode usklajevanja pomeni pomagati državam članicam, da jasneje opredelijo izziv socialnega vključevanja in vrzeli v svojih sistemih socialne zaščite ter najustreznejše politike za njihovo odpravljanje z natančnejšim spremljanjem in primerjalnimi analizami ter da se bolje osredotočijo na politike in mehanizme za izvajanje teh politik. Mladina Področju mladine in mladinski politiki se posveča vedno več pozornosti. Mladinska politika in skrb za mlade, zagotavljanje enakih možnosti za vse mlade, spodbujanje prostovoljnih dejavnosti in raznolikosti postajajo zelo pomembni dejavniki v EU prihodnosti, ki prispevajo k uspešnosti lizbonske strategije in s tem konkurenčnosti EU. Nadaljevalo se bo izvajanje Evropskega pakta za mlade, ki je bilo podkrepljeno s Sporočilom Evropske komisije: Spodbujanje polne udeležbe mladih v izobraževanju, zaposlovanju in družbi. Ukrepi so namenjeni boljšemu, zgodnejšemu in večjemu investiranju v mlade, da bi izboljšali njihovo izobrazbo, zaposlitev, vključenost v družbo, zdravje in aktivno državljanstvo. Sporočilo poudarja medsektorski pristop. V letu 2008, imenovanem za evropsko leto medkulturnega dialoga, bo velik poudarek dan mladim in medkulturnemu dialogu. Slovenija si bo tudi v prihodnje prizadevala za spodbujanje medkulturnega dialoga med mladimi, ki ga je začela že v času svojega predsedovanja. V času francoskega predsedovanja bo pozornost posvečena nadaljnjemu razvijanju področja prostovoljnih dejavnosti mladih in pripravi priporočila / deklaracije Sveta o promociji prostovoljnih dejavnosti in razvoju civilne družbe. Pomembno področje bo tudi zdravje mladih, o čemer bo Svet predvidoma novembra 2008 sprejel resolucijo. Slovenija bo tudi v prihodnje podpirala ukrepe, ki jih bodo države članice in Evropska komisija izvajale po odprti metodi usklajevanja v mladinskem sektorju. V letu 2008 bo opravljena evalvacija dosedanjega okvira, ki bo izhodišče za oblikovanje novega sodelovanja v času češkega predsedovanja, s ciljem doseči sklepe v času švedskega predsedovanja. Slovenija bo dejavno sodelovala v procesu evalvacije in v napovedanih razpravah. V času predsedovanja prihodnjega tria se bo Slovenija zavzemala za nadaljnje spodbujanje strukturnega dialoga med mladimi in institucijami na vseh področjih, ki zadevajo mlade. Še zlasti je treba naprej krepiti strukturni dialog na lokalni ravni. Mladim je treba predstaviti možnosti za sooblikovanje politik in jih pritegniti k sodelovanju. Slovenija bo spodbujala poklicno in družbeno vključevanje mladih, s posebnim poudarkom na družbenem vključevanju mladih z manj priložnostmi. Za izvajanje in uresničevanje mladinskih politik je zelo pomemben program Mladi v akciji (2007–2013). Slovenija (Urad RS za mladino) bo dejavno sodelovala v programskem odboru. V letu 2008 bo pripravljena evalvacija programa Mladina, v okviru katere bo potekala razprava o učinkih, lahko pa bo morebitni korektiv programa Mladi v akciji. Demografske spremembe Demografske spremembe ostajajo eden izmed najresnejših izzivov, pred katerimi je danes EU. Velika večina držav članic se sooča z daljšo življenjsko dobo prebivalstva, nizko stopnjo rodnosti ter posledično staranjem prebivalstva. Vse to pa prinaša resne posledice za delovanje sistemov pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja in s tem za stabilnost javnih financ. Da bi se EU lažje spopadala z omenjenimi izzivi, je nujno imeti kontinuirano dejavno politiko in ukrepati na nacionalni in na evropski ravni. Prihodnji trio bo zato to problematiko ohranil visoko na političnem dnevnem redu ter spodbujal izmenjavo informacij ter dobrih praks, npr. v okviru Evropskega zavezništva za družine, in nadaljnja prizadevanja za boljše usklajevanje poklicnega in družinskega življenja ter za krepitev sožitja