Na podlagi 99. in 104. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 66/07 – uradno prečiščeno besedilo) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 23. seji dne 26. 1. 2009 sprejel O D L O K o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š4 Dravlje 1. člen V Odloku o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š4 Dravlje (Uradni list SRS, št. 20/89 in Uradni list RS, št. 58/92, 78/94, 22/98, 46/00, 85/02 – odločba US) se 1. člen spremeni tako, da se na koncu stavka pika nadomesti z vejico in doda naslednje besedilo: »ter spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto Š4 Dravlje s pogoji soglasodajalcev, ki jih je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod d.d., Ljubljana, Vojkova 57, pod številko projekta 5433 v novembru 2007.«. 2. člen V 2. členu se pri oznaki območja urejanja »ŠS 4/1 Dravlje (del)« črta beseda »del« z oklepajem. 3. člen V 4. členu se besedilo »javno zelenje« nadomesti z besedilom »zelene površine«. 4. člen Za 4. členom se doda nov 4.a člen, ki se glasi: »4.a člen Pomen izrazov Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen: Gradbena meja (GM) je črta, ki jo novo grajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se jo dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost parcele. Pri posegih, ki so določeni z gradbenimi mejami so možni manjši zamiki navzven le, kadar gre za nadstreške, balkone ali fasadne poudarke, ki so pomembni za oblikovanje objekta in ne posegajo na in nad javne površine. Spremembe velikosti kletnih etaž izven določenih gradbenih meja so možne v primeru tehnoloških in funkcionalnih zahtev pri racionalni zasnovi kleti in ob upoštevanju splošnih pogojev za gradnjo kleti. Gradbena linija (GL) je črta, na katero morajo biti z enim robom postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti. Navznoter so dovoljeni le manjši zamiki delov fasade, ki so pomembni za oblikovanje objekta, navzven pa v primeru, če gre za balkone. Regulacijska linija (RL) razmejuje obstoječe in predvidene površine v javni rabi (cestni svet, javne odprte površine) od površin v privatni rabi. Regulacijske linije cest se lahko spremenijo v soglasju z upravljavcem ceste. Faktor izrabe gradbene parcele (FSI) je količnik med bruto etažno površino objekta nad terenom in površino gradbene parcele. Faktor zazidanosti parcele namenjene gradnji (FZ) se določi kot razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele, namenjene gradnji. Pri izračunu se ne upoštevajo nadstreški (enostavni objekt). Etažnost objekta je število uporabnih etaž objekta nad terenom: P pritličje, 1…nadstropje, M mansarda, T terasna etaža. Klet (K) – del stavbe pod nivojem terena in pod pritličjem; število kletnih etaž (K) praviloma ni omejeno; pri gradnji pod terenom so omejitve v primeru visoke podtalnice in stabilnosti sosednjih objektov. Največjo dovoljeno globino v vodonosnik mora potrditi pristojna služba. Kleti so namenjene servisnim dejavnostim za potrebe osnovnega objekta in parkirnim oziroma garažnim prostorom. Mansarda (M) je del stavbe nad zadnjim nadstropjem in pod poševno streho. Terasna etaža (T) je najvišja etaža objekta, ki je pozidana največ 75% predhodne etaže. Streha je ravna ali položna v naklonu do 10 stopinj. Posebna merila in pogoji nadomeščajo skupna merila in pogoje, dodatna merila in pogoji pa dopolnjujejo skupna merila in pogoje.«. 5. člen V 6. členu se za 4. točko doda nova 5. točka, ki se glasi: »5. Spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto Š4 Dravlje, območje urejanja ŠS 4/1 Dravlje: regulacijska situacija, 1:1000; Ljubljanski urbanistični zavod, d.d., št. 5433 v decembru 2007.«. 6. člen Za 7. členom se dodata nova 7.a člen in 7.b člen, ki se glasita: »7.a člen V vseh območjih urejanja so dovoljeni naslednji posegi: – gradnje na mestu predhodno odstranjenega objekta, – odstranitve objektov, – vzdrževalna dela, – gradnja kleti v objektih, – gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez, – gradnja objektov za obrambo in zaščito, – vodnogospodarske ureditve. 