(38)pravo (mednarodno, gospodarsko, korporacijsko, davčno pravo). V okviru študijskih področij se izvajajo posamezni študijski programi, ki se lahko dopolnjujejo, preoblikujejo ali na novo uvajajo skladno s predpisanimi postopki. Študijske programe z dveh ali več študijskih področij oziroma interdisciplinarne študijske programe lahko izvaja več članic univerze skupaj. 13. člen Univerza prek fakultet in visokih strokovnih šol razvija znanstvene discipline, na katerih temeljijo njihovi študijski programi, ter znanstvene discipline s sorodnih ali interdisciplinarno povezanih področij ter opravljajo znanstveno- raziskovalno in umetniško dejavnost z enega ali več sorodnih ali med seboj interdisciplinarno povezanih znanstvenih oziroma umetniških področij, disciplin in strok. Članice univerze izvajajo temeljno raziskovalne, aplikativnoraziskovalne, razvojne in druge projekte ter javna pooblastila. Članice univerze organizirajo oziroma izvajajo tudi dejavnosti, ki so potrebne za uresničevanje dejavnosti, določenih v tem in v prejšnjem členu. Na predlog senatov članic lahko Senat univerze sprejme splošni akt, s katerim skladno z načelom matičnosti določi razvoj znanstvenih disciplin iz prvega odstavka tega člena. 14. člen Članice univerze lahko opravljajo tudi izobraževalne, raziskovalne, strokovne, razvojne in svetovalne ter umetniške dejavnosti ter druge, s temi dejavnostmi povezane dejavnosti, ki ne sodijo v nacionalni program, če to ne ovira izvajanja njihove osnovne izobraževalne in znanstvenoraziskovalne dejavnosti, opredeljene v prejšnjih členih tega statuta, in če zagotovijo povračilo stroškov, ki nastanejo pri njihovem opravljanju. Razmerje med univerzo in članico, povezano z dejavnostjo iz prvega odstavka tega člena, se uredi s posebnim aktom, ki ga sprejme Upravni odbor univerze. V aktu iz drugega odstavka se določijo povračilo stroškov, uporaba znaka univerze in druge zadeve v zvezi s pridobivanjem prihodka iz prvega odstavka tega člena. Izhodišče za določitev višine nadomestila je prihodek, ki ga članica pridobi z dejavnostjo iz prvega odstavka tega člena. Za opravljanje dejavnosti iz prvega odstavka tega člena po uveljavitvi akta iz drugega odstavka tega člena imajo članice pravno sposobnost in lahko pridobijo davčno številko za nastopanje v pravnem prometu. Članica ima pravdno sposobnost v primeru uveljavljanja interesov pred državnimi organi in sodišči izključno iz naslova sredstev, ki se pridobivajo skladno s prvim odstavkom tega člena. Te sposobnosti pa nimajo v odnosu do univerze. 15. člen Univerzitetna knjižnica Maribor kot osrednja univerzitetna knjižnica daje s svojo dejavnostjo informacijsko podporo izobraževalnemu, znanstveno-raziskovalnemu in umetniškemu delu na univerzi, koordinira knjižnično-informacijsko dejavnost, koordinira nabavo in ponudbo knjižnično-informacijskega gradiva ter medknjižnično izposojo na univerzi, koordinira izdelavo bibliografije univerze, izobražuje uporabnike o knjižničnem gradivu ter posreduje informacije za raziskovalno in strokovno delo tudi drugim uporabnikom. Kot arhivska knjižnica hrani obvezne izvode knjižničnega gradiva z območja Republike Slovenije, kot domoznanska knjižnica zbira, dokumentira in posreduje domoznansko gradivo za mesto Maribor in njegovo širšo okolico in opravlja naloge matične knjižnice za specialne knjižnice v Mariboru. 16. člen Študentski domovi Maribor opravljajo dejavnost dajanja lastnih nepremičnin v najem in dejavnost posredovanja pri dajanju nepremičnin v najem študentom in s tem zagotavljajo nastanitvene pogoje za bivanje študentov in gostujočih profesorjev. Študentski domovi opravljajo tudi dejavnost prehrane oziroma gostinskih in turističnih storitev ter druge servisne storitve, ki se določijo v prilogi k temu Statutu. 17. člen Dejavnosti, ki jih opravljajo univerza in članice univerze po določilih 11., 12., 13. in 15. ter 16. člena tega Statuta, so navedene v prilogi, ki je sestavni del tega statuta. Dejavnosti članic univerze po 14. členu in dejavnosti drugih članic univerze, ki ne spadajo v javno službo, se določijo kot druge dejavnosti v prilogi k Statutu. 3. Pravice, obveznosti in odgovornosti univerze in njenih članic v pravnem prometu 18. člen Univerza nastopa v pravnem prometu samostojno v svojem imenu in za svoj račun z vsemi pravicami in obveznostmi ter sklepa pravne posle za dejavnosti, ki so določene v Odloku o preoblikovanju Univerze v Mariboru, in dejavnosti, ki so določene v tem Statutu, brez omejitev. Pri odtujitvi in obremenitvi nepremičnine oziroma opreme večje vrednosti, pridobljene iz javnih sredstev za opravljanje izobraževalne in znanstveno-raziskovalne dejavnosti iz 11., 12., 13., 15. in 16. člena tega statuta, je potrebno soglasje ustanovitelja. Za opremo večje vrednosti se šteje oprema, za nakup katere je v skladu z Zakonom o javnih naročilih potreben javni razpis. Univerza upravlja in razpolaga z nepremičnino, pridobljeno iz drugih virov v skladu z namenom, za katerega je bila pridobljena. Univerza odgovarja za obveznosti iz prvega in drugega odstavka tega člena z vsem svojim premoženjem. Univerza odgovarja za obveznosti, ki nastanejo s poslovanjem organizacijske enote, ki nastopa v pravnem prometu v imenu in za račun univerze, izključno iz neproračunskih sredstev, ki niso namenjena izvajanju javne službe univerze. 19. člen Članice univerze nastopajo v pravnem prometu pri opravljanju dejavnosti za uresničevanje nacionalnega programa visokega šolstva, za katerega se zagotavljajo javna sredstva, samostojno, v imenu in za račun univerze, vsaka v okviru svoje dejavnosti, ki je opredeljena v tem Statutu, in v mejah sredstev za izvajanje te dejavnosti. Za obveznosti, ki nastanejo iz prvega odstavka tega člena, odgovarja univerza s premoženjem, ki ga članica univerze uporablja pri opravljanju te dejavnosti. Članice univerze ne morejo razpolagati z nepremičninami, namenjenimi za izvajanje nacionalnega programa visokega šolstva, pridobljenimi iz javnih sredstev ali iz drugih virov. 20. člen Članice univerze razpolagajo z nepremičnino, namenjeno za opravljanje dejavnosti iz 14. člena tega Statuta, na podlagi predhodnega sklepa (soglasja) Upravnega odbora univerze. Pri izvajanju dejavnosti iz 14. člena tega Statuta nastopajo članice univerze v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun in za obveznosti, ki nastanejo s takšnega poslovanja, odgovarjajo z vsem premoženjem, pridobljenim z opravljanjem te dejavnosti, brez omejitev. Univerza in ustanovitelj za te obveznosti članic ne odgovarjata. 21. člen Pri opravljanju dejavnosti iz 14. člena tega statuta imajo pravico nastopanja v pravnem prometu v imenu in za račun članice univerze naslednje organizacijske enote članic univerze: 1 Na Ekonomsko-poslovni fakulteti: 1.1 Raziskovalni in izobraževalni center 1.2. Inštitut za marketing 1.3. Inštitut za ekonomske odnose s tujino 1.4. Inštitut za ekonomsko diagnozo in prognozo 1.5. Inštitut za organizacijo in informatiko 1.6. Inštitut za finance in bančništvo 1.7. Inštitut za gospodarsko pravo 1.8. Inštitut za operacijske raziskave 1.9. Inštitut za tehnologijo 1.10. Inštitut za transport in poslovno logistiko 1.11. Inštitut za projektni management 1.12. Inštitut za računovodstvo, revizijo in davščine 1.13. Inštitut za podjetništvo in management malih podjetij 1.14. Inštitut za razvoj managementa 1.15. Inštitut za tuje jezike in tuje poslovne jezike. 2 Na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko: 2.1 Inštitut za elektrotehniko in računalništvo 2.2 Inštitut za močnostno elektrotehniko 2.3 Inštitut za avtomatiko 2.4 Inštitut za robotiko 2.5 Inštitut za elektroniko in telekomunikacije 2.6 Inštitut za računalništvo 2.7 Inštitut za informatiko 2.8 Inštitut za matematiko in fiziko 2.9 Inštitut za medijske komunikacije. 3 Na Fakulteti za gradbeništvo: 3.1 Inštitut za geotehniko 3.2 Inštitut za gradbeništvo 3.3 Inštitut za prometne vede 3.4 Inštitut za arhitekturo in prostor 3.5 Center za izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje. 4 Na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo: 4.1 Inštitut za kemijske raziskave. 5 Na Fakulteti za organizacijske vede: 5.1 Inštitut za organizacijo in management. 6 Na Fakulteti za strojništvo: 6.1 Inštitut za konstrukterstvo in oblikovanje 6.2. Inštitut za energetsko, procesno in okoljsko inženirstvo 6.3 Inštitut za proizvodno strojništvo 6.4 Raziskovalni inštitut za strojništvo 6.5 Inštitut za inženirske materiale in oblikovanje 6.6 Inštitut za mehaniko 6.7 Inštitut za tehnologijo materialov. 7 Na Pedagoški fakulteti: 7.1 Znanstveni inštitut 7.2 Center za pedagoško izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje. 8 Na Pravni fakulteti: 8.1 Inštitut za civilno, primerjalno in mednarodno zasebno pravo. 8.2 Inštitut za finančno pravo in javne finance 8.3 Inštitut za javno upravo in narodne skupnosti 8.4 Inštitut za delovna razmerja in socialno varnost 8.5 Inštitut za filozofijo, zgodovino in ikonografijo prava 8.6 Center za pravno izobraževanje in raziskovanje 8.7 Inštitut za ekonomsko analizo prava. 9 Na Fakulteti za kmetijstvo: 9.1 Univerzitetni kmetijski center Fakultete za kmetijstvo 9.2 Univerzitetni center za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo 9.3 Center za sadjarstvo in predelavo sadja 9.4 Center za poljedelstvo in vrtnarstvo 9.5 Center za živinorejo 9.6 Center za kmetijsko tehniko in fitomedicino 9.7 Center za gozdarstvo z botaničnim vrtom 9. 8. Center za travništvo in pridelovanje krme 9. 9. Inštitut za ekološko kmetovanje 9.10. Center za vseživljenjsko izobraževanje in poklicno uspešnost. 10 Na Fakulteti za zdravstvene vede: 10.1 Raziskovalni inštitut 10.2 Inštitut za zdravstveno nego 10.3 Razvojni inštitut 10.4 Center za izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje. 11 Na Fakulteti za logistiko: 11.1 Center za univerzitetne študije in raziskave v Krškem 11.2 Raziskovalni inštitut Celje 11.3 Inštitut za projektni management in management tehnologij. 12 Na Fakulteti za energetiko: 12.1 Center za univerzitetne študije in raziskave v Velenju 12.2 Znanstvenoraziskovalni in razvojni inštitut 12.3 Inštitut za energetiko. 13 Na Fakulteti za varnostne vede: 13.1 Inštitut za varstvoslovje. 14 Na Medicinski fakulteti: 14.1 Inštitut za fiziologijo 14.2 Inštitut za patologijo 14.3 Inštitut za socialno medicino in higieno 14.4 Inštitut za sodno medicino 14.5 Inštitut za biomedicinske vede 14.6 Inštitut za anatomijo, histologijo in embriologijo 14.7 Center za humano genetiko in farmakogenomiko. 15 Na Fakulteti za naravoslovje in matematiko: 15.1 Znanstveni in razvojni center FNM 15.2 Center za vseživljenjsko učenje FNM. Navedene organizacijske enote nastopajo v pravnem prometu in imajo vsa pooblastila, ki jih izvršujejo v imenu in za račun univerze, če so organizirane na nivoju univerze oziroma članice univerze, v katere sestavi so. V tem členu navedene organizacijske enote nimajo pravice razpolaganja z nepremičninami. Dejavnosti, ki jih opravljajo organizacijske enote univerze in članic univerze, ki imajo pravico nastopanja v pravnem prometu, so navedene v prilogi, ki je sestavni del tega Statuta. Senat Univerze in Upravni odbor Univerze lahko ne glede na določbe tega Statuta v enakem besedilu z aktom o ustanovitvi ustanovita ali spremenita organizacijske enote, ki imajo pravico nastopanja v pravnem prometu v imenu in za račun članice univerze ali v imenu in za račun univerze. V primeru, da akt o ustanovitvi takšne organizacijske enote to določa, lahko takšna organizacijska enota dobi status podružnice in se lahko registrira kot podružnica univerze. 4. Zastopanje in predstavljanje 22. člen Univerzo zastopa in predstavlja rektor samostojno brez omejitev, razen pri razpolaganju z nepremičninami, ko je potrebno soglasje upravnega odbora univerze. Če je nepremičnina pridobljena iz javnih sredstev, je potrebno tudi soglasje ustanovitelja univerze. Rektorja univerze nadomeščajo prorektorji iz vrst visokošolskih učiteljev z enakimi pravicami, kot jih ima rektor. Prorektorji so zastopniki univerze v skladu s pooblastilom, ki ga določi rektor. Zastopnik univerze je tudi glavni tajnik univerze, ki zastopa univerzo v mejah splošnih aktov univerze in v skladu s pooblastili, ki jih določi rektor. Rektor lahko v posameznih primerih za zastopanje in predstavljanje univerze pisno pooblasti druge osebe. Poslovne listine iz pristojnosti rektorja sopodpisujejo poleg rektorja oziroma pooblaščenega prorektorja glavni tajnik univerze in pooblaščene osebe, ki jih na predlog rektorja določi Upravni odbor univerze. Poslovne listine iz pristojnosti dekanov članic, ravnatelja ter direktorjev drugih članic, tajnikov članic, in drugih delavcev univerze, članic in drugih članic se podpisujejo v skladu z določili akta o finančnem poslovanju, ki ga na predlog rektorja sprejme Upravni odbor univerze. 