Sklep o sprejemu Letnega progama kulture Občine Sežana za leto 2009, stran 2049.

Na podlagi

1. in
2. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 – ZUJIK-UPB1) in
3. člena Statuta Občine Sežana (Uradni list RS, št. 117/07) je Občinski svet Občine Sežana na seji dne
5. 2009 sprejel S K L E P o sprejemu Letnega progama kulture Občine Sežana za leto 2009
6. Sprejme se Letni program kulture Občine Sežana za leto 2009, ki je priloga tega sklepa.
7. Ta sklep velja takoj. Št. 032-1/2009-7 Sežana, dne
8. februarja 2009 Župan Občine Sežana Davorin Terčon l.r. L E T N I P R O G R A M K U L T U R E Občine Sežana za leto 2009 UVOD Pravna podlaga za sprejem lokalnega programa kulture je Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (v nadaljevanju: ZUJIK). Javni interes na področju kulture je interes za ustvarjanje, posredovanje in varovanje kulturnih dobrin, ki se uresničuje z zagotavljanjem pogojev zanje. Javni interes za kulturo temelji na zagotavljanju javnih kulturnih dobrin, s katerim se uresničuje kulturni razvoj lokalne skupnosti.
9. člen ZUJIK narekuje sprejem dokumenta, ki določa javni interes za kulturo in udejanjenje le-tega. Podlaga za to so: letni izvedbeni načrti nosilcev javnega interesa, javni razpisi in javni pozivi za sofinanciranje javnih kulturnih programov in kulturnih projektov, aktov o ustanovitvi javnih zavodov, njihovih strateških načrtov in letnih programov dela, javnih razpisov za oddajo javne kulturne infrastrukture ter upravnih odločb. Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo v
10. členu govori o smiselni uporabi zakona in določa: »Če lokalna skupnost ne določi drugačne vsebine in postopka lokalnega programa za kulturo, se zanj smiselno uporabljajo določbe tega zakona v zvezi z nacionalnim programom za kulturo.« Občina Sežana lokalnega strateškega programa za kulturo, ki opredeljuje področja kulture, kjer se zagotavljajo kulturne dobrine kot javne dobrine, načrtuje investicije v kulturno infrastrukturo, postavlja cilje in prioritete kulturne politike in določi čas za njihovo uresničitev, še ni sprejela, je pa v pripravi. Lokalni strateški program za kulturo se sprejema za obdobje štirih let, lahko pa vsebuje tudi dolgoročne usmeritve, ki presegajo to obdobje. Med izvajalci, ki nemoteno zagotavljajo javne kulturne dobrine na območju Občine Sežana, je le Kosovelova knjižnica sprejela strateški načrt svoje dejavnosti za obdobje 2008–
11. Letni izvedbeni program kulture Občine Sežana je skupaj z letnimi programi nosilcev javnega interesa za kulturo in proračunom občine za leto 2009 podlaga za razdelitev sredstev za kulturne dejavnosti, kulturne programe in projekte. Javni interes za kulturo se udejanja predvsem na podlagi javnega razpisa in javnega poziva za financiranje javnih kulturnih programov in kulturnih projektov za leto 2009 in letnih programov javnih zavodov. Kulturne dejavnosti so vse oblike ustvarjanja, posredovanja in varovanja kulturnih dobrin na področju nepremične in premične kulturne dediščine, besednih, uprizoritvenih, glasbenih, vizualnih, filmskih, avdiovizualnih in drugih umetnosti, ter novih medijev, na področju založništva in knjižničarstva, kinematografije in na drugih področjih kulture. Poleg zagotavljanja kulturnih dobrin občina uresničuje javni interes za kulturo tudi z vzdrževanjem javne in druge kulturne infrastrukture (investicije, vzdrževanje, kulturna dediščina). Izvajalci letnega programa kulture so: javni zavodi, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti – Območna enota Sežana, Zveza kulturnih društev Sežana, kulturna društva, samostojni kulturni izvajalci in druge organizacije, registrirane za izvajanje kulturnih dejavnosti. PROGRAMI, KI SE BODO V LETU 2009 IZVAJALI V JAVNEM INTERESU