7.b člen Spremembe namembnosti in dejavnosti v obstoječih objektih so dovoljene v skladu z namembnostjo morfološke enote, če nova dejavnost ne povzroča motenj v okolju, funkcionalno zemljišče pa ustreza normativnim pogojem za izbrano dejavnost, vključno z normativom, ki določa potrebno število parkirnih mest.«. 7. člen 8. člen se spremeni tako, da se glasi: »V morfoloških enotah z oznako 1 so dovoljeni naslednji posegi: – rekonstrukcije objektov znotraj obstoječih gabaritov; – preureditve strešnih konstrukcij za gradnjo mansardnih stanovanj; – delitev oziroma združevanje stanovanj; – postavitev kioskov za časopise, sezonskih gostinskih vrtov, spominskih obeležij in mikrourbane opreme; – zasteklitev balkonov po enotnem projektu za objekt; – gradnja parkirnih in garažnih objektov; – urejanje odprtih površin (npr. zelenice, otroška in športna igrišča, pešpoti, kolesarske steze in ploščadi); – postavitev ograje atrijskih stanovanj (po enotnem projektu objekta). Preureditve in gradnje podstrešnih stanovanj so dovoljene le do skupne izrabe zemljišč FSI = 1 na morfološko enoto. V območjih z večjo izrabo od FSI = 1 je dovoljena le gradnja garažnih objektov pod nivojem terena. Delitev stanovanj v več manjših enot je dovoljena če so zagotovljena parkirna mesta. Spremembe namembnosti so v obstoječih objektih dovoljene za potrebe stanovanj, osnovne oskrbe, storitvenih dejavnosti, družbenih dejavnosti, zdravstva in kulturnih dejavnosti pod pogojem, da nova namembnost ne povzroča motenj v bivalnem okolju, funkcionalno zemljišče pa ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti.«. 8. člen 9. člen se spremeni tako, da se glasi: »V morfoloških enotah z oznako 2 so dovoljeni naslednji posegi: – novogradnja stanovanjskih objektov, nadzidave, prizidave in rekonstrukcije; – odstranitve objektov; – gradnje na mestu predhodno odstranjenega objekta; – gradnja trgovskih in drugih objektov za storitvene dejavnosti; – gradnja objektov za potrebe zdravstva, šolstva in predšolske vzgoje ter varstva starejših občanov; – gradnja objektov za potrebe četrtnih skupnosti, družbenih organizacij, društev in sindikata; – gradnja gospodarskih objektov in delavnic v kombinaciji s stanovanjskimi objekti; – gradnja garaž na in pod terenom, urejanje parkirišč; – postavitev nezahtevnih objektov za lastne potrebe, ograj in spominskih obeležij; – urejanje odprtih površin (npr. zelenice, otroška in športna igrišča, pešpoti, kolesarske steze in ploščadi); – spremembe namembnosti in dejavnosti v obstoječih objektih z drugimi namembnostmi in dejavnostmi, ki so dovoljene v tej morfološki enoti. Dopolnilna gradnja stanovanjskih objektov in prizidave so dovoljeni do intenzivnosti izrabe, ki ne presega razmerja 40% pozidane v primerjavi s 60% nepozidane površine gradbene parcele. Gradnja gospodarskih poslopij za potrebe kmetovalcev in spremembe namembnosti in dejavnosti v obstoječih objektih so dovoljene, kolikor nova dejavnost ne povzroča motenj v bivalnem okolju, funkcionalno zemljišče pa ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti. V morfoloških enotah 2A je izjemoma dopustna tudi gradnja večstanovanjskih stavb z največ tremi stanovanji, če se stavbe po velikosti in obliki skladajo s predpisano gradbeno strukturo morfološke enote, če se skladajo s prevladujočim morfološkim vzorcem naselja in če je gradbena parcela dovolj velika, da zagotavlja ostale lokacijske pogoje: število parkirnih mest, zelene površine in otroško igrišče, svetlobno tehnične pogoje in podobno.«. 9. člen 10. člen se spremeni tako, da se glasi: »V morfoloških enotah z oznako 3 so dovoljeni naslednji posegi: – gradnja trgovskih lokalov za trgovino na drobno (osnovna oskrba in specializirana trgovina); – gradnja objektov za storitvene dejavnosti; – gradnja gostinskih lokalov; – gradnja objektov splošnega družbenega pomena; – gradnja upravnih in pisarniških stavb; – urejanje odprtih površin (npr. zelenice, pešpoti, kolesarske steze in ploščadi); – gradnja parkirnih in garažnih objektov; – postavitev spominskih plošč, kipov, javnih kolesarnic, javnih telefonskih govorilnic, klopi, smetnjakov, turističnih tabel, stojal za kolesa, mikrourbane opreme; – spremembe namembnosti in dejavnosti za potrebe zgoraj navedenih dejavnosti. Zasnova objektov mora zagotoviti delno javen značaj pritličij.