med generacijami. ENAKOST SPOLOV IN NEDISKRIMINACIJA Evropska komisija bo nadaljevala in poglobila dosedanja prizadevanja za krepitev enakosti spolov in odpravo vseh oblik diskriminacije. Na podlagi Sporočila Komisije: Odprava razlike v plačilu med ženskami in moškimi bo v letu 2009 pripravljena naslednja pobuda v zvezi z odpravo razlik v plačilu med ženskami in moškimi. Prav tako Evropska komisija pripravlja pobudo za revizijo Direktive o enakem obravnavanju moških in žensk, ki se ukvarjajo z dejavnostjo, vključno s kmetijstvom, ali pa so samozaposleni, ter o varstvu samozaposlenih žensk med nosečnostjo in materinstvom. V skladu z zavezami Sveta se bo nadaljeval proces sistematičnega spremljanja izvajanja pekinških izhodišč za ukrepanje, in sicer z razvojem novih indikatorjev za spremljanje položaja žensk in enakosti spolov na kritičnih področjih, opredeljenih v izhodiščih za ukrepanje, ter s spremljanjem stanja na področjih, kjer so bili indikatorji že razviti. Na področju boja proti diskriminaciji namerava Evropska komisija v letu 2008 objaviti predlog direktive o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb zunaj področja zaposlovanja, in sicer za področje invalidnosti. Člen 13 Pogodbe ES zagotavlja pravno podlago za ustrezno ukrepanje EU na področju boja proti diskriminaciji zaradi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti, vendar začne načelo nediskriminacije učinkovati šele, ko ga predpiše direktiva ali drug instrument v skladu s členom
ZDRAVJE IN POTROŠNIKI Zdravje Evropska komisija je napovedala predložitev zakonodajnega predloga o pravicah bolnikov na področju čezmejnega zdravstvenega varstva, ki naj bi nadomestil že napovedani in nekajkrat preloženi predlog direktive v zvezi z zdravstvenimi storitvami, v širšem sklopu socialnih ukrepov. Težišče novega predloga bo po napovedih Evropske komisije na večji pravni varnosti in jasnosti glede dostopnosti do zdravstvenih storitev v drugih državah članicah, na zagotavljanju kakovosti in varnosti ter opredelitvi prednostnih področij sodelovanja zdravstvenih sistemov držav članic. Gre nedvomno za zahtevna in politično občutljiva vprašanja, kjer bo treba poiskati uravnotežene rešitve med pristojnostjo ter odgovornostjo držav članic za organizacijo in trajnostno delovanje nacionalnih sistemov zdravstvenega varstva, spoštovanjem znotraj EU potrjenih skupnih temeljnih vrednot in načel delovanja teh sistemov ter sodno prakso Sodišča Evropske skupnosti glede veljave načel svobodnega pretoka storitev na notranjem trgu pri zdravstvenih storitvah. Obravnava predloga naj bi se začela v drugi polovici leta
S tem je povezano tudi drugo pomembno področje, na katerem pričakujemo pobude Evropske komisije, tj. skupen pristop k obvladovanju posledic pomanjkanja in mobilnosti zdravstvenih kadrov znotraj EU za delovanje zdravstvenih sistemov in zagotavljanje kakovosti in varnosti zdravstvenih storitev. Na podlagi Sporočila Komisije o darovanju in presajanju organov, sklepov Sveta, usmeritev Evropskega parlamenta ter širokega posvetovanja s strokovno javnostjo bo v drugi polovici leta 2008 Evropska komisija pripravila Akcijski načrt za sodelovanje med državami članicami, ki bo namenjeno izboljšanju kakovosti in varnosti organov, povečanju razpoložljivosti organov ter razvoju sistemov transplantacijskih dejavnosti. Z direktivo, ki naj bi zagotovila osnovne standarde kakovosti in varnosti organov, pa naj bi bila predpisana načela in tehnične zahteve za darovanje, preskrbo, testiranje, prevoz in razdeljevanje organov. Slovenija je že podprla tesnejše sodelovanje in ukrepanje na tem področju na ravni EU, pri konkretnih rešitvah pa se bo zavzemala za tako raven skupnih določil, ki bo zagotavljala kakovost in varnost pridobivanja in presajanja organov ter kljub različni razvitosti zdravstvenih sistemov v EU omogočala napredek te dejavnosti. V širšem kontekstu podpore EU izboljšanju kakovosti zdravstvenih storitev in varnosti bolnikov je za konec leta 2008 napovedano Sporočilo Komisije o varnosti bolnikov s predlogom priporočil Sveta o varnosti bolnikov ter preprečevanju in nadzoru nad bolnišničnimi okužbami. Slovenija bo tem pobudam posvetila posebno pozornost v okviru nadaljevanja dejavnosti slovenskega predsedstva na področju antimikrobne rezistence in uresničevanja sklepov Sveta, sprejetih v juniju