23. člen Članico univerze in univerzo v mejah iz 19. člena tega statuta zastopa in predstavlja dekan samostojno brez omejitev, razen pri razpolaganju z nepremičninami, ki so namenjene za opravljanje dejavnosti iz 14. člena tega statuta, ko je potrebno soglasje Upravnega odbora univerze. Dekana članice univerze nadomeščajo prodekani iz vrst visokošolskih učiteljev z enakimi pravicami in dolžnostmi, kot jih ima dekan. Prodekani so zastopniki članice univerze v skladu s pooblastilom, ki ga določi dekan. Dekan lahko v posameznih primerih za zastopanje in predstavljanje fakultete oziroma visoke strokovne šole pisno pooblasti druge osebe. 24. člen Organizacijsko enoto univerze in članice univerze, ki ima po tem Statutu pooblastila v pravnem prometu, zastopa in predstavlja predstojnik te enote. Predstojnik organizacijske enote univerze zagotavlja zakonitost in učinkovitost poslovanja organizacijske enote in za svoje delo odgovarja rektorju univerze, predstojnik organizacijske enote fakultete ali druge članice univerze zagotavlja zakonitost in učinkovitost delovanja organizacijske enote in za svoje delo odgovarja dekanu članice oziroma ravnatelju ali direktorju druge članice univerze. 5. Računi univerze in članic univerze 25. člen Univerza vodi svoja sredstva na enem ali več računih v skladu s predpisi. Javna sredstva, ki jih univerza in njene članice pridobivajo iz proračuna RS za izvajanje javne službe, se vodijo na računu univerze in ločeno na podračunih članic. Pri opravljanju dejavnosti po 14. členu tega Statuta lahko članice univerze vodijo druga sredstva na svojih računih v skladu s predpisi. O odprtju, vodenju in ukinitvi lastnega računa članice odloča poslovodni odbor članice. V primeru, če je terjatev nastala iz naslova poslovanja članice po 14. členu in 20. členu Statuta, v postopku izvršbe ni moč zaseči ali rubiti javnih sredstev, s katerimi razpolaga univerza in njene članice in so namenjena izvajanju javne službe univerze skladno z drugim odstavkom tega člena in z 18. in 19. členom Statuta. V primeru, če je terjatev nastala iz naslova poslovanja organizacijske enote univerze, ki nastopa v pravnem prometu v imenu in za račun univerze po prvem odstavku 21. člena statuta, v postopku izvršbe ni moč zaseči ali rubiti javnih sredstev, s katerimi razpolaga univerza in njene članice ter so namenjena izvajanju javne službe univerze skladno s šestim odstavkom 18. člena Statuta. Gospodarjenje s premoženjem, finančno in računovodsko poslovanje ter celovit nadzor zakonitosti poslovanja univerze in njenih članic se določi in zagotovi v skladu z veljavnimi predpisi v splošnih aktih univerze. 25.a člen Kadar rektor Univerze prenese na dekana članice, direktorja druge članice ali na druge osebe pooblastila in naloge, za katere je po zakonu in tem Statutu pristojen rektor, mora pooblaščena oseba zagotavljati zakonitost, pravilnost in skrbno izvajanje prenesenih nalog, tako da z njenimi odločitvami ne nastajajo kršitve zakona in predpisov ali druga škoda. Če pri izvajanju nalog iz prejšnjega odstavka nastanejo kršitve predpisov ali druga škoda oziroma prihaja do drugih ovir, ki onemogočajo normalno poslovanje univerze, je za take odločitve v celoti in polno odgovorna članica oziroma druga članica univerze. V takih primerih z izvršbo in rubežem ni mogoče poseči po sredstvih univerze in sredstvih drugih članic. Članica jamči za plačilo svojih obveznost z vsemi sredstvi, ki so v njeni lasti. Rektor lahko izdano pooblastilo prekliče in razveljavi, če so podani zgoraj navedeni ali drugi utemeljeni razlogi. 6. Pečat in simboli univerze 26. člen Univerza in članice univerze imajo pečat, v katerem je ime univerze, pri članicah pa tudi ime članice univerze in grb Republike Slovenije, lahko pa tudi njihov sedež. 27. člen Znak univerze se uporablja na listinah univerze in njenih članic. Članice univerze imajo lahko tudi poseben znak, s katerim označujejo svojo dejavnost. Celostno podobo univerze ureja poseben splošni akt. 28. člen Dan univerze je 18. september, v spomin na 18. 9. 1975, ko je bila svečano razglašena ustanovitev univerze. Na Dan univerze se na posebni svečanosti praviloma promovirajo novi doktorji znanosti in podeljujejo častni doktorati ter opravi svečana predaja rektorske funkcije. 29. člen Univerza ima Rektorjev dan in Dan študentov, ki sta pedagoškega procesa prosta dneva. Na Rektorjev dan se na posebni svečanosti podeljujejo priznanja univerze in organizirajo kulturne in druge prireditve, pomembne za univerzo, njene študente in delavce. Na Dan študentov se prirejajo športna tekmovanja in izvajajo druge interesne dejavnosti študentov. Rektorjev dan določi rektor univerze za vsako leto posebej v začetku študijskega leta. Dan študentov je praviloma pred koncem letnega semestra v mesecu maju in se natančneje določi s študijskim koledarjem. 7. Meduniverzitetno sodelovanje 30. člen Univerza sodeluje z drugimi univerzami doma in v svetu zaradi oblikovanja in izvajanja skupnih znanstvenoraziskovalnih projektov, študijskih programov, izmenjave visokošolskih učiteljev, znanstvenih in drugih delavcev, izmenjave študentov, izmenjave znanstvenih in strokovnih publikacij, znanstvenih informacij, udeležbe na znanstvenih srečanjih, simpozijih in konferencah in izvajanja drugih visokošolskih aktivnosti. O medsebojnem sodelovanju in o vključevanju univerze v mednarodne univerzitetne mreže sklepa univerza z univerzami posebne bilateralne in multilateralne sporazume, pogodbe in dogovore, v katerih se podrobneje opredeljujejo oblike in načini medsebojnega sodelovanja. III. ORGANIZIRANOST UNIVERZE IN ČLANIC UNIVERZE 1. Organizacijske oblike visokošolskega dela 31. člen Univerza in njene članice imajo naslednje organizacijske enote: 1. katedre, 2. inštitute, 3. oddelke, 4. pedagoško-raziskovalne centre, 5. centre, 6. laboratorije, 7. knjižnice. Dvoje ali več kateder se lahko povezuje v oddelke, dvoje ali več oddelkov pa se lahko povezuje v pedagoško-raziskovalne centre. Organizacijske enote imajo pooblastila v pravnem prometu, če z opravljanjem dejavnosti iz 14. člena pridobivajo del prihodka in če tako določa ta Statut. 32. člen Katedre se oblikujejo za določen predmet ali na določenem zaokroženem delu študijskega področja zaradi usklajevanja in razvijanja izobraževalnega in s tem povezanega znanstvenoraziskovalnega dela na tem področju in zaradi razvijanja znanstvenih disciplin in strok s tega področja. V katedre se povezujejo visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci ene članice univerze, lahko pa tudi visokošolski učitelji dveh ali več članic univerze. V katedro pa se lahko povezujejo tudi strokovnjaki zunaj univerze. Da se študentom omogoči poglobljen študij in uvajanje v raziskovalno delo, se v delo katedre lahko vključujejo tudi študenti. 33. člen Katedre na svojem področju: 1. sodelujejo pri pripravi študijskih programov in programov raziskovalnega dela; 2. obravnavajo vprašanja in probleme, ki nastanejo pri izvajanju študijskih programov, in usmerjajo, usklajujejo izobraževalno in znanstveno-raziskovalno delo; 3. z znanstvenoraziskovalno dejavnostjo, posebej s temeljnimi raziskavami, razvijajo znanstvene discipline, na katerih temeljijo študijski programi, ter znanstvene discipline s sorodnih ali interdisciplinarno povezanih področij; 4. skrbijo, da se znanstveno raziskovalni dosežki in nova spoznanja prenašajo v pedagoški proces in vnašajo v študijske programe na vseh ravneh študija; 5. razvijajo sodobne pedagoške metode in usklajujejo strokovno terminologijo; 6. spremljajo in analizirajo študijske uspehe in uspehe na znanstveno-raziskovalnem področju in o njih poročajo; 7. skrbijo za strokovni in znanstveni razvoj visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev; 8. predlagajo teme diplomskih del; 9. načrtujejo in verificirajo študijsko literaturo in druge pripomočke; 10. organizirajo strokovna posvetovanja in obravnavajo poročila o udeležbi na strokovnih posvetovanjih; 11. sodelujejo z organizacijami in enotami istih in sorodnih področij v okviru univerze in zunaj nje, 12. lahko izvajajo tudi programe vseživljenjskega učenja. 34. člen Katedre se ustanavljajo, ukinjajo, delijo in združujejo v skladu z zahtevami in potrebami izobraževalnega in raziskovalnega dela. O organizacijskih spremembah kateder odloča Senat članice univerze na predlog dekana, o organizacijskih spremembah katedre, ki je organizirana pri univerzi, pa Senat univerze na predlog rektorja univerze. 35. člen Katedro vodi predstojnik, ki ga na predlog katedre članice imenuje in razrešuje dekan članice, na predlog univerzitetne katedre pa ga imenuje in razrešuje rektor univerze. Predstojnik katedre se imenuje za štiri leta in je lahko po poteku te dobe ponovno imenovan. 36. člen Predstojnik katedre: 1. organizira in vodi delo katedre; 2. sklicuje in vodi seje katedre; 3. skrbi za redno izvajanje izobraževalnega in znanstvenoraziskovalnega dela s področja katedre; 4. izvršuje sklepe senata in dekana, ki se nanašajo na delo katedre; 5. poroča o delu katedre dekanu in Senatu članice univerze; če je katedra organizirana pri univerzi, pa rektorju univerze. 37. člen Oddelki se oblikujejo na določenem širšem delu študijskega področja zaradi usmerjanja in usklajevanja izobraževalne in s tem povezane znanstveno-raziskovalne dejavnosti kateder ter zaradi razvijanja znanstvenih disciplin in strok s tega področja. Oddelke ustanavlja in ukinja Senat članice univerze na predlog dekana članice univerze. Delo oddelka organizira in vodi predstojnik oddelka, ki ga za štiri leta imenuje dekan članice univerze. Po preteku te dobe je lahko ponovno imenovan. 38. člen Inštituti se oblikujejo na določenem raziskovalnem področju za izvajanje temeljnih, aplikativnih, razvojnih in drugih projektov ter za opravljanje strokovnih, svetovalnih in drugih storitev, ki se financirajo iz javnih sredstev ali pa iz sredstev naročnikov raziskovalnih del. Raziskovalno, strokovno in svetovalno delo v inštitutih opravljajo visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci ter študenti, lahko pa tudi drugi strokovnjaki. Dejavnosti in funkcijo katedre lahko opravlja tudi inštitut. 39. člen Inštituti na svojem področju: 1. organizirajo in opravljajo znanstvenoraziskovalno dejavnost; 2. sodelujejo pri pripravi programov znanstvenoraziskovalnega dela članice univerze; 3. opravljajo strokovne, svetovalne in druge storitve; 4. sodelujejo pri vzgoji raziskovalnih kadrov; 5. s posredovanjem novih spoznanj in znanstvenih izsledkov skrbijo za razvoj znanstvenih disciplin in strok; 6. pospešujejo vključevanje študentov v raziskovalno delo in sodelujejo pri podiplomskem študiju študentov; 7. sodelujejo z raziskovalnimi in drugimi organizacijami na raziskovalnem področju; 8. preučujejo možnosti in oblike prenašanja znanstvenoraziskovalnih izsledkov v prakso; 9. omogočajo uvajanje študentov v raziskovalno delo; 10. organizirajo znanstvena in strokovna posvetovanja s področja svoje dejavnosti; 11. sodelujejo s katedrami z istega področja; 12. lahko izvajajo tudi programe vseživljenjskega učenja. 40. člen Inštituti se ustanavljajo, ukinjajo, delijo in združujejo v skladu s potrebami in z zahtevami znanstvenoraziskovalnega dela, na enak način, kot je v tem Statutu določeno za katedre. 41. člen Delo inštituta vodi in usklajuje predstojnik, ki ga imenuje in razrešuje dekan članice univerze. Predstojnik inštituta je imenovan za dobo štirih let in je lahko po poteku tega časa ponovno imenovan. 42. člen Predstojnik inštituta: 1. organizira, vodi in usklajuje delo inštituta; 2. je odgovoren za pripravo raziskovalnega programa inštituta in za njegovo izvajanje; 3. skrbi za gospodarsko in finančno uspešnost inštituta; 4. oblikuje raziskovalne skupine za izvajanje raziskovalnih projektov in nalog; 5. skrbi za sodelovanje z mednarodnimi in domačimi raziskovalnimi organizacijami, inštituti in uveljavljenimi znanstvenimi delavci; 6. pripravlja znanstvena srečanja in posvetovanja; 7. spremlja natečaje za pridobitev projektov in pripravlja pogodbe za prevzem raziskovalnih del s področja inštituta; 8. pripravlja pogodbe s sodelavci inštituta, ki delajo na raziskovalnih projektih in nalogah; 9. obvešča naročnike o izvedbi prevzetih raziskovalnih projektov oziroma drugih raziskovalnih storitev; 10. poroča dekanu o delu in zadevah inštituta. 43. člen Laboratorij se oblikuje za praktično izvajanje raziskovalnega in izobraževalnega dela. 44. člen Centri se oblikujejo zaradi izvajanja, organiziranja in spodbujanja izobraževalnega in raziskovalnega dela, prenosa uporabe in sodobnih metod dela, spoznanj in dosežkov ter tudi za opravljanje računalniških in informacijsko-dokumentacijske dejavnosti. Centri se oblikujejo v skladu s potrebami na način, ki je v tem Statutu določen za katedre in inštitute. 45. člen Delo centra usklajuje in vodi predstojnik, ki ga imenuje in razrešuje dekan članice univerze. Predstojnik centra je imenovan za štiri leta in je lahko po poteku te dobe ponovno imenovan. Predstojnika centra pri univerzi imenuje in razrešuje rektor univerze. 46. člen Dvoje ali več oddelkov se lahko organizira v pedagoško-raziskovalne centre, kadar gre za trajnejšo obliko organizacije pedagoškega in znanstvenega dela na širšem delu študijskega področja, ki presega funkcijo posameznega oddelka. Za ustanovitev in organizacijo pedagoško-raziskovalnih centrov se smiselno uporabljajo določbe Statuta, ki veljajo za oddelke. Pedagoško-raziskovalni centri se lahko ustanovijo tudi na nivoju univerze pri univerzi. 