«. 10. člen 10.b člen se spremeni tako, da se glasi: »V morfoloških enotah z oznako 5 so dovoljeni naslednji posegi: – gradnja objektov za potrebe zdravstva, šolstva, predšolske vzgoje in varstva starejših občanov; – rekonstrukcije, prizidave, nadzidave obstoječih objektov; – gradnje na mestu predhodno odstranjenega objekta; – gradnja objektov za šport in rekreacijo; – urejanje odprtih površin (npr. zelenice, otroška in športna igrišča, pešpoti, kolesarske steze in ploščadi); – postavitev spominskih plošč, kipov, javnih kolesarnic, javnih telefonskih govorilnic, klopi, smetnjakov, turističnih tabel, stojal za kolesa, mikrourbane opreme.« 11. člen 11. člen se spremeni tako, da se glasi: »V morfoloških enotah z oznako 8 so dovoljeni naslednji posegi: – gradnja športnih in rekreacijskih objektov ter naprav in urejanje površin za športne prireditve in rekreacijo; – gradnja spremljajočih objektov in naprav, ki dopolnjujejo osnovno športno-rekreacijsko dejavnost (parkirišča, sanitarije, gostinski lokali) ob popolni komunalni opremljenosti zemljišča; – urejanje odprtih površin (npr. zelenice, otroška in športna igrišča, pešpoti, kolesarske steze in ploščadi); – postavitev spominskih plošč, kipov, javnih kolesarnic, javnih telefonskih govorilnic, klopi, smetnjakov, turističnih tabel, stojal za kolesa, mikrourbane opreme.« 12. člen 12. člen se spremeni tako, da se glasi: »V morfoloških enotah z oznako 9 so dovoljeni naslednji posegi: – urejanje zelenih površin; – postavitev otroških igrišč in mikrourbane opreme; – urejanje utrjenih površin in ureditev rekreacijskih poti; – postavitev spominskih obeležij in turističnih oznak.«. 13. člen 13. člen se spremeni tako, da se glasi: »V rezervatih cest in v varovalnih pasovih obstoječih cest ni dovoljeno graditi. Na obstoječih objektih je dovoljeno opravljati le tekoča vzdrževalna dela. Izjemoma je v varovalnem pasu ceste znotraj zazidljivih površin ob soglasju upravljavca ceste dovoljena gradnja novih objektov, rekonstrukcija, prizidava in nadzidava obstoječih objektov ter naprav, če so posegi skladni z določili tega odloka, s prometnotehničnimi predpisi in če je predvidena dejavnost v mejah dovoljene hrupne obremenitve. Posegi v prostor v varovalnem pasu morajo biti v skladu z določili, ki veljajo za območje ob varovalnem pasu. V rezervatih cest in znotraj regulacijskih linij cest so dovoljeni le posegi v zvezi s prometnim in komunalnim urejanjem. V rezervatih in v varstvenih pasovih obstoječih in predvidenih železniških tirnih objektov in naprav so dovoljena vzdrževalna dela na obstoječih objektih. Gradnja novih objektov in naprav je dovoljena le izjemoma, v soglasju s pristojno službo.«. 14. člen 14. člen se spremeni tako, da se glasi: »V območjih urejanja z oznako ŠK, namenjenih kmetijski proizvodnji, so dovoljeni naslednji posegi: – kmetijske prostorskoureditvene operacije in gradnja naprav, namenjenih izključno kmetijski in gozdnogospodarski dejavnosti, lovu in ribolovu; – postavitev enojnih kozolcev; – gradnja nujnih komunalno energetskih in prometnih infrastrukturnih objektov in naprav; – gradnja objektov za potrebe zaščite in reševanja; – urejanje vodnega režima; – postavitev spominskih obeležij, turističnih oznak in usmerjevalnih tabel; – postavitev naprav za potrebe monitoringa (meritve, zbiranje podatkov) za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti; – postavitev nadstreškov ob postajališčih javnega prometa v varovalnem pasu ceste.«. 