Obvladovanje zdravstvenih groženj je ključni element varovanja zdravja državljanov v EU in ena od prednostnih nalog evropske zdravstvene strategije. Ukrepi za učinkovitejšo koordinacijo delovanja nacionalnih zdravstvenih sistemov in podporo izboljšanju sposobnosti držav članic za obvladovanje pandemij, bioloških in drugih novih groženj za javno zdravje bodo prednostna tema razprav na politični ravni med francoskim predsedovanjem v drugi polovici leta
Na podlagi sklepov Sveta bo Evropska komisija v letu 2009 pripravila Akcijski načrt EU za obvladovanje raka, ki naj bi obravnaval vse vidike celovitega multidisciplinarnega obvladovanja raka, od preprečevanja, zgodnjega odkrivanja, diagnosticiranja in zdravljenja do rehabilitacije in paliativne oskrbe. Za Slovenijo bo to zagotovo ena od prednostnih tem, saj želimo s podporo konkretnim ukrepom na ravni EU še naprej dejavno prispevati k zmanjšanju bremena te bolezni in razlik glede pojavljanja, razširjenosti in preživetja raka ter umrljivosti zaradi njega, ki obstajajo v državah članicah in med njimi. Posebna pozornost bo namenjena sodelovanju v EU na področju obvladovanja nekaterih resnih obolenj, kot je Alzheimerjeva bolezen, kjer lahko z združevanjem znanja, izmenjavo izkušenj in skupno podporo raziskovanjem vzrokov teh obolenj olajšamo dostopnost do ustreznega zdravstvenega varstva in prispevamo k boljšim izidom zdravljenja. V drugi polovici leta 2008 se pričakuje Sporočilo Komisije o redkih boleznih, ki bo predvidoma vključevalo tudi predlog priporočil Sveta. Na področju eZdravja bomo posebno pozornost namenili razvoju in uvajanju telemedicine in drugih inovativnih orodij za obvladovanje kroničnih bolezni, ki je bilo kot prednostna naloga opredeljeno v Portoroški deklaraciji o ključnih ciljih nadaljnjega uvajanja eZdravja v EU v času našega predsedovanja. Po zaključku posvetovanja o Zeleni knjigi o duševnem zdravju in sprejetju Evropskega pakta o duševnem zdravju, načrtovanem ob koncu slovenskega predsedovanja, s katerim naj bi spodbudili odgovornost držav za vlaganje v duševno zdravje, je v obdobju 2009–2010 možno pričakovati predlog priporočil Sveta. Zdravila in medicinski pripomočki Na področju zdravil in medicinskih pripomočkov se bo nadaljevala obravnava predloga direktive v zvezi s spremembami pogojev dovoljenj za promet z zdravili. Na podlagi sklepov Sveta, ki so bili sprejeti v času slovenskega predsedovanja, ter rezultatov javnega posvetovanja pričakujemo predlog sprememb obstoječih predpisov o zagotavljanju informacij bolnikom o zdravilih, ki naj bi bile kakovostne, objektivne, zanesljive, popolne, razumljive in nepromocijske. Ključna odprta vprašanja pri teh spremembah so oblikovanje meril za razlikovanje med informacijo in oglaševanjem, možnosti nadzora nad informacijami in informacijskimi potmi ter načini dostopa do teh informacij glede na razlike med državami članicami v razvitosti in uporabi informacijskih sredstev. Pričakujemo tudi nove predloge Evropske komisije v zvezi s ponarejenimi zdravili, predvidoma še v letu 2008, revizijo zakonodaje o farmakovigilanci in medicinskih pripomočkih ter Sporočilo Komisije v zvezi z enotnim trgom z zdravili. Živila Na področju živil se bo v drugi polovici leta 2008 nadaljevala obravnava predloga sprememb in dopolnitev uredbe v zvezi z novimi živili in novimi živilskimi sestavinami. Predlog uvaja dve pomembni novosti: prvič, vzpostavljen bo centraliziran postopek za odobritev novih živil, po katerem bo Evropska agencija za varnost živil odgovorna za izvedbo ocene tveganja, in drugič, omogočen bo drugačen postopek odobritve za nova živila, ki imajo v tretji državi zgodovino varne uporabe. Sprejetje lahko pričakujemo v začetku leta