47. člen Knjižnice pri članicah univerze zbirajo, urejajo in posredujejo znanstveno, študijsko in strokovno literaturo ter dajejo visokošolskim učiteljem, znanstvenim delavcem, visokošolskim sodelavcem in študentom potrebne informacije in znanja za študij in znanstveno delo, jih izobražujejo glede uporabe knjižničnega gradiva ter iskanja informacij in izdelujejo bibliografije visokošolskih učiteljev in znanstvenih delavcev. Knjižnice se povezujejo v knjižnično-informacijski sistem univerze. 48. člen Člen je bil izbrisan. 2. Univerzitetna uprava 2.1. Organizacija univerzitetne uprave 49. člen Univerzitetno upravo sestavljajo rektorat univerze in strokovne službe članic univerze (dekanat oziroma tajništva) in se organizira tako, da je zagotovljeno smotrno, učinkovito, pravočasno in racionalno izvajanje odločitev organov univerze in zakonskih ter drugih upravnih nalog univerze in njenih članic. Organiziranost in sistemizacijo univerze in članic ter drugih članic sprejme in določi: – na predlog dekanov za pedagoški, znanstveni oziroma umetniški del za članico, – na predlog direktorja oziroma ravnatelja za strokovni del za drugo članico, – na predlog dekanov oziroma ravnatelja oziroma direktorja ter mnenja glavnega tajnika za upravni del, – ter glavnega tajnika za rektorat, na podlagi izhodišč za sistemizacijo delovnih mest, rektor univerze s splošnim aktom, ne glede na ostale določbe tega Statuta. Rektor univerze lahko s posebnim aktom za določene naloge univerze oblikuje posebne organizacijske enote. 2.2. Rektorat univerze 50. člen Rektorat univerze organizira in strokovno usklajuje izvajanje in opravljanje naslednjih nalog: – znanstvenoraziskovalno, izobraževalno in umetniško delo, – zagotavlja izvajanje razvojnih nalog in programa univerze, – zagotavlja integrirano finančno-računovodsko funkcijo univerze, – splošne pravne in kadrovske zadeve univerze, – meduniverzitetno in mednarodno sodelovanje univerze, – informacijsko infrastrukturo in informacijski sistem univerze, – vzdrževanje, investicije in prostorski razvoj univerze. Rektorat univerze opravlja tudi druga strokovna, organizacijska, finančna, administrativna, tehnična, pomožna in druga podobna dela in naloge, ki so skupnega pomena za univerzo in njene članice. 2.3. Dekanati oziroma tajništva članic univerze 51. člen Strokovne službe članic univerze (dekanati oziroma tajništva) izvajajo in opravljajo upravnoadministrativne ter finančnogospodarske in strokovnotehnične naloge članic. Organiziranost in naloge strokovnih služb članic se določijo z aktom o organizaciji in sistemizaciji univerze in članic. 52. člen Univerzitetno upravo vodi glavni tajnik univerze, ki ga po javnem razpisu in predhodnem mnenju Senata univerze imenuje rektor univerze za dobo štirih let in je lahko po enakem postopku ponovno imenovan. Glavni tajnik univerze odgovarja za svoje delo rektorju univerze. Glavni tajnik univerze ima pomočnike oziroma predstojnike, ki jih imenuje rektor univerze na predlog glavnega tajnika za posamezna delovna področja. 53. člen Strokovne službe članice univerze vodi tajnik, ki ga po javnem razpisu in predhodnem mnenju Senata članice na predlog dekana članice ter mnenja glavnega tajnika univerze imenuje rektor za dobo 4 let in je lahko po enakem postopku ponovno imenovan. Strokovne službe druge članice vodi tajnik, ki ga po javnem razpisu na predlog ravnatelja oziroma direktorja ter predhodnim mnenjem strokovnega sveta in glavnega tajnika univerze imenuje rektor za dobo štirih let in je lahko po enakem postopku ponovno imenovan. Za opravljanje vseh nalog, ki spadajo v pristojnost članice oziroma pristojnost dekana, odgovarja tajnik članice dekanu članice. Tajnik članice opravlja svoje naloge, pravice in pristojnosti v skladu z Zakonom o visokem šolstvu, Odlokom o preoblikovanju Univerze v Mariboru, Statutom Univerze v Mariboru in drugimi zakoni ter splošnimi akti in pooblastili dekana članice. V ta namen na podlagi pooblastila dekana izdaja sklepe, odločbe, organizacijska navodila in organizacijske ukrepe, s katerimi ureja poslovanje in delo strokovnih služb članice Univerze v Mariboru. Za izvajanje strokovnih nalog v okviru javnega nacionalnega programa, ki ga opravlja članica, ter za izvajanje skupnih nalog in razvojnega programa univerze odgovarjajo tajniki članic dekanu, rektorju in glavnemu tajniku univerze. 54. člen Glavni tajnik univerze, pomočniki glavnega tajnika univerze in tajniki članic univerze imajo posebna pooblastila in odgovornosti. Posebna pooblastila in odgovornosti pri ravnanju s sredstvi in drugim premoženjem imajo tudi računovodja univerze in računovodje članic univerze. Dela, naloge, pooblastila in odgovornosti glavnega tajnika, njegovih pomočnikov, tajnikov članic univerze in računovodij kot tudi pogoji za zasedbo teh delovnih mest so določeni z aktom o organizaciji in sistemizaciji univerze in članic. 55. člen Glavni tajnik univerze, tajnik članice univerze in drugi delavci s posebnimi pooblastili so lahko predčasno razrešeni. O njihovi predčasni razrešitvi odloča rektor univerze oziroma dekan članice univerze ob predhodnem mnenju Senata. Pri razrešitvi glavnega tajnika univerze oziroma tajnika članice univerze se smiselno uporabljajo določila 299. člena tega Statuta. 56. člen S splošnim aktom univerze, ki ga sprejme upravni odbor univerze, se lahko uredijo pogoji za sklenitev individualnih pogodb ter druga vprašanja položaja, odgovornosti in obveznosti posameznikov, ki lahko sklenejo individualno pogodbo. IV. IZVAJANJE IZOBRAŽEVALNE, RAZISKOVALNE IN UMETNIŠKE DEJAVNOSTI A) Izobraževalna in umetniška dejavnost 1. Študijski programi 57. člen Študij na univerzi in njenih članicah poteka po študijskih programih za pridobitev izobrazbe in po programih za izpopolnjevanje. 58. člen Študijski programi za pridobitev izobrazbe so dodiplomski in podiplomski. Dodiplomski študijski programi so programi za pridobitev univerzitetne izobrazbe in programi za pridobitev visoke strokovne izobrazbe. Podiplomski študijski programi so programi za pridobitev specializacije, programi za pridobitev magisterija in programi za pridobitev doktorata znanosti. 58.a člen Študijski programi za pridobitev izobrazbe se razvrščajo stopenjsko:
- a)prva stopnja: – visokošolski strokovni študijski programi, – univerzitetni študijski programi;
- b)druga stopnja: – magistrski študijski programi;
- c)tretja stopnja: – doktorski študijski programi. Študijski programi prve stopnje so dodiplomski, druge in tretje stopnje pa podiplomski študijski programi. 59. člen Študijski programi za izpopolnjevanje so oblika vseživljenjskega učenja in so namenjeni predvsem za izpopolnjevanje, dopolnjevanje, poglabljanje in posodabljanje znanja. Poleg programov iz prejšnjega odstavka lahko članice Univerze organizirajo tudi različne oblike neformalnega učenja, na primer tečaje, poletne šole, programe usposabljanja in podobno, če to ne vpliva na izvajanje študijskih programov za pridobitev izobrazbe. 59.a člen Skupni študijski programi so študijski programi za pridobitev izobrazbe, ki jih članica univerze sprejme in izvaja skupaj z enim ali več visokošolskimi zavodi iz Republike Slovenije ali tujine. Za skupne študijske programe se poleg določb Zakona o visokem šolstvu upoštevajo tudi merila za oblikovanje in sprejemanje skupnih študijskih programov, ki jih sprejme Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo. Kdor opravi vse obveznosti po skupnem študijskem programu za pridobitev izobrazbe, dobi skupno diplomo, v kateri so navedeni vsi izvajalci, ki so sodelovali pri izvedbi študijskega programa. Skupna diploma je javna listina. Vsebino in obliko skupne diplome ter priloge k diplomi določijo sodelujoči izvajalci. Skupno diplomo potrdi Senat Univerze v Mariboru. 60. člen Študijski programi za pridobitev izobrazbe in študijski programi za izpopolnjevanje se oblikujejo in sprejemajo na študijskih področjih, ki jih za posamezne fakultete oziroma visoke strokovne šole določa ta Statut. Študijske programe za pridobitev izobrazbe in študijske programe za izpopolnjevanje sprejme Senat univerze na predlog Senata članice univerze. Interdisciplinarne študijske programe in interdisciplinarne študijske smeri sprejme Senat univerze na predlog senatov članic univerze. Senat univerze si mora k študijskemu programu pridobiti soglasje Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo. Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo najmanj vsakih sedem let po uradni dolžnosti odloči o podaljšanju ali odvzemu soglasja k študijskemu programu. 61. člen Univerza in njene članice sprejemajo in izvajajo predvsem študijske programe iz nacionalnega programa visokega šolstva, ki jih izvajajo kot javno službo. Članice univerze lahko sprejemajo in izvajajo tudi druge študijske programe za pridobitev ali za izpopolnjevanje izobrazbe, če s tem ne ovirajo izvajanja dejavnosti iz prvega odstavka tega člena in dejavnosti iz 173. člena tega Statuta in če zagotovijo povračilo stroškov, ki nastanejo pri izvajanju teh študijskih programov. 62. člen Trajanje študija in vsebine posameznih študijskih programov urejajo članice univerze s študijskim programom. Članice Univerze pri oblikovanju obveznih sestavin posameznih študijskih programov, študijskih obveznosti in trajanja študija upoštevajo veljavna določila Zakona o visokem šolstvu in tega Statuta. 2. Organizacija in izvajanje izobraževalnega dela za pridobitev dodiplomske izobrazbe
- a)Oblike visokošolskega izobraževalnega dela 63. člen Študijski programi se izvajajo v organiziranem študijskem procesu praviloma kot redni študij. Če narava študija to dopušča, pa se lahko izvajanje študijskega programa prilagaja možnostim študentov in se izvaja tudi kot izredni študij na način in po postopku, kot to določa ta Statut. 64. člen Oblike visokošolskega izobraževalnega dela pri izvajanju študijskih programov so: predavanja, seminarji, vaje, uvajanje v raziskovalno delo, delovna praksa, mentorsko delo, izobraževanje na daljavo, tutorski način poučevanja oziroma pomoči študentom in druge oblike individualnega študija ter študijske ekskurzije. Organizirane oblike visokošolskega izobraževalnega dela potekajo v večjih ali manjših skupinah študentov, lahko pa tudi individualno, v skladu s predpisanimi normativi. Organizirane oblike visokošolskega izobraževanja lahko potekajo tudi v obliki vseživljenjskega izobraževanja. 65. člen Predavanja so oblika izobraževalnega dela, pri katerih visokošolski učitelj posreduje bistvene vsebine predmeta, upoštevaje sodobne znanstvene dosežke in predpisana predhodna znanja, ob uporabi razpoložljive izobraževalne tehnologije. Predavanja potekajo po študijskem programu. Na predavanjih morajo študenti spoznati vsebino, metodologijo in sistematiko predmeta. 66. člen Seminarji so oblika izobraževalnega dela, pri katerih se pri obravnavi določenih zaokroženih vprašanj iz posameznega predmeta metodično vzpostavlja neposredno sodelovanje med visokošolskim učiteljem in študentom. Seminarji potekajo po študijskem programu in morajo študenta usposobiti za samostojno dojemanje snovi in reševanje problemov v okviru predmeta. Učitelj je dolžan posredovati literaturo, ustrezne učne pripomočke in razpoložljivo izobraževalno tehnologijo; vse to omogoča učinkovito delo v seminarju. 67. člen Vaje se izvajajo kot praktične vaje, klinične vaje, praktikumi, na pedagoških študijskih smereh pa tudi hospitacije, nastopi in pedagoška praksa. Z vajami si študenti ob vodstvu učiteljev in ob pomoči visokošolskih sodelavcev utrjujejo znanja in pridobivajo izkušnje in spretnosti. Hospitacije, nastopi in pedagoška praksa študentov imajo namen usposobiti študenta za izvajanje izobraževalnega dela. Priprave nanje in njihovo analizo vodijo visokošolski učitelji specialnih didaktik posameznih predmetov, skupaj s strokovnimi sodelavci za izvajanje praktičnega pouka. 68. člen Mentorsko delo in druge oblike individualnega dela se organizirajo dogovorno med študenti in učitelji in obsegajo usmerjanje, svetovanje, študijske razgovore in druge metode učiteljeve pomoči pri izobraževalnem in raziskovalnem delu ter pri izobraževalnih in raziskovalnih nalogah. V ta namen ima učitelj tudi govorilne ure. 69. člen Oblike uvajanja študentov v raziskovalno delo so: – sodelovanje pri raziskavah, ki jih organizirajo raziskovalni inštituti, – seminarji in seminarske naloge, – raziskovalno delo študentov pod mentorstvom učiteljev v okviru posebnih študijsko-raziskovalnih projektov in pri diplomskih nalogah. 70. člen Praktično usposabljanje se izvaja v delovnem okolju in je obvezni sestavni del visokošolskih strokovnih študijskih programov, ovrednoten s kreditnimi točkami, lahko je tudi sestavni del univerzitetnih študijskih programov ter omogoča študentom spoznavanje dela, organiziranosti in upravljanja in se tako pod strokovnim vodstvom pripravljajo na bodoče praktično delo. Članice univerze sodelujejo pri izvajanju, spremljanju in vrednotenju praktičnega usposabljanja z organizacijami uporabnikov in z njimi urejajo medsebojne obveznosti.