12. Javni Zavodi 1.1 Knjižnična dejavnost – Kosovelova knjižnica Sežana V javni interes na področju knjižnične dejavnosti spadajo: optimalna ponudba knjižničnega gradiva, informacij in storitev različnim uporabnikom, spodbujanje in širjenje bralne kulture in s tem pridobivanje novih bralcev oziroma uporabnikov in članov, zagotavljanje prostorskih pogojev ter tehnične in pohištvene opreme za uporabo gradiva, omogočanje dostopa do urejenih zbirk domoznanskega gradiva, informacijskih virov ter zagotavljanje dostopnosti knjižničnega gradiva za uporabnike s posebnimi potrebami. Knjižnična dejavnost je namenjena informiranju in potrebam vseh prebivalcev po izobraževanju, raziskovanju, kulturi in razvedrilu ter razvijanju pismenosti. Zato spodbuja vseživljenjsko učenje, razvija bralno kulturo ter različne oblike pismenosti. Njena naloga je tudi utrjevati in razvijati strokovnost, organiziranost, povezanost in enotnost knjižnične dejavnosti. Pri tem širokem spektru dejavnosti pa je pomembno, da ta najde segment, kateremu se bolj posveti in da pri realizaciji posamezne naloge uporabi kreativne pristope. Knjižnično dejavnost izvaja javni zavod Kosovelova knjižnica Sežana. V interesu občine je približati vsem prebivalcem boljšo dostopnost do knjižničnega gradiva in informacij. Kosovelova knjižnica Sežana je osrednja splošna knjižnica III. tipa (od 20.000 do 30.000 prebivalcev gravitacijskega območja), ki izvaja javno službo na področju kulture. Predhodnici sedanje knjižnice sta občinska Ljudska knjižnica Sežana, ki je bila ustanovljena
13. aprila 1948 in Kosovelova knjižnica Sežana, ustanovljena
14. februarja
15. Pri svojem delovanju sledi načelu dostopnosti gradiva in informacij za vsakogar z željo zmanjševanja socialnih razlik in nagovarja najširši krog potencialnih uporabnikov. V organizacijski shemi spadajo pod okrilje osrednje knjižnice še enote v Divači, Komnu in na Kozini. Delovanje splošne knjižnice kot javnega zavoda določajo Zakon o lokalni samoupravi, Zakon o knjižničarstvu (ZKnj-1), Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo, Zakon o zavodih in Standardi za splošne knjižnice, ki jih je izdal Nacionalni svet za knjižnično dejavnost kot osnovo za razvoj knjižnic, Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Kosovelova knjižnica Sežana ter vrsta podzakonskih predpisov. Knjižnica tudi v letu 2009 nadaljuje z načrtovanim delom v zvezi s širjenjem bralne kulture, popularizacijo knjižničnega gradiva in odpravljanjem funkcionalne nepismenosti (delo z bralci, svetovanje in programi za mlade in odrasle bralce, delo z uporabniki s posebnimi potrebami, bibliopedagoško delo z mladimi bralci in srednješolci, informacijsko opismenjevanje), spodbujanjem vseživljenjskega učenja ter dopolnjevanjem in podpiranjem formalnega izobraževanja. Samostojno in v sodelovanju s kulturnimi, izobraževalnimi in drugimi organizacijami ter društvi bo pripravljala in izvajala prireditve in razstave ter razvijala raznovrstno dejavnost z namenom širjenja bralne kulture oziroma vseživljenjskega učenja, študijske krožke in druge oblike, ki razvijajo interes za knjižnično gradivo in knjižničarsko stroko ter knjižnično dejavnost. Z aktom o ustanovitvi je bila knjižnici prenešena v upravljanje Kosovelova domačija v Tomaju. Knjižnica skrbi, skupaj z oskrbnico, za vzdrževanje in vodenje po zapuščini Kosovelovih. 1.2 Umetniški programi – Kosovelov dom Sežana Kosovelov dom Sežana je bil ustanovljen z Odlokom o ustanovitvi javnega zavoda Kosovelovega doma – Kulturni center Krasa (Uradni list RS, št. 86/02, 130/03). Dom je kulturna institucija, ki danes ni le reprezentančni objekt regije, ampak pripomore s svojim delovanjem k prepoznavnosti Občine Sežana ter celotnega Krasa in v tujini. K temu pripomorejo zavzeti delavci doma kot tudi uresničevanje programskih usmeritev na vseh področjih kulturnega udejstvovanja: likovne razstave z gostovanji po Evropi, gledališke koprodukcije z drugimi gledališči (še vedno izjemno odmevna predstava Z. Dorića: Kako smo ljubili tovariša Tita), sodelovanje z uglednimi ustanovami po Sloveniji, koncertna dejavnost, lutkovne in gledališke predstave za predšolsko in nižjo stopnjo, sobotne matineje v soorganizaciji s kulturnimi društvi v Občini Sežana, zamejskimi kulturnimi organizacijami in društvi bivše Občine Sežana. Kosovelov dom opravlja svojo poslanstvo od njegove ustanovitve v letu 1991 dalje. Na