Na področju označevanja živil je na začetku letu 2008 Evropska komisija sprejela predlog uredbe o zagotavljanju informacij o živilih potrošniku. Ta predlog bo vključeval prejšnji direktivi o označevanju hranilne vrednosti živil in splošnem označevanju živil. Cilj novega predloga je, da uredi označevanje živil na način, ki bo omogočil dosledno označevanje, razumljivost označb in preglednost, tako da bo označevanje zagotavljalo potrošnikom vse potrebne informacije o živilih ter postavilo skupna pravila, ki bodo zagotovila, da ne bo oviran prost pretok blaga. Novost v predlogu je obvezno označevanje hranilne vrednosti, ki po sedanji veljavni zakonodaji ni obvezno, razen kadar se na živilu uporabijo prehranske trditve. Nasprotujoča mnenja pričakujemo tudi glede velikosti označbe, ki jo predvideva sedanji predlog. Predvideni rok za zaključek prve obravnave Evropskega parlamenta je začetek leta
Potrošniki Visoka stopnja zaščite potrošnikov je ena od bistvenih sestavin dobro delujočega notranjega trga. Prihodnja predsedstva se bodo na tem področju posvetila reviziji pravnega reda na podlagi predloga okvirne direktive o pogodbenih pravicah potrošnikov, ki ga pričakujemo jeseni
Skupni cilj revizije pravnega reda je poenostaviti in izboljšati usklajenost ureditvenega okvira v zvezi s potrošniki ter tako okrepiti pravno varnost potrošnikov in podjetij. Pravni instrument bo združeval kodifikacijo in razveljavitev delov veljavnih direktiv ter uzakonitev novih pravil. Svet EU bo tudi nadaljeval prizadevanja za čim hitrejši zaključek zakonodajnega postopka glede revizije Direktive o varnosti igrač in Direktive o varstvu potrošnikov v zvezi z nekaterimi vidiki časovnega zakupa dolgoročnih počitniških proizvodov, nadaljnje prodaje in zamenjave. Šport V drugi polovici leta 2008 in v letu 2009 se bodo odvijale dejavnosti na področjih, ki so zajeta v Beli knjigi o športu, sprejeti leta
Republika Slovenija se že vključuje in se bo tudi v prihodnje dejavno vključevala v uresničevanje priporočil bele knjige, ki jih posreduje akcijski načrt »Pierre de Coubertin«, predvsem na področju zdravja in športa, boja proti dopingu in prostovoljstva v športu. Posebej velja poudariti dejavno udeležbo Slovenije pri oblikovanju delovne skupine za uresničevanje priporočil bele knjige s temeljno nalogo, da pripravi prednostne naloge ukrepanja in športni program Evropske komisije. Slovenija bo dejavna pri postavitvi skupne športno-informacijske mreže EU in se bo intenzivno vključevala v proces integracije s pomočjo športa, kar je tesno povezano z evropskim letom medkulturnega dialoga. KULTURA IN AVDIOVIZUALNA POLITIKA Kultura Kulturni odnosi in kulturno življenje v EU temeljijo na spoštovanju različnosti, a obenem tudi na skupnih temeljih, podobnostih in sosedstvu. Kulturi in medkulturnemu dialogu, ki mu je posvečeno leto 2008, se priznava velik pomen pri učenju razumevanja vrednot, razumevanju med kulturami, socialni usklajenosti in stabilnosti, ki temeljijo na načelu sprejemanja drugih z vsemi njihovimi različnostmi ter na načelu svobode izražanja. Slovenija si bo še naprej prizadevala za nadaljnji razvoj medkulturnega dialoga, ki mora postati trajen proces. Zavzemala se bo za pospeševanje procesov, ki bodo kulturo utrdili kot horizontalni element