- b)Učni jezik 71. člen Učni jezik je slovenski. Univerza v Mariboru skrbi za razvoj slovenščine kot strokovnega oziroma znanstvenega jezika. Tujcem in Slovencem brez slovenskega državljanstva se omogoči učenje slovenščine. Študijski programi se lahko izvajajo v tujem jeziku, če gre za opravljanje javne službe, in sicer: – študijski programi tujih jezikov, – deli študijskih programov, če pri njihovem izvajanju sodelujejo gostujoči visokošolski profesorji ali študenti iz tujine ali je vaje vpisano večje število tujih študentov, – študijski programi, če se ti programi izvajajo na članici Univerze tudi v slovenskem jeziku. 72. člen Študijski programi ali njihovi deli se izvajajo v tujem jeziku v enem od naslednjih primerov: – če pri njihovem izvajanju sodelujejo gostujoči učitelji tujih univerz ali mednarodno priznani strokovnjaki, ki jih univerza povabi k sodelovanju, – če gre za študijske programe, ki niso zajeti v nacionalnem programu visokega šolstva, – če gre za študijske programe, v katere so vključeni tuji študenti oziroma so pretežno namenjeni tujim študentom, ali je vanje vpisano večje število tujih študentov. Članica Univerze je dolžna zagotoviti, da se študijski program oziroma njegovi deli izvajajo v tujem jeziku, ki ustreza jezikovnemu znanju večine domačih študentov na tem programu. V primeru, da gre za študijske programe, v katere so vključeni tuji študenti na osnovi mednarodnih pogodb ali sistema kreditnega študija, spada to pedagoško delo pedagoških delavcev med redne delovne obveznosti. 73. člen O izvajanju študijskih programov ali delih programov v tujem jeziku sklepa senat članice univerze, ki izvaja študijski program. 74. člen O izvajanju študijskih programov ali delov študijskih programov v tujem jeziku, ki so obveznost univerze na podlagi mednarodnih pogodb in sporazumov, odloča na predlog Komisije za študijske zadeve univerze Senat univerze. Senat Univerze sprejme pravila za izdelavo in zagovor diplomskih, magistrskih in doktorskih nalog v tujem jeziku.
- c)Pravica do vpisa, razpis za vpis in vpisni postopek 1. Pravica do vpisa 75. člen Pravica do visokošolskega izobraževanja in status študenta se pridobi z vpisom na univerzo. Študenti se vpisujejo v posamezni letnik ali semester. 76. člen V študijski program za pridobitev dodiplomske univerzitetne izobrazbe in v študijske programe za pridobitev visoke strokovne izobrazbe se lahko vpiše, kdor je opravil maturo. V študij po programu za pridobitev univerzitetne izobrazbe na posameznem strokovnem področju se lahko vpiše tudi, kdor je opravil poklicno maturo po ustreznem programu za pridobitev srednje strokovne izobrazbe z istega strokovnega področja ter izpit iz enega izmed predmetov mature. Ustreznost programa pridobljene srednje strokovne izobrazbe ter predmet mature iz prejšnjega odstavka se določita s študijskim programom. V študij po programu za pridobitev visoke strokovne izobrazbe se lahko vpiše tudi, kdor je opravil poklicno maturo ali zaključni izpit po ustreznem programu za pridobitev srednje strokovne izobrazbe, določene s študijskim programom. Poleg mature, poklicne mature oziroma zaključnega izpita se lahko s študijskim programom kot pogoj za vpis določijo tudi posebne nadarjenosti oziroma psihofizične sposobnosti. 76.a člen Pogoje za vpis iz 76. člena tega Statuta izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini in je ustrezno priznano. 2. Javna objava razpisa za vpis 77. člen Univerza javno objavi razpis za vpis v začetni letnik dodiplomskih in podiplomskih študijskih programov z javno veljavnostjo, ki jih izvajajo njene članice. Razpis za vpis v dodiplomske študijske programe se objavi najmanj šest mesecev pred začetkom novega študijskega leta, razpis v podiplomsko izobraževanje pa najmanj štiri mesece pred začetkom študijskega leta. 78. člen Vsebino razpisa za vpis določi Senat univerze na predlog Senata članice univerze. V razpisu se objavijo imena članic univerze in študijski programi, kraj izvajanja študijskih programov, v katere se vpisuje, trajanje študija, pogoji za vpis, število prostih vpisnih mest in postopki ter roki za prijavo na razpis in izvedba vpisa. 79. člen Po objavi razpisa v dodiplomske študijske programe organizirajo univerza in njene članice informativni dan, na katerem vse zainteresirane seznanijo z razpisom, možnostmi in pogoji izobraževanja, s poklici, za katere izobražujejo, možnostmi nadaljnega izobraževanja ter drugimi informacijami, pomembnimi za odločitev o izbiri študija. Informativni dan se organizira na dan, določen v objavi razpisa. 3. Prijava za vpis in izbirni postopek 80. člen Kandidati za vpis v začetni letnik dodiplomskih študijskih programov pošljejo svojo prijavo s predpisanimi podatki v predpisanem roku visokošolski prijavno-informacijski službi univerze, ki na osnovi prijav ugotovi skupne potrebe po visokošolskem izobraževanju na posameznih študijskih programih. 81. člen Če število prijavljenih kandidatov bistveno presega število razpisanih mest glede na prostorske, kadrovske in opremske zmogljivosti članic univerze, omeji senat univerze na predlog Senata članice univerze vpis. 82. člen V predpisanem izbirnem postopku se kandidati razvrščajo glede na veljavna določila Zakona o visokem šolstvu. Univerza si mora za omejitev vpisa pridobiti soglasje Vlade Republike Slovenije, ki se javno objavi. 4. Vpisni postopek 83. člen Vpis v začetni letnik za dodiplomski redni in izredni študij se opravi v skladu z razpisom za vpis. 84. člen Zaradi kršitve pri izbirnem postopku se lahko kandidat po prejemu sklepa o rezultatu izbirnega postopka pritoži na Univerzitetno komisijo za pritožbe študentov, in sicer v roku, ki je določen v sklepu o rezultatu izbirnega postopka. Odločitev Univerzitetne komisije za pritožbe študentov je dokončna. 85. člen Študenti se vpisujejo v višje letnike, če so izpolnili s študijskim programom in tem Statutom določene obveznosti. Študentu, ki ni izpolnil vseh obveznosti, lahko komisija za študijske zadeve članice univerze na njegovo prošnjo izjemoma odobri vpis v višji letnik, če ima izpolnjenih več kot polovico obveznosti, če obveznosti ni mogel izpolniti iz upravičenih razlogov in če je pričakovati, da bo obveznosti izpolnil. V primeru, da študentu prošnja ni bila odobrena, se ima študent pravico pritožiti na Univerzitetno komisijo za pritožbe študentov v roku 8 dni. 86. člen Študenti, ki ponavljajo letnik ali se prepišejo v drug študijski program oziroma smer, se vpisujejo v enakem roku, kot je določeno v tem Statutu za vpis v začetni letnik oziroma letnik napredovanja. Študentom, ki se iz upravičenih razlogov niso mogli vpisati v rednih rokih, lahko Komisija za študijske zadeve Senata članice univerze dovoli vpis tudi po preteku teh rokov, vendar najpozneje do roka, ki ga določi ustanovitelj v aktu, ki ureja vprašanja razpisa za vpis in izvedbe vpisa v visokem šolstvu. 87. člen Študent, ki mu ni bil odobren vpis v isti ali višji letnik dodiplomskega ali podiplomskega študija, ker nima izpolnjenih vseh študijskih obveznosti po študijskem programu oziroma Komisija za študijske zadeve članice ni odločila v roku 15 dni, se ima pravico pritožiti na Univerzitetno komisijo za pritožbe študentov v roku 8 dni. Odločitev Univerzitetne komisije za pritožbe študentov je dokončna. 88. člen Tujci in Slovenci brez slovenskega državljanstva se prijavljajo na vpis skladno s Pravilnikom o študiju tujcev in Slovencev brez slovenskega državljanstva. O izpolnjevanju pogojev za vključitev Slovencev brez slovenskega državljanstva in tujih državljanov v prvi letnik dodiplomskih študijskih programov odloča visokošolska prijavno-informacijska služba univerze, o izpolnjevanju pogojev za vključitev Slovencev brez slovenskega državljanstva in tujih državljanov v podiplomske študijske programe in v programe za izpopolnjevanje ter o izpolnjevanju pogojev za nadaljevanje študija po merilih za prehode pa pristojni organ članice Univerze v Mariboru. K prijavi oziroma vpisu morajo tujci in Slovenci brez slovenskega državljanstva predložiti: 1. overjen prevod rojstnega lista ali drugo listino, iz katere je razvidno državljanstvo; 2. fotokopije spričeval zadnjih dveh letnikov srednje šole in zaključnega spričevala, overjene pri notarju, uradni osebi upravne enote ali pri uradnih osebah visokošolske prijavno-informacijske službe univerz in samostojnih visokošolskih zavodov, ter prevode teh spričeval v slovenski jezik; 3. odločbo o priznavanju v tujini pridobljenega srednješolskega spričevala; 4. potrdilo o uspešno opravljenem izpitu iz slovenskega jezika na ustrezni ravni. Članice univerze določijo raven zahtevanega znanja slovenskega jezika in termin, do katerega mora študent opraviti izpit iz slovenskega jezika. Potrdilo o znanju slovenskega jezika za vpis na univerzo lahko kandidat pridobi tudi, če v postopku pred posebno komisijo članice univerze ta komisija na osnovi razgovora s kandidatom preveri kandidatovo znanje slovenskega jezika in ga oceni kot ustrezno. V tem primeru se šteje, da kandidat izpolnjuje pogoje iz četrte točke prejšnjega odstavka tega člena. Tujcem in Slovencem brez slovenskega državljanstva se šteje, da izpolnjujejo pogoje iz četrte točke prejšnjega odstavka tega člena, če so končali osnovno in/ali srednjo šolo v Republiki Sloveniji ali dvojezično srednjo šolo ali so že pridobili diplomo na dodiplomskem študijskem programu v Republiki Sloveniji. č) Študijsko leto 89. člen Študijsko leto traja od 1. oktobra do 30. septembra v naslednjem koledarskem letu. Študijsko leto se deli na zimski in poletni semester. S študijskim koledarjem se za posamezno študijsko leto razporedi začetek in konec predavanj v posameznih semestrih, razporejajo počitnice in določajo univerzitetni prazniki in drugi pomembni dnevi oziroma jubileji. S študijskim koledarjem univerze se za posamezno študijsko leto določijo pedagoškega dela prosti dnevi. V dodiplomskem študiju obsegajo predavanja, seminarji in vaje na leto 30 tednov z najmanj 20 in največ 30 urami tedensko. Obseg študijske prakse določajo študijski programi. Če študijski program vsebuje praktično usposabljanje, skupna obremenitev študenta ne sme preseči 40 ur na teden in 42 tednov na leto. Visokošolsko izobraževalno delo se lahko organizira tudi strnjeno, vendar mora biti to časovno usklajeno s študijskim koledarjem in potrjeno na Senatu članice.
- d)Izredni študij 90. člen Če študijski program omogoča, da se organizacija in časovna razporeditev predavanj, seminarjev in vaj lahko prilagaja časovnim možnostim študentov in se izvaja kot izredni študij, se lahko v skladu z akreditiranim študijskim programom in dislociranimi enotami, izvaja na naslednje načine: 1. Predavanja, seminarji in vaje se praviloma razporejajo zunaj običajnega dnevnega delovnega časa zlasti ob koncu tedna, na dela proste dneve in na dneve tedenskega počitka. 2. Izobraževalno delo se organizira strnjeno. 3. Predmeti se podajo zgoščeno in zmanjša se število ur obveznega sodelovanja pri izobraževalnem delu, posebej pri predmetih, pri katerih so vsebine študentu iz njegovih delovnih izkušenj znane. 4. Oprosti se obvezna športna vzgoja in obvezna udeležba pri vajah za predmete, pri katerih je mogoče spoznanja pridobiti pri praktičnem delu na delovnem mestu. 5. Ob večjem interesu in ob zagotovitvi prostorskih in drugih materialnih pogojev se izobraževanje organizira zunaj sedeža fakultete oziroma visoke strokovne šole. 6. Preverjanje znanja se razporedi na dela proste dneve. O načinu izvajanja izrednega študija odloča Senat članice univerze na predlog Komisije za študijske zadeve.
- e)Interdisciplinarni študijski programi 91. člen Če interdisciplinarne študijske programe izvajata dve ali več članic univerze, izvaja vsaka članica predmete iz svojih predmetnih področij. Vsaka članica univerze odgovarja za del študijskega programa, ki ga izvaja. 92. člen S posebnim splošnim aktom univerze in na njegovi osnovi s posebnimi sporazumi se urejajo vprašanja vpisa, razporeda predavanj in drugih oblik pedagoškega dela, izpitov, vodenja evidence, mentorstva pri diplomskih delih, materialnih in drugih stroškov in druga vprašanja izvedbe interdisciplinarnega študija.
- f)Študij po kreditnem sistemu 93. člen Univerza v Mariboru izvaja in razvija kreditni sistem študija skladno z določili Zakona o visokem šolstvu, z merili, ki jih sprejme Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo in priporočili Evropske unije.
- g)Vzporedni študij 94. člen Uspešnim študentom, ki imajo po opravljenem prvem letniku študija povprečno izpitno oceno najmanj osem, lahko Komisija za študijske zadeve Senata članice univerze omogoča, da se hkrati izobražujejo po dveh ali več študijskih programih, ki jih izvaja ena ali več članic univerze. Pri tem hkrati odloči tudi o olajšavah pri takem študiju (oprostitve od predavanj, vaj idr.). Komisija iz prvega odstavka tega člena lahko izjemoma dovoli hkratni vpis v začetna letnika študija kandidatom, ki so izredno uspešno zaključili predhodno izobraževanje, ki je pogoj za vpis.
- h)Individualni študij 95. člen Pri individualnem študiju se organizirane oblike visokošolskega izobraževalnega dela pri izvajanju študijskih programov (predavanja, seminarji, vaje) nadomeščajo z individualnimi konzultacijami. Študijski programi se izvajajo kot individualni študij, če se v študijski program ne vpiše dovolj študentov. Študenti imajo pravico do vpisa in izobraževanja po individualnih študijskih programih, ki jih izvaja eden ali več visokošolskih zavodov, če to omogoča študijski program.
- i)Preverjanje in ocenjevanje znanja ter napredovanje 96. člen Člen je bil izbrisan. 97. člen Člen je bil izbrisan. 98. člen Člen je bil izbrisan. 99. člen Člen je bil izbrisan. 100. člen Člen je bil izbrisan. 101. člen Člen je bil izbrisan. 102. člen Člen je bil izbrisan. 103. člen Člen je bil izbrisan. 104. člen Člen je bil izbrisan. 105. člen Člen je bil izbrisan. 106. člen Člen je bil izbrisan. 107. člen Člen je bil izbrisan. 108. člen Člen je bil izbrisan. 109. člen Člen je bil izbrisan. 110. člen Oblike, potek, preverjanje in ocenjevanje znanja ter druga vprašanja v zvezi s študijem in izpitnim redom ter vprašanja glede izpisa iz univerze se podrobneje urejajo s splošnim aktom, ki ga sprejme Senat univerze po predhodnem soglasju študentskega sveta univerze.