letnem nivoju se v njem odvije okrog 330 predstav. V povprečju se vsake prireditve udeleži okrog 210 ljudi. Kosovelov dom opravlja večino dejavnosti v eni osrednji dvorani s 459 sedeži. Pred tremi leti je vodstvo usposobilo manjšo plesno dvorano, ki je namenjena različnim ljubiteljskim dejavnostim in v letu 2007 malo dvorano s 50 sedeži, ki služi otroškim programom, plesnim vajam ter druge dejavnosti s področja kulture, v okviru manjših organiziranih skupin. V objektu se nahaja še nedokončana srednja dvorana, ki ni usposobljena za odvijanje kulturnih prireditev. Z zaključkom leta 2008 je bil obnovljen zunanji amfiteater in bo omogočal še bogatejši program. To pomeni, da mora vodstvo centra skrbno in natančno koordinirati delo na takšen način, da zadosti različnim zvrstem kulturnega izražanja članov, vključenih v posamezna kulturna društva, ki gravitirajo na ta hram kraške kulture. V letu 2009 poleg že v preteklih letih načrtovane dejavnosti v svojem programu Kosovelov dom načrtuje vrsto investicijskih posegov (glej poglavje: Javna infrastruktura na področju kulture). Kosovelov dom načrtuje v letu 2009 dva gledališka abonmaja, vsak po šest predstav, glasbeni abonma s sedmimi koncerti (lani šest), šolski gledališki abonm – pet predstav ter predšolski gledališki abonma-štiri predstave, abonma Jazz in vino s štirimi koncerti, otroški program v pomladni dvorani – Srečkine sobote, deset razstav v mali galeriji (lani sedem) in sedem v veliki galeriji, festival kitare s sedmimi koncerti, redni filmski program ter program umetniškega filma Kino kino, likovno mednarodno kolonijo Škocjanske jame, poseben večer ob slovenskem kulturnem prazniku in medijsko oglaševanje. Ustanovili so gledališko šolo in gledališko skupino Kons, s katero želijo za gledališko delo pritegniti predvsem mlade (tedenska srečanja). Poleg omenjenih programov bo z ureditvijo amfiteatra in multifunkcijske dvorane v Kosovelovem domu potekal še dodaten program. Povečal se bo predvsem komorni program. Pripravljali bodo različne prireditve, ki doslej niso bile mogoče oziroma se jih niso lotevali zaradi majhnega obiska, saj bi v veliki dvorani ne bile smiselne. Gre predvsem za glasbene dogodke različnih zvrsti lahkotnejših žanrov (džez, šansoni, folk …), predstave sodobnega plesa, predavanja z diapozitivi, videoprojekcije idr. ter za gostovanja ljubiteljskih kulturnih skupin (predvsem gledališč), ki so v Kosovelovem domu doslej zagotovo imele premalo priložnosti za predstavitev. Povečalo se bo tudi število projekcij tako imenovanih art filmov in filmov evropske produkcije, ki jih bodo preselili iz velike dvorane. Več bo gledaliških predstav za otroke, ki so običajno scensko manj zahtevne, v srednji dvorani pa bo do izraza prišel neposreden stik med igralci in otroci. Šole se bodo lahko odločale tudi za predstave po naročilu, ki so bile doslej zaradi velikosti velike dvorane predrage. 1.3 Muzejska dejavnost – Goriški muzej Nova Gorica Muzejsko dejavnost na območju Občine Sežana izvaja javni zavod Goriški muzej Nova Gorica v skladu z Zakonom o varstvu kulturne dediščine in Uredbo o vzpostavitvi muzejske mreže za izvajanje javne službe na področju varstva premične kulturne dediščine in določitvi državnih muzejev. V letu 2005 je Občina Sežana z muzejem sklenila pogodbo o strokovnem razvoju muzejske dejavnosti v Občini Sežana, ki ima poleg opravljanja javne službe naslednje naloge: organizacijo dodatnega raziskovalnega dela, tematsko vezanega na varovanje kulturne dediščine na območju občine, objava izsledkov raziskav, organizacijo muzejskih razstav v Občini Sežana in druge naloge s področja premične dediščine, ki se jih pogodbenici dogovorita. V letu 2009 načrtuje nadaljevanje svojih projektov in prejšnjih let, in sicer: odkup muzejskih predmetov – zgodovina kamnarstva, postavitev razstave »Uporaba neavtohtonega kamna na Krasu« in raziskovanje in opredelitev zapuščine Kosovelovih, ki je v lasti A. Kosovel (Del dediščine je še vedno v Ljubljani, v hiši, kjer je živel Stanko Kosovel in je sedaj v lasti hčerke Aino, ki v njej tudi prebiva.).