različnih politik na EU ravni ter si prizadevala za vključitev načel medkulturnega dialoga, vključno s pospeševanjem medkulturnih izmenjav ter medkulturnih kompetenc, v vsa relevantna področja zunanje politike, v skladu s sklepi Evropskega sveta in Deklaracije predsedovanja, sprejete na ljubljanski konferenci »Nove paradigme, nove poti – kultura v EU zunanjih odnosih«. Na podlagi Sporočila Komisije o evropski agendi za kulturo v svetu globalizacije, sprejetega leta 2007, je v času slovenskega predsedovanja nastal Delovni načrt na področju kulture za leta 2008–
Slovenija si bo prizadevala za njegovo učinkovito izvajanje. Vsebine delovnega načrta so: spodbujanje večje mobilnosti umetnikov in drugih strokovnjakov na področju kulture; zagotavljanje boljše dostopnosti kulture; razvoj podatkov, statistike in metodologij na kulturnem področju ter izboljšanje njihove primerljivosti; čim bolj učinkovit izkoristek potenciala kulturnih in ustvarjalnih panog (zlasti malih in srednjih podjetij) ter izvajanje Konvencije UNESCO. Prihodnji predsedujoči trio se bo posvečal predvsem boljši dostopnosti do kulture (s poudarkom na otrocih in mladini), iskanju sinergij med kulturo in izobraževanjem, promociji kulturne raznolikosti v kontekstu Unescove konvencije ter razvoju statistik na področju kulture. Na področju zaščite kulturne dediščine se bo nadaljevalo delo na digitalizaciji kulturnih vsebin; nadaljnji razvoj se pričakuje tudi na področju digitalnih knjižnic. V ospredju bo boj proti nezakonitemu prometu z umetninami in arhivi. Velik poudarek bo tudi na spodbujanju mobilnosti umetnikov in umetniških zbirk. Prav tako bo velika pozornost usmerjena v prispevek kulturnih in kreativnih industrij k rasti in zaposlovanju. Avdiovizualna politika Na področju avdiovizualne politike si bo Slovenija prizadevala za sprejetje novega programa za zaščito otrok pri uporabi interneta in drugih komunikacijskih tehnologij. Namen programa je spodbujanje varnejše rabe interneta in drugih komunikacijskih tehnologij, zlasti za otroke, ter boj proti nezakonitim vsebinam in škodljivemu vedenju na spletu. Program pomeni nadaljevanje obstoječega programa »Varnejši internet plus«. Nadaljevalo se bo delo na področju ustvarjalnih vsebin na spletu na enotnem trgu in na promociji kulturne ustvarjalnosti v digitalni dobi. Sporočilo je Evropska komisija sprejela januarja
Cilj Evropske komisije je: na podlagi rezultatov posvetovalnega procesa, ki se je zaključil februarja 2008, in z namenom dopolniti pobude, ki že obstajajo v okviru Strategije i2010, začeti nadaljnje dejavnosti za podporo in razvoj inovativnih poslovnih modelov ter pripravo čezmejnega zagotavljanja različnih spletnih storitev z ustvarjalnimi vsebinami. S to temo je zelo povezana zaščita intelektualne lastnine in boj proti piratstvu, kar bo predvidoma tudi na dnevnem redu predsedovanja prihodnjega tria. Evropska komisija je
aprila 2008 objavila Sporočilo o zaščiti potrošnikov, še posebej mladoletnih, pri uporabi videoiger, ki se bo obravnavalo v drugi polovici leta
Pri tem gre predvsem za uvedbo označevanja video in računalniških iger, usklajenega na evropski ravni. Slovenija bo podprla prizadevanja na tem področju. Francosko predsedstvo je napovedalo tudi obravnavo državnih pomoči na področju javne radiotelevizije in filma, kar je tudi za Slovenijo izredno pomembno področje in ga bo treba pozorno spremljati. TRAJNOSTNI RAZVOJ Strategija trajnostnega razvoja Evropski svet je decembra 2007 obravnaval prvo Poročilo Evropske komisije o izvajanju prenovljene Strategije trajnostnega razvoja EU. Strinjal se je, da cilji in prednostne naloge v okviru sedmih ključnih izzivov te strategije ostanejo nespremenjeni in da se je v prihodnje treba osredotočiti predvsem na učinkovito izvajanje