- j)Napredovanje, izjemno napredovanje in hitrejše napredovanje 111. člen Študenti, ki so izpolnili vse s študijskim programom določene obveznosti, napredujejo v naslednji letnik. Ob pogojih, ki so določeni v drugem odstavku 85. člena tega statuta, lahko študent izjemoma napreduje v višji letnik, tudi če ni izpolnil vseh s študijskim programom predvidenih obveznosti. 112. člen Študentom, ki dosegajo nadpoprečne uspehe, se omogoči, da končajo izobraževanje v krajšem času, kot je določeno s študijskim programom. Študentu se omogoči hitrejše napredovanje, če je nadpovprečno opravljal vse svoje študijske obveznosti ter izpite iz predmetov nižjih letnikov in bil ocenjen s povprečno oceno najmanj osem. Hitrejše napredovanje se omogoči študentom tako, da lahko še pred zaključkom predavanj opravljajo izpite iz določenih predmetov ali da z opravljanjem izpitov in drugih oblik preverjanja znanja pri posameznih predmetih v enem letniku izpolnijo obveznosti iz vsebin enega ali več predmetov dveh ali več letnikov. O hitrejšem napredovanju odloča na prošnjo študenta Komisija za študijske zadeve Senata fakultete oziroma visoke strokovne šole. 112.a člen Študent ima pravico do zviševanja ocen pri posamezni učni enoti pred zaključkom študija skladno s splošnim aktom univerze.
- k)Prehod med študijskimi programi 113. člen V teku svojega visokošolskega študija lahko študent preneha izobraževanje po študijskem programu, v katerega se je prvotno vpisal, in nadaljuje izobraževanje po drugem študijskem programu. Pri prehodu v drug študijski program se lahko študentu priznajo vse obveznosti ali samo del obveznosti, ki jih je študent opravil po prvem študijskem programu, kot opravljene obveznosti iz drugega študijskega programa. Za prehod v smislu tega člena se ne šteje sprememba študijskega programa ali smeri zaradi neizpolnjevanja obveznosti v prejšnjem študijskem programu ali smeri. 113.a člen Prehode med študijskimi programi iz 58.a člena tega Statuta določajo Merila za prehode med študijskimi programi, ki jih sprejmeta Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo in ta Statut. Z njimi se določijo pogoji za prehode med študijskimi programi iste stopnje ter pogoji za prehod iz višješolskih študijskih programov v študijske programe prve stopnje. 114. člen Natančnejši pogoji in merila za prehod med posameznimi sorodnimi programi se lahko določijo v študijskem programu. Vloge za prehod med drugimi programi obravnava individualno pristojni organ članice. 115. člen Prehod iz enega študijskega programa je možen v začetku študijskega leta. Ob prehodu predloži študent izpisnico iz prejšnjega študijskega programa in potrdilo o do tedaj opravljenih študijskih obveznostih. 116. člen Člen je bil izbrisan. 117. člen O prehodu iz enega študijskega programa v drugi študijski program odloča na prošnjo študenta Komisija za študijske zadeve članice univerze, pri kateri namerava študent nadaljevati študij. Pri prehodu iz enega študijskega programa v drugega in pri vzporednem študiju se študentu priznajo izpiti in druge študijske obveznosti, upoštevajoč vsebino, obseg in zahtevnost znanja, ki se zahtevajo po študijskih programih. Pri odločitvi o prehodu iz enega študijskega programa v drugega določi Komisija za študijske zadeve članice študentu pogoje na osnovi naslednjih meril: – izpolnjevanje pogojev za vpis v novi študijski program, – število razpoložljivih študijskih mest, – študijske obveznosti (pri kreditno ovrednotenih programih tudi kreditne točke) iz prejšnjega programa, ki se lahko priznajo, – obveznosti, ki jih mora študent opraviti, če želi diplomirati v novem programu. Na odločitev Komisije za študijske zadeve članice se je mogoče v roku 8 dni pritožiti na Univerzitetno komisijo za pritožbe študentov. Odločba Univerzitetne komisije za pritožbe študentov je dokončna.
- l)Prehod med univerzami 118. člen Študent lahko preneha izobraževanje na visokošolskem zavodu, na katerega se je vpisal, in študij nadaljuje na Univerzi v Mariboru. Za prehod med visokošolskimi zavodi se ne šteje vpis v začetni letnik fakultete oziroma visoke strokovne šole Univerze v Mariboru, čeprav se študentu priznajo posamezne obveznosti, ki jih je opravil na univerzi, na kateri je do tedaj študiral. 119. člen Študent, ki prehaja in nadaljuje študij na Univerzi v Mariboru, mora izpolnjevati pogoje za vpis v višji letnik v študijskem programu, v katerega je bil do sedaj vpisan. O prehodu študenta po tem členu odloča Senat članice univerze na prošnjo. Senat članice univerze lahko študentu, ki želi nadaljevati študij na Univerzi v Mariboru, določi za vpis v višji letnik morebitne diferencialne izpite ali druge obveznosti po študijskem programu.
- m)Ponavljanje letnika 120. člen Študent, ki ni opravil vseh obveznosti za napredovanje v višji letnik v istem študijskem programu, lahko enkrat v visokošolskem izobraževanju ponavlja letnik. 121. člen Ponavljanje letnika odobri Komisija za študijske zadeve članice univerze študentu, ki je: – redno sodeloval pri vseh s študijskim programom predvidenih oblikah visokošolskega izobraževalnega dela in – opravil vsaj polovico obveznosti, predvidenih s študijskim programom. Ponavljanje letnika lahko izjemoma dovoli komisija tudi študentu, ki je opravil manj kot polovico obveznosti za napredovanje v višji letnik, če so nastopili upravičeni razlogi, ki po tem Statutu omogočajo podaljšanje statusa študenta. Zoper določitev Komisije za študijske zadeve je v roku 8 dni dopustna pritožba na Univerzitetno komisijo za pritožbe študentov. Odločba Univerzitetne komisije za pritožbe študentov je dokončna.
- n)Nadaljevanje študija po prekinitvi 122. člen Študent, ki prekine študij, lahko nadaljuje študij in ga dokonča po istem študijskem programu, če se študijski program v tem času ni spremenil. Če je študent prekinil študij in se je v času prekinitve študija spremenil študijski program, v katerega je bil vpisan, se dovoli nadaljevanje oziroma dokončanje študija pod pogojem, da se mu določijo dodatne obveznosti (diferencialni izpiti, druge obveznosti), ki jih zahteva spremenjeni študijski program. Če zaradi uvajanja novih študijskih programov to ni mogoče, lahko na ustrezen način nadaljuje in konča študij po novih študijskih programih. Študentu začne teči prekinitev od izgube statusa študenta. 123. člen O nadaljevanju študija po prekinitvi v primeru spremembe študijskega programa in določitvi dodatnih obveznosti, odloča Komisija za študijske zadeve članice univerze na prošnjo študenta. Zoper odločitev Komisije za študijske zadeve je v roku 8 dni dopustna pritožba na Univerzitetno komisijo za pritožbe študentov, katere odločitev je dokončna. 3. Organizacija in izvajanje izobraževanja za pridobitev podiplomske izobrazbe
- a)Skupne določbe 124. člen Podiplomske študijske programe izvajajo članice Univerze v Mariboru. Senat univerze na predlog Senata članice univerze sprejme podiplomske študijske programe. Senat univerze si mora za študijski program pridobiti soglasje Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo. 125. člen Zaradi kršitve pri izbirnem postopku se lahko kandidat v roku 8 dni od seznanitve z odločitvijo pritoži na Univerzitetno komisijo za pritožbe študentov. Odločitev Univerzitetne komisije za pritožbe študentov je dokončna. O izvajanju in nadaljevanju podiplomskega študija odloča Senat članice univerze na predlog komisije za znanstvenoraziskovalne zadeve in v skladu s pogoji, določenimi s študijskim programom. O ugovoru študenta v zvezi z izvajanjem podiplomskega študija odloča na prvi stopnji Senat članice. Ugovor se poda pisno. Če je kršeno izvajanje in nadaljevanje podiplomskega študija, se lahko študent podiplomskega študija pritoži na Komisijo za pritožbe študentov Univerze, ki zadevo obravnava in poda ustrezen predlog Senatu univerze. Senat univerze o zadevi dokončno odloči. Na osnovi odločitve Senata izda rektor univerze odločbo.
- b)Specialistični študij 126. člen Specialistični študij je usmerjen v pridobivanje poglobljenih strokovnih znanj z določenega študijskega področja. V študij za pridobitev specializacije se lahko vključi kandidat, ki ima univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo in izpolnjuje pogoje, ki jih določi študijski program. Pridobitev specializacije je najvišja stopnja pridobivanja strokovnih znanj, ki jih univerza omogoča diplomantom z visoko strokovno izobrazbo. Podiplomski študij po programu za pridobitev specializacije traja eno do dve leti. Specialistična naloga, ki jo študent izdela ob koncu študija, je samostojna strokovna razprava, s katero študent dokaže svoje sposobnosti za ustvarjalno uporabo strokovnih spoznanj in predstavlja samostojni prispevek k razvoju stroke. Določila tega Statuta o mentorju pri izdelavi magistrske naloge se uporabljajo tudi za mentorja pri izdelavi specialistične naloge.
- c)Magistrski študij 127. člen Magistrski študij je usmerjen v znanstvenoraziskovalno delo. Obsega uvajanje v raziskovalno delo in razvijanje sposobnosti kandidata za opravljanje raziskovalnega dela na področju določene znanstvene discipline ter študij predmetov za poglabljanje in razširjanje znanj, potrebnih za pripravo in izdelavo magistrske naloge. 127.a člen Magistrski študijski programi skladno z 58.a členom tega Statuta omogočajo študentom poglabljanje znanja na širših strokovnih področjih, usposabljajo jih za iskanje novih virov znanja na strokovnem in znanstvenem področju, za uporabo znanstvenoraziskovalnih metod v širšem okviru in v novih ali spremenjenih okoliščinah, za prevzemanje odgovornosti za vodenje najzahtevnejših delovnih sistemov ter za razvijanje kritične refleksije, socialnih in komunikacijskih zmožnosti za vodenje skupinskega dela. Obvezni sestavni del teh programov so projektne naloge v delovnem okolju oziroma temeljne, aplikativne ali razvojne raziskovalne naloge. 128. člen Pogoji za vpis v magistrske študijske programe so določeni z Zakonom o visokem šolstvu in magistrskim študijskim programom. V magistrske študijske programe po 58.a členu tega Statuta se lahko vpiše, kdor je končal: – študijski program prve stopnje z ustreznih strokovnih področij; – študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk, kandidati pa jih lahko opravijo med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program. Strokovna področja iz prve alineje in študijske obveznosti iz druge alineje prejšnjega odstavka se določijo z magistrskim študijskim programom. Z magistrskim študijskim programom se lahko kot pogoj za vpis določijo tudi posebne nadarjenosti oziroma psihofizične sposobnosti ali ustrezne delovne izkušnje. 128.a člen Pogoje za vpis iz prejšnjega člena tega Statuta izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini. 128.b člen Pri izbiri kandidatov za vpis v magistrske študijske programe se upošteva uspeh pri študiju prve stopnje (povprečna ocena, ocena diplomskega dela), lahko pa tudi uspeh pri posameznih s študijskim programom določenih predmetih oziroma predmetnih področjih prve stopnje oziroma pri izbirnem izpitu, določenem s študijskim programom. 129. člen Komisija za znanstvenoraziskovalne zadeve članice univerze lahko dovoli vpis tudi kandidatu, ki je uspešno, z oceno najmanj osem, končal predhodni univerzitetni študijski program, ki pa ni povsem ustrezen, in ima vsaj dve leti delovnih izkušenj s področja znanstvene discipline, na kateri temelji magistrski študij. Pri tem upošteva kandidatovo znanstvenoraziskovalno delo in njegov študijski uspeh pri strokovno-teoretičnih in strokovnih predmetih. Kandidatu, ki je predhodno uspešno, z oceno najmanj osem, končal univerzitetni študijski program, ki ni ustrezen, in ima dve leti delovnih izkušenj s področja znanstvene discipline, na kateri temelji magistrski študij, in kandidatu, ki ne izpolnjuje ravni uspešnosti predhodne izobrazbe oziroma drugih po študijskem programu zahtevanih pogojev, se lahko dovoli vpis v podiplomski študijski program za pridobitev magisterija, če z diferencialnimi preizkusi dokaže, da obvlada znanja, ki so potrebna za uspešno dokončanje določenega podiplomskega študija. Vsebino in obseg znanja za diferencialni preizkus znanja določi pristojna katedra. 130. člen Podiplomski študij po programu za pridobitev magisterija traja dve leti. 130.a člen Podiplomski študij po programu za pridobitev magisterija skladno z 58.a členom tega Statuta traja eno do dve leti in obsega 60 do 120 kreditnih točk, vendar tako, da na istem strokovnem področju skupaj s študijskim programom prve stopnje traja pet let. Magistrski študijski programi, ki obsegajo 60 kreditnih točk, omogočajo študentom, ki so na prvi stopnji končali študij, ovrednoten s 180 kreditnimi točkami, dodatni letnik, tako da si skupaj pridobijo 120 kreditnih točk, potrebnih za dokončanje magistrskega študijskega programa. Trajanje študija po študijskih programih, ki izobražujejo za poklice, urejene z direktivami Evropske unije, mora biti usklajeno s temi direktivami. Študij po študijskih programih druge stopnje (magistrski študijski programi) se lahko izvaja tudi po delih, določenih s programom. Pri določanju dolžine študija se upoštevajo veljavna določila Zakona o visokem šolstvu. 130.b člen Diplomantom dosedanjih študijskih programov za pridobitev univerzitetne izobrazbe, specializacije in magisterija se pri vpisu v nove podiplomske študijske programe priznajo študijske obveznosti ali določijo dodatne študijske obveznosti v obsegu, kot ga določa Zakon o visokem šolstvu. O priznavanju in določanju dodatnih študijskih obveznosti odloča skladno z akreditiranim študijskim programom pristojni organ članice. Za diplomante dosedanjih študijskih programov za pridobitev univerzitetne izobrazbe se pri vpisu v nove dveletne magistrske študijske programe z istega ali sorodnega strokovnega področja praviloma priznajo študijske obveznosti v obsegu 60 kreditnih točk. Za diplomante dosedanjih študijskih programov za pridobitev univerzitetne izobrazbe, ki izobražujejo za poklice, urejene z direktivami Evropske unije in ovrednotene s 300 kreditnimi točkami ali več, se pri vpisu v doktorske študijske programe, uporablja določbe Zakona o visokem šolstvu, ki urejajo to vprašanje. 131. člen Senat članice univerze določi podiplomskemu študentu mentorja. Mentor pri izdelavi magistrske naloge je visokošolski učitelj z nazivom redni profesor, izredni profesor ali docent, ki je znanstveno aktiven na področju znanstvene discipline, na kateri temelji magistrska naloga. 132. člen Ob koncu magistrskega študija izdela podiplomski študent magistrsko delo. Magistrsko delo je samostojno raziskovalno delo, s katerim kandidat dokazuje, da obvlada določeno področje stroke in znanosti, povezano s temo magistrskega dela in metode znanstvenoraziskovalnega dela. 133. člen Magistrsko delo oceni tričlanska komisija, ki jo imenuje Senat članice univerze izmed visokošolskih učiteljev in znanstvenih delavcev, ki imajo doktorat znanosti in so znanstveno aktivni na znanstvenem področju oziroma v znanstveni disciplini, iz katere želi kandidat magistrirati. Magistrsko delo zagovarja kandidat praviloma pred komisijo iz prvega odstavka tega člena. 