16. Ljubiteljska kultura 2.1 Dejavnost Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti – območna enota Sežana Z Zakonom o Skladu Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti leta 1996 je bil ustanovljen javni sklad z namenom, da naj prenese izvajanje nacionalnega kulturnega programa v delu, ki pokriva ljubiteljske kulturne dejavnosti. Sklad ima območne izpostave in med njimi je tudi Območna izpostava Sežana. Država v ta namen zagotavlja strokovno pomoč za razvoj ljubiteljskih kulturnih dejavnosti prek strokovne službe sklada in njegovih območnih izpostav ter sofinancira tiste programe, ki v skladu z merili določenimi na podlagi nacionalnega kulturnega programa presegajo lokalni pomen. Lokalna skupnost zagotavlja prostorske pogoje za delo društev, skupin in posameznikov, ki izvajajo ljubiteljske kulturne programe ter sredstva za njihove programe, ki so lokalnega pomena. Tako Občina Sežana zagotavlja del sredstev za ljubiteljsko kulturno dejavnost, ki za leto 2009 zajema: srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov, literarno kolonijo (tridnevno delavno srečanje literarnih ustvarjalcev začetnikov iz vse Slovenije), revijo Primorska poje, revijo kraških pihalnih orkestrov, literarna nagrada »Mlada Vilenica«, primorski pesniki Srečku Kosovelu, mednarodna prevajalska delavnica, podelitev Štrekljeve nagrade, Škocjanski festival, večer, namenjen predstavitvi dosežkov kraških pevskih zborov in zborov iz zamejstva v Italiji – pevski zbori Kresni noči, območno srečanje manjših instrumentalnih skupin, regijsko in medregijsko likovno razstavo, medobmočno srečanje odraslih folklornih skupin, območno srečanje ljudskih pevcev in godcev ter tamburašev, območno srečanje plesnih skupin, območno srečanje odraslih in otroških gledaliških, območno srečanje lutkovnih skupin in festival »Urška« (medobmočno srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov). V letu 2009 je načrtovana organizacijska sprememba dejavnosti sklada. Vodja OI je zaposlen za polovični delovni čas, prejšnji vodja OI je bil zaposlen v Kosovelovem domu in so bili prostori za dejavnost območne enote sklada zagotovljeni v javnem zavodu. Ker pa je v prostorih Kosovelovega doma za pisarniško poslovanje prostorska stiska, prav tako pa ni primernih prostorov za srečanja z društvi, se primerne rešitve še iščejo. Nova lokacija je bila predvidena na Srebrničevi 1, Sežana. Pojavlja se tudi potreba po polnem delovnem času glede na aktivnosti kulturne ljubiteljske dejavnosti in povečanje števila društev na tem področju, in sicer za vse štiri kraške občine – Sežana, Divača, Komen in Hrpelje - Kozina. 2.2 Mednarodna literarna nagrada »Vilenica«, literarna nagrada »Mlada Vilenica« Do sedaj je Občina Sežana sofinancirala obe prireditvi, tako literarno nagrado »Mlada Vilenica« v izvedbi OI JSKD ter prireditev Mednarodna literarna nagrada »Vilenica« (več organizatorjev in akterjev) prek OI JSKD Sežana. Literarna nagrada »Mlada Vilenica« ostaja v izvedbi OI JSKD Sežana. Za Mednarodna literarna nagrada »Vilenica« pa je v zadnjih letih potekalo več dogovarjanj z vsemi akterji in organizatorji prireditve, ki postaja vsako leto večja in organizacijsko zahtevnejša. Zato naj bi v letu 2009 sklenili dogovor z Društvom slovenskih pisateljev kot glavnim organizatorjem prireditve, ki deluje kot društvo v javnem interesu na področju kulture. 