na vseh ravneh. Prav tako bo treba tesneje povezati strategijo EU z nacionalnimi strategijami trajnostnega razvoja. Večjo pozornost pa bo treba nameniti tudi trajnostni prometni politiki in okolju prijaznejšim oblikam prevoza. Evropska komisija mora do junija 2009 pripraviti drugo Poročilo o izvajanju prenovljene Strategije trajnostnega razvoja EU ter v njem opredeliti časovni načrt in prednostne naloge za prihodnje. To temo bodo obravnavale vse pristojne sestave Sveta EU. Sledila bo obravnava na decembrskem Evropskem svetu, pri čemer bo Evropski svet upošteval tudi prednostne naloge lizbonske strategije. Maja 2009 bo v New Yorku potekalo sedemnajsto zasedanje Evropske komisije ZN za trajnostni razvoj, na katerem bo v razpravi o politikah tretjega izvedbenega cikla posebna pozornost namenjena kmetijstvu, razvoju podeželja, sušam, širjenju puščav in Afriki. Trajnostni razvoj je sestavni del izbranega razvojnega modela v Sloveniji. Slovenija je v letu 2005 sprejela Strategijo razvoja, ki ustreza tudi merilom strategije trajnostnega razvoja. Glede na zahteve Evropske komisije bo Slovenija v letu 2008 oziroma 2009 pripravila nacionalni prispevek za drugo Poročilo o napredku pri izvajanju prenovljene Strategije trajnostnega razvoja EU. Pripravljeno bo tudi nacionalno poročilo za Komisijo ZN za trajnostni razvoj. Slovenija bo s pripravami na poročanje o izvajanju Strategije razvoja Slovenije pričela že v letu
Za doseganje trajnostnega razvoja v regijah je pri oblikovanju razvojnih politik nujno upoštevanje raznolikih prostorskih potencialov. V skladu s sklepi vrha ZN o trajnostnem razvoju iz leta 2002 sodita trajnostna potrošnja in proizvodnja, skupaj z okoljskim akcijskim načrtom EU in prenovljeno Strategijo trajnostnega razvoja EU, med ključne vidike trajnostnega razvoja. Na tej podlagi in v skladu s političnimi usmeritvami Evropskega sveta je Evropska komisija po opravljeni javni obravnavi pripravila Akcijski načrt EU za trajnostno potrošnjo in proizvodnjo ter Akcijski načrt za trajnostno industrijsko politiko, katerima bo svojo pozornost namenila tudi Slovenija. Bistven element obeh je začetek nove politike do proizvodov, ki spodbuja inovacije tehnologij, izdelkov in storitev z nizko vsebnostjo ogljika in učinkovitejšo rabo energije ter manjšim onesnaževanjem. Akcijska načrta bo dopolnila razširjena Direktiva o izdelkih, ki rabijo energijo, v povezavi s prostovoljnimi »standardi delovanja“. Te standarde bodo na mednarodni ravni podprli mednarodni sektorski sporazumi. Poleg tega se bodo izvajali pomembni ukrepi za spodbujanje inovacij (npr. evropska shema za preverjanje okoljske tehnologije), podpirali se bodo razumnejša potrošnja (tudi z revizijo znaka za okolje) in ukrepi za pomoč industriji, da se dosežejo bolj trajnostni proizvodni procesi (tudi z revizijo sistema Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo ter programa za okoljsko usklajenost za mala in srednja podjetja), ter pobude za bolj trajnostna javna in zasebna naročila. Slovenija bo predvidoma do konca leta 2008 pripravila Akcijski načrt za zelena javna naročila in v letu 2008 pričela s sistematičnim izvajanjem teh načel. Pomorska politika EU bo na področju oblikovanja skupne evropske pomorske politike nadaljevala delo v skladu z Modro knjigo o skupni evropski prometni politiki in njenim akcijskim načrtom. V letih 2008 in 2009 bo Evropska komisija predstavila vrsto pobud, med drugim na področju pomorstva in ribištva, ki bodo temeljile na trajnostni rabi morja. Evropska komisija bo Evropskemu svetu poročala o doseženem napredku na tem področju decembra