134. člen V postopku zagovora in promocije magistrske naloge ter drugimi zadevami glede postopka magisterija se smiselno uporabljajo določbe členov 147. do vključno 161. člena tega statuta. Postopek priprave in zagovora magistrskega dela na študijskem programu 2. stopnje ureja splošni akt o postopku priprave in zagovora magistrskega dela na študijskem programu 2. stopnje. č) Doktorski študij 135. člen Doktorat znanosti si lahko pridobijo kandidati, ki: 1. končajo študij po programu za pridobitev doktorata znanosti in če uspešno zagovarjajo ugodno ocenjeno doktorsko disertacijo, 2. imajo magisterij iz ustreznih znanstvenih disciplin, če uspešno zagovarjajo ugodno ocenjeno doktorsko disertacijo, 3. so izredno uspešni študenti v študijskem programu za pridobitev magisterija, če uspešno zagovarjajo ugodno ocenjeno doktorsko disertacijo iz iste znanstvene discipline oziroma področja (ne da bi predhodno izdelali magistrsko nalogo), 4. imajo univerzitetno izobrazbo iz ustreznih znanstvenih disciplin oziroma področij, so dokazano znanstvenoraziskovalno aktivni, opravijo posebni izpit (rigoroz) in uspešno zagovarjajo ugodno ocenjeno doktorsko disertacijo. 136. člen Doktorski študij traja štiri leta (direktni doktorski študij) in je organiziran tako, da se prvi dve leti izvajata po pravilih za magistrski študij, drugi dve leti pa kot individualno raziskovalno delo. V doktorski študij se lahko vpišejo kandidati, ki so predhodno izredno uspešno končali ustrezen študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe in izpolnjujejo pogoje za vpis v magistrski študij ter so sposobni za poglobljeno samostojno in izvirno raziskovalno delo. Možnost nadaljevanja podiplomskega študija po tretji alinei prejšnjega člena se omogoča podiplomskim študentom, ki so opravili vse izpite in so bili iz predmetov magistrskega študija ocenjeni s povprečno oceno, kot jo določa študijski program, oziroma z oceno najmanj osem ter izkazujejo poglobljeno samostojno in izvirno raziskovalno delo. Senat fakultete skladno s to določbo po potrebi določi program prehoda z magistrskega študija na enovit doktorski študij. Možnost pridobitve doktorata znanosti po četrti alinei prejšnjega člena se omogoči kandidatom, ki opravijo posebni izpit (rigoroz) iz predmetov znanstvenih področij oziroma disciplin, ki jih določi komisija za znanstveno-raziskovalne zadeve članice. 136.a člen Doktorski študijski programi skladno z 58.a členom tega Statuta obsegajo 180 kreditnih točk in trajajo tri leta. V te doktorske študijske programe se lahko vpiše, kdor je končal: – študijski program druge stopnje; – enega od študijskih programov, ki izobražujejo za poklice, urejene z direktivami Evropske unije, ki so usklajeni s temi direktivami, in so ovrednoteni s 300 kreditnimi točkami; – najmanj štiriletni dodiplomski študijski program z ustreznega strokovnega področja in ima izkazane vidne uspehe pri raziskovalnem ali strokovnem delu, ki jih je mogoče ovrednotiti s 60 kreditnimi točkami. 136.b člen Pogoje za vpis iz prejšnjega člena tega Statuta izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini in je ustrezno priznano. 136.c člen Pri izbiri kandidatov za vpis v doktorske študijske programe iz 136.a člena se upošteva uspeh pri študiju druge stopnje (povprečna ocena, ocena magistrskega dela), lahko pa tudi uspeh pri izbirnem izpitu, določenem s študijskim programom, ali pri preizkusu umetniške nadarjenosti oziroma psihofizičnih sposobnosti. 137. člen Doktorska disertacija mora biti samostojen in izviren prispevek k znanstveni disciplini, iz katere želi kandidat pridobiti doktorat znanosti. 138. člen Kandidat za pridobitev doktorata znanosti mora članici univerze za vpis v program doktorskega študija predložiti dokazila o izpolnjevanju vpisnih pogojev skladno s 136. ali 136.a členom tega Statuta in Zakonom o visokem šolstvu Republike Slovenije. 139. člen Kandidat, ki želi pridobiti doktorat znanosti, mora predložiti članici univerze, na kateri je vpisan, prijavo teme doktorske disertacije z: – biografskimi podatki, predlogom teme in predlogom potencialnega mentorja ter dispozicijo doktorske disertacije, – dokazili o izpolnjevanju pogojev za prijavo, – praviloma bibliografijo z izpisom iz sistema COBISS. Senat članice univerze imenuje na prvi seji komisijo za oceno teme doktorske disertacije, ki ugotovi, ali kandidat izpolnjuje pogoje za pridobitev doktorata znanosti in oceni ustreznost predlagane teme (oceni, ali dajejo predložena tema in vprašanja, ki jih kandidat namerava obravnavati v disertaciji, kandidatu dovolj možnosti za samostojen in izviren prispevek k ustrezni znanstveni disciplini). Komisija za oceno teme doktorske disertacije ima najmanj tri člane in jo sestavljajo habilitirani visokošolski učitelji in znanstveni delavci z znanstvenega področja, s katerega želi kandidat pridobiti doktorat znanosti. En član komisije je praviloma visokošolski učitelj druge univerze. Če je tema doktorske disertacije s področja več znanstvenih disciplin, mora biti sestavljena tako, da bo zagotovljen interdisciplinarni pristop. Komisija je dolžna pripraviti svojo oceno in mnenje praviloma v enem mesecu, najpozneje pa v dveh mesecih od njenega imenovanja in ga predložiti senatu članice, ki ga obravnava na svoji prvi naslednji seji. Če je poročilo komisije pozitivno, komisija skupaj z mnenjem predlaga senatu članice mentorja, ki bo spremljal kandidatovo delo pri izdelavi disertacije in mu dajal navodila za delo. 139.a člen Članica univerze zagotavlja doktorskemu kandidatu pomoč pri pripravi doktorske disertacije. Če je tema interdisciplinarna, se praviloma imenuje dodatni mentor – somentor. Mentor oziroma somentor kandidatu za pridobitev doktorata znanosti je lahko visokošolski učitelj v nazivu docent, izredni profesor, redni profesor in zaslužni profesor, če je znanstveno aktiven na področju z disertacijo povezane discipline. Mentor oziroma somentor je dolžan omogočiti kandidatu občasne stike zaradi izvajanja svetovalnih funkcij. Znanstveno aktivnost predlaganega mentorja ugotavlja Senat univerze. Kriterije iz tretjega odstavka tega člena lahko na predlog članic univerze s splošnim aktom določi Senat univerze. Senat članice po obravnavi pozitivnega mnenja komisije pošlje predlog teme doktorske disertacije s predlogom mentorja oziroma somentorja, skupaj z gradivom in svojim mnenjem Senatu univerze v odobritev. Pred obravnavo na Senatu univerze obravnava gradivo Komisija pristojna za podiplomski študij. 140. člen Senat članice po obravnavi pozitivnega mnenja komisije pošlje predlog teme doktorske disertacije s predlogom mentorja oziroma somentorja, skupaj z gradivom in svojim mnenjem Senatu univerze v odobritev. Pred obravnavo na Senatu univerze obravnava gradivo Komisija pristojna za podiplomski študij. Senat univerze sprejme svojo odločitev o predlagani temi doktorske disertacije in mentorja oziroma somentorjev v dveh mesecih od vložene zahteve. 141. člen Na predlog univerze oziroma komisije za oceno teme disertacije določi pristojni organ univerze kandidatu rok, v katerem naj predlagano temo spremeni oziroma svojo prijavo po navodilih dopolni, od članice pa lahko zahteva, da v določenem roku predlaga drugega mentorja. 142. člen Senat univerze izda kandidatu sklep o svoji odločitvi in o tem seznani članico. Sprejeto temo vpiše univerza v posebno evidenco doktorskih kandidatov z datumom odobritve. 143. člen Člen je bil izbrisan. 144. člen Kandidat za pridobitev doktorata znanosti mora najpozneje v štirih letih od dneva, ko je bila sprejeta tema disertacije, predložiti izdelano doktorsko disertacijo v zadostnih izvodih. Za doktorsko disertacijo lahko kandidat predloži tudi znanstveno delo ali več takih del, ki pomenijo zaokroženo celoto. Doktorska disertacija je lahko sestavni del skupinskega dela, pri katerem pa mora biti razviden samostojen prispevek kandidata. Kandidat za pridobitev doktorata znanosti, ki iz opravičenih razlogov doktorske disertacije ne more predložiti v roku iz prvega odstavka tega člena, lahko zaprosi za podaljšanje roka. O tem odloči Senat članice univerze. Če kandidat za doktorat znanosti ne predloži doktorske disertacije v roku iz prvega odstavka tega člena in pred iztekom roka tudi ne zaprosi za podaljšanje roka, se šteje, da je odstopil od prijavljene teme in da je tema prosta. 145. člen Senat članice univerze imenuje na svoji prvi seji, vendar najkasneje v tridesetih dneh od prejema doktorske disertacije komisijo za oceno disertacije. Komisija za oceno disertacije ima predsednika in najmanj dva člana in se imenuje izmed visokošolskih učiteljev in znanstvenih delavcev članice univerze, lahko pa tudi z drugih univerz, ki imajo doktorat znanosti in so znanstveno aktivni na znanstvenem področju oziroma v znanstveni disciplini, iz katere želi kandidat doktorirati. 146. člen Komisija za oceno disertacije je dolžna v roku treh mesecev od imenovanja pregledati disertacijo, podati pisno poročilo o oceni disertacije in ga s svojim predlogom predložiti Senatu članice univerze. Senat članice univerze doktorsko disertacijo sprejme ali zavrne ali pa jo vrne kandidatu, da jo spremeni ali dopolni; za to mu določi primeren rok. Zavrnjene doktorske disertacije kandidat ne more ponovno predložiti, da bi si z njo pridobil doktorat znanosti. 147. člen Če je bila doktorska disertacija pozitivno ocenjena in sprejeta, določi dekan članice univerze, na predlog komisije za oceno disertacije in v sporazumu s kandidatom, dan zagovora disertacije. Zagovor disertacije se mora opraviti praviloma v roku enega meseca, najpozneje pa v treh mesecih od dneva, ko je bila disertacija na podlagi pozitivne ocene sprejeta. Doktorska disertacija se javno zagovarja pred komisijo, ki jo praviloma sestavljajo člani komisije za oceno disertacije. 148. člen Najmanj sedem dni pred dnevom zagovora disertacije objavi članica univerza na svoji oglasni deski in v dnevnem časopisu ime in priimek kandidata, temo doktorske disertacije ter čas in kraj zagovora z navedbo, da je disertacija pred zagovorom na vpogled v tajništvu članice univerze in da je zagovor javen. 149. člen Predsednik komisije začne zasedanje, sporoči podatke o kandidatu, o njegovem prejšnjem znanstvenoraziskovalnem delu kakor tudi podatke o izpolnjevanju pogojev za obrambo disertacije. Član komisije, ki ga določi predsednik komisije, prebere poročilo komisije o oceni disertacije, sklep o sprejemu disertacije in akt o imenovanju komisije. Na poziv predsednika komisije poda nato kandidat ustno predmet disertacije, znanstvene metode, ki jih je uporabil, in glavne znanstvene rezultate disertacije. Nato postavljajo člani komisije kandidatu pisna vprašanja in dajejo pripombe ter zahtevajo pojasnila v zvezi z vsebino doktorske disertacije. Kandidat odgovarja na postavljena vprašanja in pripombe ter brani svoje znanstvene izsledke in rezultate. Po odgovorih na vprašanja članov komisije pozove predsednik komisije druge navzoče, da lahko kandidatu zastavijo vprašanja. Ko kandidat odgovori na vsa postavljena vprašanja, zaključi predsednik komisije javni zagovor disertacije. 150. člen Komisija nato na tajnem posvetovanju glasuje, ali je kandidat uspešno zagovarjal disertacijo. Predsednik komisije javno razglasi sklep komisije in zaključi zasedanje. 151. člen Če komisija med zagovorom disertacije spozna, da je potrebno naknadno preveriti samostojnost in izvirnost kandidatovega dela, lahko zagovor disertacije prekine in ga odloži največ za tri mesece. Po tem roku sprejme dokončno odločitev. 152. člen Če kandidat neopravičeno ne pride na zagovor disertacije, sklene komisija, da je kandidat od zagovora disertacije odstopil. 153. člen O ustnem zagovoru disertacije se vodi zapisnik, ki ga podpišejo vsi člani komisije in zapisnikar. 154. člen O poteku in rezultatu zagovora disertacije poroča komisija dekanu članice univerze, da o tem, zaradi promocije, obvesti rektorja univerze. 155. člen Promocije doktorjev znanosti opravlja rektor univerze. Promocija se opravlja javno in svečano. Dan, čas in kraj promocije določi rektor univerze. 156. člen Svečanost, na kateri se promovirajo doktorji znanosti, začne in vodi rektor univerze, ki da besedo dekanu članice univerze ali mentorju ali somentorju, na kateri je kandidat zagovarjal doktorsko disertacijo. Dekan ali mentor ali somentor na kratko poda podatke o življenju in delu kandidata, o njegovi strokovni in znanstveni dejavnosti, o poteku zagovora, o predmetu disertacije in o znanstvenih rezultatih v disertaciji. Na koncu rektor objavi, da so izpolnjeni pogoji za podelitev doktorata znanosti, proglasi kandidata za doktorja znanosti določenega znanstvenega področja oziroma discipline in mu izroči diplomo. Vse pravice, povezane s pridobitvijo naziva doktor znanosti, pričnejo teči z dnem promocije kandidata. 157. člen Doktorska disertacija oziroma v njej vsebovana spoznanja se še pred promocijo objavijo v znanstveni publikaciji ali kot samostojna znanstvena publikacija tako, da je dostopna javnosti. Kriterije in podrobnejša merila glede zahtevane znanstvene oziroma umetniške aktivnosti kandidata pred promocijo se določijo v splošnem aktu, ki ga sprejme Senat UM na predlog senatov članic za članico. 158. člen Univerza vodi knjigo doktoratov kot javno evidenco podeljenih doktoratov. V knjigo doktoratov se vpisujejo: ime in priimek doktorja znanosti, rojstni podatki, naslov disertacije, znanstvenoraziskovalno področje oziroma znanstvena disciplina, iz katere je pridobljen doktorat, članica univerze, na kateri je potekal postopek za pridobitev doktorata, sestav komisije, ki je ocenila disertacijo, in datum javnega zagovora. 159. člen Če se po zagovoru disertacije oziroma po promociji pojavi utemeljen sum, da doktorska disertacija ni rezultat kandidatove lastne ustvarjalnosti in lastnih dosežkov, se začne postopek za odvzem doktorata znanosti. 160. člen Predlog za uvedbo postopka za odvzem doktorata se da pisno Senatu članice univerze, na kateri je bil opravljen zagovor doktorske disertacije. Organ iz prejšnjega odstavka tega člena začne postopek in imenuje komisijo treh članov z nalogo, da preuči utemeljenost suma, da disertacija ni rezultat kandidatove lastne ustvarjalnosti in lastnih dosežkov. Komisija mora biti sestavljena skladno z določilom drugega odstavka 139. člena tega statuta. O predlogu mora komisija prizadetega zaslišati in skrbno pretehtati njegov zagovor. Če komisija ugotovi, da sum ni utemeljen, obvesti Senat članice univerze, da postopek ustavi. O tem obvesti tudi predlagatelja. Če komisija ugotovi, da disertacija ni rezultat kandidatove lastne ustvarjalnosti in lastnih dosežkov, poroča o tem organu, ki jo je imenoval, in hkrati predlaga odvzem doktorata znanosti. O tem obvesti dekan osebo, ki se ji oporeka pridobljeni doktorat znanosti. 161. člen Senat članice univerze mora poročilo iz prejšnjega člena obravnavati v tridesetih dneh in o predlogu komisije odločiti. Na sejo se vabi oseba, ki se ji oporeka doktorat znanosti. Če ta ne pride in svojega izostanka ne opraviči, lahko organ iz prvega odstavka tega člena odloči tudi brez njene navzočnosti. O odvzemu doktorata znanosti odloča Senat članice univerze z večino glasov vseh članov. O sklepu iz prejšnjega odstavka obvesti dekan članice univerze rektorja univerze. Rektor univerze sprejme sklep o preklicu diplome o doktoratu znanosti in odredi njen izbris iz knjige doktoratov. Sklep o preklicu se objavi tudi v uradnem listu.