2.3 Štrekljeva nagrada, Primorska poje Občina Sežana bo sofinancirala prireditev ob podelitvi Štrekljeve nagrade, ki se sicer odvija v Občini Komen in revijo pevskih zborov Primorska poje. Srečanje pevskih zborov, ki je med najbolj množičnimi v Sloveniji, se odvija v posameznih krajih Primorske, med drugim tudi v Sežani. Obe prireditvi se odvijata v organizaciji in sodelovanju Sklada za ljubiteljske dejavnosti RS – območna enota Sežana. Občina Sežana je za sodelovanje pri obeh prireditvah podpisala s sodelujočimi občinami pismo o nameri. 2.4 Dejavnost društev s področja kulture Pomembno vlogo pri izvajanju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti na območju občine imajo društva, Zveza kulturnih društev Sežana in Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, ki sprejemajo svoj letni program. Število kulturnih društev vsako leto narašča, kar kaže vse večjo potrebo občanov po ljubiteljskem kulturnem udejstvovanju in ustvarjanju. Ljubiteljsko ustvarjanje in poustvarjanje na področju kulture se v pretežni meri uresničuje v kulturnih društvih in njihovi zvezi. V interesu občine je finančno podpreti dejavnost vseh aktivnih kulturnih društev, ki delujejo na naslednjih kulturnih področjih: glasbenem; pevski zbori in instrumentalna glasba; vizualnih umetnosti (fotografija, slikarstvo, oblikovanje); gledališke in plesne dejavnosti, na področju etnologije, literarnih ter drugih in izvajajo program kot redno dejavnost društva. Sredstva bodo društvom porazdeljena v skladu z javnim razpisom po sprejemu proračuna ter v skladu s pravilnikom o sofinanciranju dejavnosti kulturnih društev, v katerem je opredeljen postopek, upravičenci, merila in kriteriji za sofinanciranje kulturnih društev. 2.5 Dejavnost Kosovelove sobe Kosovelova soba je del kulturne dediščine Občine Sežana. Ustanovljena je bila v prostorih stare osnovne šole na Bazoviški cesti 9, ki velja za rojstno hišo pesnika Srečka Kosovela. Soba je bila oblikovana na pobudo Ljudske univerze leta 1976 in še sedaj je v njenem upravljanju. V spomin na velikega pesnika je postavljena zbirka njegovega literarnega ustvarjanja in avdiovizuelni prikaz njegovega življenja in dela. V sobi se odvijajo tudi posamični kulturni projekti. Tudi v letu 2009 je v javnem interesu občine, da podpre dejavnost Kosovelove sobe v sedanjem obsegu.
17. Mediji in avdiovizuelna sredstva 3.1 Občinski informator – Kraški obzornik Javni interes občine je informiranost občanov Občine Sežana. V ta namen je z odlokom o občinskem glasilu ustanovila Kraški obzornik. V letu 2008 je občinsko glasilo izšlo sedem številk, saj si je uredniški odbor prizadeval za več izdaj zaradi ažurnosti posredovanja novic. Zadnja številka je izšla barvna v celoti (ostale številke so črno-bele z barvnim ovojem). V letu 2009 so v ta namen zagotovljena proračunska sredstva in izšlo naj bi osem številk (sedem rednih številk in ena posebna), in sicer februarja, marca, aprila, maja, junija, oktobra, decembra in posebna številka avgusta. Naklada znaša 4800 izvodov.