EU bo spodbujala predvsem upravljanje in varovanje na morju s krepitvijo usklajevalnih mehanizmov in usklajevanja dela med evropskimi agencijami ter v zvezi s tem tudi spodbujala zagon pilotnega projekta v Sredozemlju. Kar zadeva izboljšanje morskega okolja, pa cilje skupne pomorske politike dopolnjujejo izvajanje Okvirne direktive o morski strategiji, Akcijski načrt o vodah ter predpisi o uporabi detergentov in fosfatov. Strategija glede Baltskega morja Svet EU bo na podlagi strategije EU za regijo Baltskega morja, ki naj bi jo pripravila Evropska komisija na pobudo Evropskega parlamenta in Evropskega sveta predvidoma do junija 2009, sprožil dejavno razpravo o prihodnosti tega območja. Strategija EU za regijo Baltskega morja se bo s pomočjo evropskih politik posvetila zlasti nujnim okoljskim izzivom, povezanim z Baltskim morjem. Pozornost bo namenjena tudi drugim regijskim izzivom, kot so krepitev rasti in konkurenčnosti, promocija poglobljene tržne usmerjenosti in boj proti organiziranemu kriminalu. Strategija naj bi pospešila regijsko kohezijo, okrepila povezovanje z drugimi deli Unije in ustvarila pogoje za učinkovitejšo in bolj ciljno usmerjeno porabo obstoječih sredstev. Svet EU naj bi strategijo sprejel do jeseni
OKOLJE EU bo nadaljevala s prizadevanji za doseganje ambicioznih ciljev na področju varstva okolja, ki so opredeljeni v Šestem okoljskem akcijskem programu za obdobje 2004–2012 in v prenovljeni Strategiji trajnostnega razvoja EU, ki je bila sprejeta junija 2006 na zasedanju Evropskega sveta. Poleg podnebnih sprememb, ki so opredeljene v posebnem poglavju, bo na področju varstva okolja v ospredju delovanja Slovenije še vedno tudi ohranjanje biotske raznovrstnosti. Biotska raznovrstnost Ohranjanje biotske raznovrstnosti sodi med pomembne globalne izzive. Prizadevanja EU za zaustavitev upadanja biotske raznovrstnosti na mednarodni in evropski ravni se bodo v skladu z veljavnimi strateškimi dokumenti nadaljevala tudi v letih 2008 in
Evropska komisija bo še v letu 2008 pripravila Vmesno poročilo o izvajanju akcijskega načrta o biotski raznovrstnosti, katerega cilj je zagotoviti informacije o trenutni stopnji napredka pri izvajanju akcijskega načrta in poudariti pomembna področja glede na obveznosti za leto
Vrsto dejavnosti bo vzpodbudilo tudi
srečanje Konvencije ZN o biološki raznovrstnosti in
srečanje Kartagenskega protokola o biološki varnosti, ki je potekalo maja 2008 v Bonnu (začele pa se bodo tudi priprave na srečanje COP 10 v letu 2010). Pomembno vlogo bodo imele tudi študije o ekonomskih učinkih upadanja biotske raznovrstnosti. V okviru biološke varnosti bo posebna pozornost namenjena mednarodnemu režimu glede gensko spremenjenih organizmov. Glede na sklepe konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti v Bonnu bo v naslednjem osemnajstmesečnem obdobju treba povezati proces izvajanja Akcijskega načrta z Balija z dejavnostmi za ohranjanje biotske raznovrstnosti, s poudarkom zlasti na varstvu morskih območij zunaj nacionalnih pristojnosti in nadaljevanju priprave mednarodnega režima za dostop do genskih virov in pravično delitev koristi, ki izhajajo iz njihove rabe. Posebna pozornost bo posvečena tudi izvajanju Direktive o habitatih ter povezavam med biotsko raznovrstnostjo, ekosistemskimi uslugami in podnebnimi spremembami. V tem okviru je pomembno tudi trajnostno gospodarjenje z gozdovi. Treba je doseči ravnotežje med energetskimi potrebami in uporabo gozdne biomase na tak način, da z gozdovi gospodarimo trajnostno. Kar zadeva uporabo gozdne biomase za proizvodnjo biogoriv druge generacije, je ključnega pomena trajnostno ravnanje. Upoštevati je treba vse vplive na ekosistemske usluge gozdov. V tej luči so še zlasti pomembna trajnostna merila za proizvodnjo biogoriv, ki se pripravljajo in bodo v pomoč pri promociji biogoriv druge generacije. Načini za povečanje sinergije med politikama podnebnih sprememb in biotske raznovrstnosti so bili visoko na dnevnem redu devetega zasedanja konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti, ki je potekala maja 2008 v Bonnu. V tem okviru so še zlasti pomembne razprave o biogorivih in njihovem učinku na biotsko raznovrstnost. Prav tako so ključne razprave o krčenju gozdov po izteku prvega kjotskega obdobja, torej po letu