- d)Častni doktorat 162. člen Za izjemne dosežke na področju znanosti, izobraževanja, umetnosti, kulture in na drugih področjih, povezanih z visokošolsko dejavnostjo, lahko univerza posameznim osebam podeli častni doktorat. Častni doktorat se lahko podeli tudi tujim državljanom. O podelitvi častnega doktorata odloči Senat univerze na predlog Senata ustrezne članice univerze ali na lastno pobudo. 163. člen Promocija častnega doktorja se opravi javno in svečano. Svečanost vodi rektor univerze. Dekan članice univerze, ki je predlagala podelitev častnega doktorata oziroma od Senata univerze pooblaščeni dekan članice univerze, kadar je Senat univerze o podelitvi častnega doktorata odločil na lastno pobudo, poda na kratko biografske podatke kandidata in razloge, zaradi katerih se mu podeljuje častni doktorat. Rektor univerze objavi nato sklep Senata univerze o podelitvi častnega doktorata s kratko obrazložitvijo razlogov o podelitvi in nato izroči promoviranemu doktorju diplomo. 164. člen Vsebino diplome o podelitvi častnega doktorata določi Senat univerze, ko odloči o podelitvi. V diplomi je navedena članica univerze, ki je predlagala podelitev častnega doktorata, sklep Senata univerze, razlogi za podelitev častnega doktorata in datum promocije. Diplomo o podelitvi častnega doktorata podpišeta rektor univerze in dekan članice univerze, ki je predlagala podelitev častnega doktorata. 165. člen Univerza vodi o podeljenih častnih doktoratih poseben razvid. 4. Strokovni in znanstveni naslov 166. člen Po uspešno končanem izobraževanju po študijskih programih za pridobitev izobrazbe dobi študent diplomo. Z diplomo dobi študent strokovni oziroma znanstveni naslov, kot ga skladno z zakonom določa študijski program. Diplomo izda univerza, podpišeta pa jo rektor univerze in dekan članice univerze. 167. člen Po uspešno končanih programih za izpopolnjevanja strokovne izobrazbe ali po delu študijskega programa za pridobitev izobrazbe prejme udeleženec izobraževanja potrdilo, v katerem sta navedena program in trajanje izobraževanja, število pridobljenih kreditnih točk, lahko pa tudi dela in naloge, za katere se je izpopolnjeval. Potrdilo o izpolnjevanju strokovne izobrazbe izda članica univerze. Potrdilo podpiše dekan. Sestavni del diplome je Priloga k diplomi. Univerza jo izdaja v slovenščini in enem od uradnih jezikov Evropske unije. Sestavine obrazca so skladne z določili Zakona o visokem šolstvu. 168. člen Diplome in potrdila so javne listine, če so bili študijski programi sprejeti na način in po postopku, ki jih za študijske programe z javno veljavnostjo določa zakon in ta Statut. Oblika in vsebina diplome in potrdila se podrobneje urejata s posebnim splošnim aktom, ki ga sprejme Senat univerze in se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. 169. člen Razen diplom, prilog k diplomi in potrdil o dokončanju dodiplomskega in podiplomskega izobraževanja in usposabljanja izdajo članice Univerze na osnovi svojih evidenc še naslednje listine: – frekventacijsko potrdilo, – potrdilo o opravljenih izpitih, – potrdilo o diplomiranju, – študentsko izkaznico. 5. Priznavanje tujega izobraževanja in ekvivalence v tujini pridobljenih spričeval in diplom 170. člen Način, postopek, dokumentacijo in evidence ter druga vprašanja na področju priznavanja tujega izobraževanja se uredi s splošnim aktom, ki ga sprejme Senat Univerze v Mariboru. 171. člen Člen je bil izbrisan. 6. Poletne šole 172. člen Univerza lahko organizira poletne šole, na katerih se udeleženci izobražujejo in usposabljajo po posebnih programih ali po delih študijskih programov za pridobitev izobrazbe. O izvedbi poletne šole odloča Senat univerze na predlog Senata članice univerze. Poletno šolo lahko izvajajo ena članica ali več članic univerze skupaj, lahko pa tudi v sodelovanju z univerzami v tujini. B) Raziskovalna dejavnost 173. člen Fakultete – članice univerze opravljajo znanstvenoraziskovalno dejavnost na področju ene ali več med seboj povezanih znanstvenih disciplin, na katerih temeljijo njihovi študijski programi, in skrbijo za razvoj teh znanstvenih disciplin. 174. člen Članice univerze usmerjajo znanstvenoraziskovalno delo v okviru letnega programa dela. Pri oblikovanju programa znanstvenoraziskovalnega dela upoštevajo članice univerze področja nacionalnega pomena in težišča raziskovalne dejavnosti, ki jih sprejme Senat univerze. 175. člen Razen znanstvenoraziskovalnega dela, povezanega z izvajanjem študijskih programov, izvajajo članice univerze tudi temeljno raziskovalne, aplikativno-raziskovalne in druge projekte ter določena javna pooblastila, lahko pa opravljajo tudi svetovalno delo in druga strokovna dela, če to ne ovira njihovega rednega visokošolskega izobraževalnega in znanstveno raziskovalnega dela in če zagotovijo povračilo stroškov, ki nastanejo pri opravljanju tega dela. 176. člen Univerzitetni učitelji in znanstveni delavci opravljajo svoje znanstveno-raziskovalno delo v okviru organizacijskih enot univerze oziroma članic univerze. Izjemoma lahko rektor univerze na predlog Senata članice univerze dovoli posameznemu učitelju oziroma znanstvenemu delavcu, da opravlja del svojega raziskovalnega dela zunaj programa iz 174. člena tega Statuta. 177. člen Članice univerze so dolžne pristojnim službam univerze zaradi evidence sprotno javiti podatke o znanstvenoraziskovalnem delu univerzitetnih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev. 178. člen Pri izvajanju projektov, javnih pooblastil, opravljanju svetovalnega in drugega dela zaračunavajo članice univerze stroške po tarifi, ki jo sprejme Upravni odbor univerze. V. VISOKOŠOLSKI IN DRUGI DELAVCI 1. Splošna določila 179. člen Delo na univerzi in pri članicah univerze opravljajo visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci in drugi delavci, ki opravljajo upravna administrativna, strokovno-tehnična in druga dela kot svoj glavni poklic. Visokošolski učitelji, znanstveni delavci, visokošolski sodelavci in drugi delavci opravljajo visokošolsko in drugo dejavnost v skladu s poklicno etiko in pri tem se morajo pri svojem delu vzdržati vsakršne politične dejavnosti. 2. Visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci 180. člen Visokošolsko izobraževalno, znanstvenoraziskovalno in umetniško delo opravljajo visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci, ki so si po zakonu in tem Statutu pridobili ustrezen naziv. 181. člen Nazivi visokošolskih učiteljev so: lektor, docent, izredni profesor in redni profesor. Visokošolski učitelji v visokošolskih strokovnih programih so tudi predavatelji in višji predavatelji. Visokošolski učitelji so nosilci izobraževalnega, raziskovalnega in umetniškega programa. Pri svojem delu sledijo in prispevajo k razvoju znanosti, umetnosti in stroke na področju, za katerega so izvoljeni, samostojno razvijajo določeno področje znanosti, umetnosti oziroma stroke in skrbijo za prenos tega znanja. 182. člen Nazivi znanstvenih delavcev so: znanstveni sodelavec, višji znanstveni sodelavec in znanstveni svetnik. Znanstveni delavci izvajajo znanstvenoraziskovalni program. Znanstveni delavec je lahko izvoljen še v naziv visokošolskega učitelja, če ima preverjene pedagoške sposobnosti. 183. člen Nazivi visokošolskih sodelavcev so: asistent, bibliotekar, strokovni sodelavec, višji strokovni sodelavec, strokovni svetnik, učitelj tujega jezika in učitelj veščin, učitelj športne vzgoje. Visokošolski sodelavci sodelujejo pri izvajanju izobraževalnega, znanstveno-raziskovalnega in umetniškega dela. 184. člen V določen naziv visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca in visokošolskega sodelavca je lahko izvoljen, kdor poleg v zakonu določene izobrazbe in drugih pogojev izpolnjuje tudi zahteve, ki jih določajo merila za izvolitev v nazive, ki jih sprejme Senat univerze. Z upoštevanjem položaja lektorjev in bibliotekarjev univerza v svojih merilih skladno z zakonom in posebnimi predpisi določa tudi pogoje za pridobitev naziva lektorja in bibliotekarja. Merila za izvolitev v nazive morajo biti mednarodno primerljiva in se objavijo v uradnem biltenu univerze. 185. člen V nazive predavatelj, višji predavatelj, lektor, docent in izredni profesor kakor tudi v naziv znanstveni sodelavec in višji znanstveni sodelavec se visokošolski učitelji oziroma znanstveni delavci volijo za dobo petih let in so lahko po poteku te dobe, ob izpolnjevanju pogojev, ki jih določajo zakon in merila, ponovno voljeni. V naziv rednega profesorja in znanstvenega svetnika se voli za neomejeno dobo. Če univerza izostri merila za izvolitev v naziva rednega profesorja in znanstvenega svetnika, lahko redni profesorji in znanstveni svetniki, izvoljeni po prejšnjih merilih, zahtevajo ponovno izvolitev v naziv po novih merilih. 186. člen V tujini pridobljene habilitacije Univerza v Mariboru prizna v skladu z merili in po postopku, določenim s splošnim aktom. 187. člen Asistent je voljen v naziv za dobo treh let. Asistent je v ta naziv lahko voljen največ trikrat, izjemoma, na utemeljen predlog Senata članice univerze, po predhodnem soglasju Senata univerze, še za eno triletno dobo. V naziv strokovni sodelavec, višji strokovni sodelavec, strokovni svetnik, učitelj tujega jezika, učitelj veščin in učitelj športne vzgoje so prvič izvoljeni za dobo treh let, pri nadaljnjih izvolitvah pa za dobo petih let. 188. člen Visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci so lahko v višji naziv izvoljeni še pred iztekom izvolitvene dobe, če so si po izvolitvi pridobili magisterij, specializacijo ali doktorat znanosti in izpolnjujejo tudi druge pogoje za višji naziv. Visokošolski učitelji so lahko še pred potekom izvolitvene dobe izvoljeni v višji naziv le, če so bili vsaj eno izvolitveno dobo v dosedanjem nižjem nazivu. V primerih, če je kandidat dosegel izjemne rezultate na raziskovalnem in pedagoškem področju, je možna tudi izjemna in predčasna izvolitev v višji naziv v drugi polovici izvolitvenega obdobja, ne glede na določbo drugega odstavka tega člena. O izjemni in predčasni izvolitvi odloča Senat univerze na predlog Senata članice in na podlagi mnenja Habilitacijske komisije. 189. člen Upokojeni visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci obdržijo naziv, ki so ga imeli ob upokojitvi. 3. Postopek habilitacij 190. člen V nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev, razen v naziv rednega profesorja in znanstvenega svetnika, volijo Senati članic univerze po postopku, ki je določen v tem Statutu. Redne profesorje in znanstvene svetnike voli po enakem postopku Senat univerze. Odločitev senata članice oziroma senata univerze glede izvolitve v naziv je volilna odločitev in ne odločitev po prostem preudarku. Postopke habilitacij predpiše s posebnim splošnim aktom Senat univerze. V postopku habilitacij ni možna izvedba ustne obravnave oziroma zaslišanja. V postopku habilitacije se smiselno uporabljajo pravila Zakona o splošnem upravnem postopku, kolikor ni s tem statutom ali splošnim aktom določeno drugače oziroma kolikor postopki niso drugače določeni, kot jih določa ZUP. 191. člen Postopek za izvolitev ali ponovno izvolitev v naziv visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca in visokošolskega sodelavca se začne na osebno prošnjo kandidata, ki jo vloži na rektorat univerze. Pri ponovni izvolitvi je potrebno predlog oziroma prošnjo vložiti najkasneje šest mesecev pred potekom izvolitvene dobe. 192. člen V predlogu oziroma prošnji mora biti navedeno predmetno področje oziroma predmet, za katerega si kandidat želi pridobiti naziv, priložene pa morajo biti vse potrebne listine in dokazila, ki so opredeljena v posebnih navodilih. Če je prošnja ali so priloge nepopolne, nerazumljive ali niso pravilno sestavljene pozove strokovna služba univerze kandidata, da pomanjkljivosti v roku, določenem v zahtevi za dopolnitev, odpravi. Če kandidat pomanjkljivosti v določenem roku ne odpravi, se šteje, da je predlog umaknil. 