18. Naravna in kulturna dediščina 4.1 Vzdrževanje Botaničnega parka Sežanski botanični park obstaja že od leta 1848, ko je družina Scaramanga iz Trsta od domačinov odkupila posest in na njej zgradila vilo Mirasasso. Z leti so zemljo še dokupovali in tako se je park, ki so ga zasadili okrog vile, rasel in širil, saj so ga nenehno zasajevali z različnimi sadikami in semeni z vsega sveta, ki so jih prinašali mornarji in sam takratni lastnik parka Giovanni Scaramanga di Hiccolo Cavaliere. Leta 1890 so dogradili rastlinjak, ki je nekakšna miniatura schönbrunskega rastlinjaka pri Dunaju. Zaradi navedenega je Botanični park naravna dediščina, ki je sicer v upravljanju Komunalno-stanovanjskega podjetja Sežana. Dejavnost sofinancira Občina Sežana. Rastlinjak (palmarij) je grajen element botaničnega parka. Obnovljen je bil v letu 2006, med drugim tudi s pomočjo sredstev Ministrstva za kulturo. Kaže pa se potreba tudi po obnovi rastlinskih vrst, zato so v proračunu za leto 2009 v okviru sredstev za vzdrževanje objektov skupne rabe – botanični parki (večletna pogodba s KSP Sežana, letno izdelan program) zagotovljena sredstva za popravilo vrat, polaganje kamnitih robnikov ob gredicah in dobavo novih tropskih rastlin. 4.2 Vzpostavitev muzeja kamnarstva Javni interes na področju varstva kulturne dediščine je vzdrževanje in obnavljanje dediščine ter preprečevanje njene ogroženosti ter zagotavljanje javne dostopnosti dediščine. Med projekte s področja varovanja kulturne dediščine sodi tudi oblikovanje in vzpostavitev muzeja kamnarstva. Kras kot pokrajino je najbolj zaznamovalo kamnarstvo in kamnoseštvo. Pridobivanje kamna na Krasu ima tisočletno tradicijo, znano že v antiki. V Nabrežini je še danes kamnolom Cava Romana. Okoli večine kraških vasi je moč zaslediti manjše kamnolome –»jave«, ki so jih kmetje odpirali na svoji zemlji zase in najemnike, lahko pa je bilo tudi več lastnikov. Kamen so pridobivali po posebnih postopkih: velike monolitne bloke so lomili od kamnite stene in jih nato zvračali na etažo. Monolitne bloke so nato klesali v delavnicah, ki so bile v kamnolomu ali drugje po kraških vaseh. Kamnoseki so kamen na fino obdelali za okenske in vratne okvirje, stopnišča, ognjiščne okvirje, konzole, nagrobne križe, obode vodnjakov, kamnite žlebove, cerkvena znamenja – »pile«, kamnite oboke pri vhodu v domačije –»kolone«, terilnike ter drugo posodje in drugo. Še danes je moč občudovati mojstrsko roko kamnoseškega obrtnika po vaseh, kjer so lastniki domačij z ljubeznijo do kamna ohranili stavbno dediščino svojih očetov. Da bi kamnito kulturno dediščino ohranili in prezentirali je smiselna postavitev muzeja kamnarske in kamnoseške dejavnosti. Značaj zbirke in muzeja bi bil vzgojno-izobraževalni pa tudi tržni. S sklepom Občinskega sveta je bil julija 2008 ustanovljen projektni svet za postavitev muzeja kamnoseštva in kamnarstva na Krasu. Muzeju bo ime MUZEJ NA PROSTEM V KAMNOLOMU LIPICA I. V letu 2009 je predvidena ureditev začasnega muzejskega depoja za manjše predmete (zaprta stavba) in za začasno namestitev večjih predmetov in strojev, ki bi se nahajali na enem mestu (po dogovoru z MARMOR, Sežana d.d.). Lokacija obeh še ni določena. Delo se bo opravljalo v zimskih mesecih (ko je manj dela v kamnolomu – do
19. marca 2009 in od novembra 2009 do konca leta). 4.3 Obnova kulturnih spomenikov, sakralnih objektov Občina Sežana je leta 1992 sprejela Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju Občine Sežana. Odlok je zajemal območje sedanjih štirih novonastalih občin. Po letu 1992 se je zakonodaja na področju kulture spremenila; sprejet je bil Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (1992, 2002, 2006 in 2007) ter Zakon o varstvu kulturne dediščine