Evropska komisija pripravlja kot prispevek za razpravo na mednarodni ravni Sporočilo o načinih zmanjševanja emisij toplogrednih plinov in izgube biotske raznovrstnosti iz naslova krčenja gozdov v deželah v razvoju. Sporočilo naj bi bilo pripravljeno do konca leta
Gozdna biotska raznovrstnost, energetika in podnebne spremembe so medsebojno povezane vsebine, ki so v ospredju prozornosti. O njih se razpravlja na različnih ravneh – tako znotraj EU kakor tudi v mednarodnem okviru, pa tudi nacionalno oziroma lokalno. Gre za kompleksna in občutljiva vprašanja, ki zahtevajo pravo ravnotežje med različnimi, a enako pomembnimi cilji, kot so ohranitev gozdnih ekosistemov, biotska raznovrstnost, prilagajanje podnebnim spremembam, varnost oskrbe z energijo ter gospodarska dejavnost. Na te zadeve je treba gledati celovito. Izboljšati je treba učinkovitost ter načine delovanja, na ravni Skupnosti in v mednarodnem okviru. Evropska komisija bo pripravila tudi Sporočilo o možnih politikah za spopadanje s tujerodnimi invazivnimi vrstami, katerega cilj je predstaviti možne politike za zmanjšanje ogroženosti naravne dediščine EU zaradi prihoda tujerodnih vrst v EU. Na podlagi študije, ki je v pripravi, bodo za obdobje 2009–2010 predlagani dodatni ukrepi proti invazivnim vrstam. Namen teh ukrepov bo preprečiti in nadzorovati prihod invazivnih tujih vrst in tako zaščititi evropsko biotsko raznovrstnost. Slovenijo odlikuje visoka stopnja biotske raznovrstnosti, ki zagotavlja potenciale za visoko bivanjsko kakovost državljanov ter za razvoj različnih oblik turizma, gospodarstva, energetike itd. Aktualnih groženj biotski raznovrstnosti je v Sloveniji kar nekaj, od podnebnih sprememb, naraščajočega tranzitnega in osebnega cestnega prometa, neustreznega prostorskega načrtovanja in posledične fragmentacije habitatov, neustreznega upravljanja z vodami in gozdovi do tujerodnih invazivnih vrst. Ključne dejavnosti bodo usmerjene v zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in na ukrepe za prilagajanje podnebnim spremembam ter ustrezno upravljanje z območji v Naturi
Slovenija bo v skladu z navodili Evropske komisije pripravila nacionalno poročilo o izvajanju akcijskega načrta o biotski raznovrstnosti ter si prizadevala za čimprejšnje sprejetje aktov v zvezi s tujerodnimi invazivnimi vrstami. Okoljske tehnologije Okoljske tehnologije so pomemben instrument za doseganje okoljskih in podnebnih ciljev, hkrati pa nudijo priložnost za krepitev konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Z vprašanjem, kako izrabiti njihov potencial, se bo ukvarjalo kar nekaj sestav Sveta EU. Precejšnja pozornost bo posvečena popolnemu izvajanju Akcijskega načrta za okoljske tehnologije (ETAP). V ospredju bo tudi strategija za promocijo okoljskih inovacij in vzpostavitev evropskega sistema za verifikacijo okolju prijaznih tehnologij. Slovenija bo v najkrajšem možnem času pripravila načrt (angl. »roadmap«) za spodbujanje okoljskih tehnologij, saj je to eden od ključnih sektorjev, kjer obstajajo možnosti sinergije med cilji lizbonske strategije (inovacije, poslovne priložnosti, nova in kakovostna delovna mesta ter varovanje okolja). Kemikalije V času naslednjega tria se predvideva za Slovenijo zelo pomembno intenzivno delo n

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.

Deklaracija o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v obdobju julij 2008–december 2009 (DeUDIEU0809), stran 11124.