193. člen Strokovne službe univerze obvestijo članico univerze o prejetju popolne vloge v roku 3 dni. Senat članice najkasneje v roku enega meseca po prejetju obvestila o vložitvi popolne vloge imenuje komisijo najmanj treh poročevalcev za izdelavo strokovnega poročila o kandidatovem izpolnjevanju pogojev za izvolitev v naziv in dodatnega člana, ki je na voljo v primeru, ko kateri izmed prvotno imenovanih članov ne odda poročila. Kolikor senat članice ne imenuje članov komisije iz drugega odstavka tega člena v roku, jih imenuje v roku 8 dni rektor univerze po posvetu z dekanom s seznama poročevalcev za določeno znanstveno oziroma umetniško področje, ki so že bili člani komisij v prejšnjih postopkih. Komisija mora biti sestavljena iz visokošolskih učiteljev in znanstvenih delavcev, ki imajo isti ali višji naziv, kot je naziv, za katerega kandidat kandidira. V komisiji morata biti vsaj dva visokošolska učitelja, ki imata naziv s področja oziroma predmeta, za katerega se kandidat voli. Vsaj eden izmed članov komisije mora biti z druge fakultete oziroma visoke strokovne šole. V komisiji lahko sodeluje tudi en upokojeni učitelj oziroma znanstveni delavec. 193.a člen Strokovni poročevalci v postopku izvolitev v naziv imajo vlogo izvedenca po Zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, in ne morejo sodelovati pri obravnavi in odločanju o izvolitvi v naziv kandidata, za katerega so izdelali strokovno poročilo, na Senatu članice UM, na Habilitacijski komisiji UM ali Senatu UM. 194. člen Komisija za izdelavo strokovnega poročila izdela poročilo o tem, kako kandidat izpolnjuje pogoje glede strokovne usposobljenosti, znanstvene oziroma umetniške ustvarjalnosti, praktičnih izkušenj v stroki in glede pedagoške sposobnosti, ter predlaga naziv, v katerega se naj kandidat izvoli. Pri kandidatu, pri katerem se pedagoška usposobljenost ugotavlja s preizkusnim predavanjem, dekan članice imenuje posebno komisijo v roku 8 dni od prejema obvestila o vložitvi popolne vloge s strani kandidata. Komisija v sporazumu s kandidatom določi temo in datum preizkusnega predavanja, ki mora biti v roku 15 dni od imenovanja, ter oceni uspeh preizkusnega predavanja. O tem izdela komisija posebno poročilo v roku 3 dni po opravljenem preizkusnem predavanju. 195. člen Mnenje o kandidatovi pedagoški sposobnosti in o njegovem odnosu do študentov dajo tudi študenti. Strokovna služba univerze pozove v roku 8 dni od prejema popolne vloge kandidata Študentski svet članice k podaji mnenja ter mu dostavi rezultate ankete. Če študenti ne dajo mnenja v enem mesecu od poziva, se šteje, da je mnenje pozitivno. Pozitivno mnenje študentov je procesni pogoj za nadaljevanje postopka. 196. člen Komisija za izdelavo strokovnega poročila izdela poročilo in poda predlog za ustrezni naziv, ko preuči predlog in ko prejme drugo dokumentacijo, najkasneje v roku dveh mesecev od njenega imenovanja. Poročilo mora vsebovati: 1. mnenje o strokovni usposobljenosti kandidata ter o njegovi znanstveni oziroma umetniški ustvarjalnosti; 2. mnenje o praktičnih izkušnjah kandidata in njihovi ustreznosti; 3. mnenje, v kolikšni meri temelji kandidatova celotna dejavnost na dosežkih sodobne znanosti; 4. mnenje o kandidatovi organizacijski sposobnosti; 5. predlog naziva, v katerega se naj kandidat izvoli. Kolikor komisija za izdelavo strokovnega poročila oziroma posamezen poročevalec ne odda popolnega poročila, ga strokovna služba univerze pozove na dopolnitev in mu določi rok za dopolnitev, ki se ga mora poročevalec držati. Kolikor poročevalec ne odda poročila tudi po na novo določenem roku, se pozove k oddaji poročila dodatnega poročevalca. 197. člen S poročilom komisije se mora seznaniti kandidat, ki lahko v petnajstih dneh poda nanj svoje pripombe. Kandidatu mora biti pri tem omogočen vpogled v vso dokumentacijo, ki je bila za podlago pri izdelavi poročila. Poročilo s celotno dokumentacijo in morebitnimi pripombami kandidata strokovna služba rektorata v postopku ponovne izvolitve v naziv predloži v obravnavo in odločanje Senatu članice univerze. V postopku prve izvolitve v naziv se dokumentacija predloži v obravnavo na Habilitacijsko komisijo univerze in nato v podajo predhodnega mnenja na Senat univerze. Postopek se konča z izvolitvijo na senatu članice. V primeru izvolitve rednih profesorjev in znanstvenih svetnikov se postopek konča z izvolitvijo na Senatu univerze. Če se kandidat prvič voli v naziv ali prvič v višji naziv, si mora Senat članice univerze predhodno pridobiti soglasje Senata univerze. 198. člen V primerih iz četrtega odstavka prejšnjega člena obravnava najprej poročilo Habilitacijska komisija Senata univerze. Na predlog Habilitacijske komisije sprejme Senat univerze ustrezno odločitev in soglasje da ali ga odreče, kandidate v naziv rednega profesorja oziroma znanstvenega svetnika pa izvoli ali izvolitev zavrne. Odločitev senata univerze glede podaje soglasja je volilna odločitev in ne odločitev po prostem preudarku. V primeru, če soglasje ni podano, ne obstojijo procesne predpostavke za nadaljevanje postopka izvolitve. 199. člen Če pri prvi izvolitvi iz objektivnih ali izjemnih razlogov (npr. težko dosegljiva ali obširna dokumentacija, odsotnost članov komisije za izdelavo strokovnega poročila, bolezen, višja sila) ni mogoče izvesti postopka izvolitve v predpisanih rokih, se lahko dovoli podaljšanje rokov. O podaljšanju rokov odloča Senat članice ali strokovna služba univerze po pooblastilu Senata članice. O podaljšanju rokov se obvesti tudi kandidat. 200. člen Če je Habilitacijska komisija ali strokovna služba univerze zahtevala dopolnitev dokumentacije za izvolitev v naziv, se mora dopolnitev opraviti v roku, ki ga določi Habilitacijska komisija ali strokovna služba univerze. Rok za dopolnitev ne sme biti daljši od dveh mesecev. Če kandidat zahtevane dokumentacije v roku iz prejšnjega odstavka tega člena ne dopolni, se šteje, da je predlog za izvolitev umaknil. 201. člen Če visokošolski učitelj, znanstveni delavec ali visokošolski sodelavec ne izpolnjuje znanstvenih in pedagoških obveznosti ali za izvolitev v naziv določenih pogojev, prične Senat članice univerze, ki je za izvolitev pristojen, postopek za odvzem naziva. V postopku za odvzem naziva se primerno uporabljajo določbe tega statuta za izvolitev v naziv. Visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca ali visokošolskega sodelavca je potrebno seznaniti s predlogom in razlogi za odvzem naziva in mu omogočiti, da pojasni svoje stališče. Ob uvedbi postopka za odvzem naziva lahko Senat članice univerze odloči, da visokošolski učitelj, znanstveni delavec oziroma visokošolski sodelavec začasno, do dokončne odločitve o odvzemu naziva, ne opravlja pedagoškega dela. 202. člen Zoper odločbo Senata članice univerze, izdane v postopku za izvolitev v naziv oziroma v postopku za odvzem naziva, je dopustna pritožba na Senat univerze. Pritožba se vloži v petnajstih dneh od dneva, ko je bila vročena odločba, ki se izpodbija. Zoper odločbo Senata univerze, izdano v postopku za izvolitev v naziv, oziroma v postopku za odvzem naziva, se lahko sproži upravni spor. 4. Delovna mesta visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev 203. člen Delovna mesta visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev se javno razpisujejo skladno s potrebami delovnega procesa. Za javno objavo se šteje objava na pristojni območni enoti Zavoda za zaposlovanje. 204. člen Visokošolski učitelj, znanstveni delavec ali visokošolski sodelavec, ki ni ponovno izvoljen v naziv ali pa mu je bil naziv odvzet, ne more več opravljati izobraževalnega, znanstvenoraziskovalnega in umetniškega dela na univerzi, zato se skladno z delovnopravno zakonodajo preveri, ali mu je mogoče ponuditi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi. Če pa take možnosti ni ali delavec ne sprejme ponudbe za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, mu preneha pogodba o zaposlitvi, kot to določajo zakon, kolektivna pogodba ali splošni akt univerze. 205. člen Raziskovalno dejavnost opravljajo razen visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev tudi raziskovalci, ki so izvoljeni v nazive skladno s posebnimi predpisi. V nazive raziskovalcev voli Senat članice oziroma Senat univerze skladno s kriteriji, ki jih določajo posebni predpisi. 206. člen Univerza in članice univerze lahko izvajanje posameznih delov predmeta oziroma predmetnega področja prepustijo zasebnemu visokošolskemu učitelju, lahko pa za določen čas k sodelovanju povabijo priznane učitelje, znanstvenike, strokovnjake in umetnike, ne glede na pogoje, ki so določeni za izvolitev v naziv. 5. Sobotno leto 207. člen Visokošolski učitelj ima vsakih šest let nepretrganega dela pravico do odsotnosti zaradi poglobljenega izpopolnjevanja na področju raziskovalne dejavnosti. Odsotnost lahko traja največ dvanajst mesecev. V času odsotnosti po prvem odstavku tega člena pripada visokošolskemu učitelju nadomestilo v višini plače, ki bi jo visokošolski učitelj prejemal, če bi delal. 208. člen O pravici do odsotnosti po prejšnjem členu odloči rektor na predlog dekana in pisne vloge kandidata. Predlog dekana mora vsebovati tudi podatke o nadomeščanju v času odsotnosti visokošolskega učitelja. Pisna vloga kandidata mora biti vložena najmanj eno študijsko leto pred začetkom planirane odsotnosti. 6. Strokovni, administrativni in drugi delavci 209. člen Strokovna, organizacijska, finančna, administrativna, tehnična in druga dela opravljajo delavci, ki imajo ustrezno strokovno izobrazbo, delovne izkušnje, znanja in zmožnosti, ki jih določi splošni akt univerze. Njihova delovna razmerja urejajo zakon, kolektivna pogodba in splošni akti univerze. 7. Disciplinska odgovornost zaposlenih 210. člen Visokošolski in drugi delavci, zaposleni na univerzi, so odgovorni za kršitve in neizpolnjevanje delovnih obveznosti, ki jih določajo zakon, kolektivna pogodba, splošni akt univerze in pogodba o zaposlitvi. Kršitev delovnih obveznosti delavcev, njihovo disciplinsko odgovornost za kršitve in disciplinske ukrepe izreka delodajalec ali od njega pooblaščena oseba. S pravilnikom o disciplinski odgovornosti zaposlenih in disciplinskem postopku Upravni odbor univerze na predlog rektorja podrobneje določi disciplinske kršitve in disciplinski postopek. 8. Odškodninska odgovornost zaposlenih 210.a člen Visokošolski in drugi delavci, ki na delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti povzročijo škodo delodajalcu, so odškodninsko odgovorni, kot to določajo zakon, kolektivna pogodba, splošni akt univerze in pogodba o zaposlitvi. VI. ŠTUDENTI 1. Status študenta 211. člen Študent je oseba, ki je vpisana na univerzo. Status študenta pridobi, kdor se na podlagi javnega razpisa vpiše na univerzo in se skladno z določili zakona in tega statuta izobražuje po določenem dodiplomskem ali podiplomskem študijskem programu. Študenti invalidi so osebe, ki se zaradi dolgotrajnih fizičnih, mentalnih, intelektualnih ali senzornih okvar, v nasprotju z ostalimi študenti, srečujejo z ovirami, ki preprečujejo ali ovirajo njihovo polno in učinkovito vključevanje in sodelovanje v izobraževalnih procesih. Pridobitev statusa študenta invalida se podrobneje ureja s splošnim aktom univerze, ki ga sprejme Senat univerze po predhodnem soglasju študentskega sveta univerze. Svoj študentski status izkazuje študent s študentsko izkaznico. Upravni odbor univerze uredi sistem študentskih evidenc s posebnim splošnim aktom. 212. člen Status študenta preneha, če študent: 1. diplomira, 2. ne diplomira v dvanajstih mesecih po zaključku zadnjega semestra, 3. se izpiše, 4. se med študijem ne vpiše v naslednji letnik, 5. je bil izključen z univerze, 6. dokonča podiplomski študij, 7. ne dokonča podiplomskega študija v enem letu po poteku časa, predvidenega za izvedbo študijskega programa. V primerih iz druge, četrte in sedme alinee prejšnjega odstavka se lahko študentom, ki se hkrati izobražujejo po dveh ali več študijskih programih, študentom, ki imajo status vrhunskega športnika, študentom, ki so izjemno aktivni na kulturnem in humanitarnem področju in študentom, ki imajo druge upravičene razloge (materinstvo, bolezen, ki traja najmanj tri mesece v času predavanj ali en mesec v času izpitnih rokov, vojaške obveznosti, izjemne socialne in družinske okoliščine, izobraževanje v tujini, aktivno delo v organih univerze oziroma članice univerze), status študenta podaljša, vendar največ za eno leto. Študentke, ki v času študija rodijo, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto, za vsakega živorojenega otroka. O podaljšanju statusa študentom odloča Komisija za študijske zadeve Senata članice univerze. 213. člen Člen je bil izbrisan. 214. člen Osebe, ki jim preneha status študenta, po določilih iz druge, četrte in sedme alinee