15. člen 14.a člen se spremeni tako, da se glasi: »V območjih z oznako R – razpršena gradnja, določenih z dolgoročnim planom, so ob pogoju skladnosti z današnjo rabo območja dovoljeni naslednji posegi: – gradnja objektov, ki neposredno služijo kmetijski proizvodnji, kot so hlevi, silosi, strojne lope, rastlinjaki, ipd. in gradnja stanovanjskega objekta v sklopu kmetije; – rekonstrukcije znotraj obstoječih gabaritov objekta; – dozidave in nadzidave obstoječih objektov, razen na območjih: – kjer je zgrajen le posamezen objekt, ki ne služi neposredno kmetijski dejavnosti; – kjer so zgrajeni le pomožni objekti; – v varstvenem območju vodnih virov kjer objektov ni možno priključiti na vodotesno kanalizacijsko omrežje, oziroma na površinah, ki so z odloki ali plansko varovane; – ob sočasni odstranitvi obstoječega objekta tudi gradnja, ki po svojih gabaritih oziroma površini bistveno (10%) ne odstopa od obstoječega objekta; – spremembe namembnosti nekmetijskih objektov za potrebe dejavnosti, ki po namenu ne odstopajo od ostalih dejavnosti v območju in ne povzročajo prekomernih motenj v okolju; – postavitev ograj na funkcionalnem zemljišču objekta; – gradnja nujnih komunalno energetskih in prometnih infrastrukturnih objektov in naprav; – postavitev spominskih obeležij, turističnih oznak in usmerjevalnih tabel; – postavitev objektov za potrebe monitoringa (meritve, zbiranje podatkov) za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti; – gradnja objektov za zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah; – postavitev nadstreškov ob postajališčih javnega prometa v varovalnem pasu ceste. Izjemoma je dovoljena novogradnja posameznega objekta, ki ne služi neposredno kmetijski dejavnosti, če gre za zgostitev razpršene gradnje kot zapolnitev vrzeli (vrzeli predstavljajo parcele velikosti do 1000 m2, ki so s treh strani obdane z zazidanimi parcelami, od tega vsaj z dveh s stavbami), vendar ne na območjih, kjer je zgrajen le posamezen objekt, ki ne služi neposredno kmetijski dejavnosti in na območjih, kjer so zgrajeni le pomožni objekti ter na območjih, ki so v varstvenem območju vodnih virov in objekta ni možno priključiti na kanalizacijsko omrežje. Novogradnje po velikosti in namenu ne smejo odstopati od ostalih objektov v območju. Za posege v prostor veljajo skupna merila in pogoji tega odloka.«. 16. člen V 15. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi: »Za vse posege v vodotoke in v 20 m obvodnem pasu je treba pridobiti pogoje pristojne službe za vodno gospodarstvo in za varovanje narave.«. 17. člen 16. člen se spremeni tako, da se glasi: »Začasni objekti in naprave, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam in proslavam in podobno se lahko postavijo na zemljiščih, ki so prometno dostopna. Začasni objekti sezonskega turističnega značaja morajo biti priključeni na vodovodno in kanalizacijsko omrežje. Kioske za prodajo časopisov in tobačnih izdelkov je dovoljeno postavljati na javnih površinah. Kioski, turistične oznake in spominska obeležja morajo biti postavljeni tako, da dopolnjujejo javni prostor in ne ovirajo vzdrževanja komunalnih naprav in prometnih objektov. Objekte in naprave za oglaševanje je dovoljeno postavljati samo v skladu z določili splošnega akta, ki za območje MOL ureja merila za določitev lokacij ter druge pogoje za oglaševanje. Postavitev objektov za oglaševanje na fasadah objektov ni dovoljena. Dovoljeni so izveski v pritličju objektov, vendar samo za podjetja in ustanove, ki imajo v objektu svoje prostore.«. 18. člen Za 16. členom se doda nov 16.a člen, ki se glasi: »16.a člen Klimatsko napravo je dovoljeno namestiti na objekt tako: – da na fasadi ne bo vidna (za balkonsko ograjo, na podstrešje, na teraso, znotraj objekta, na streho objekta), – da naprava ne bo imela motečih vplivov na sosednje objekte oziroma stanovanja (hrup, zrak, odtok vode) in – da ne bo spreminjala zunanjega izgleda objekta. Nameščanje klimatskih naprav na fasado večstanovanjskega objekta ni dovoljeno.«. 19. člen V 20. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Obnovo fasade, vključno z izbiro barve in ostalih posegov, je treba izvajati v skladu z gradbenim dovoljenjem za objekt.«. 20. člen V 23. členu se druga alineja spremeni tako, da se glasi: »– kadar ima kontrast namen vzpostaviti prostorsko dominanto. Presoje tovrstnih odstopanj se izvede v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja.«. 21. člen V 24. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Urbana oprema mora biti postavljena tako, da dopolnjuje javni prostor in ne ovira vzdrževanja komunalnih naprav in prometnih objektov.«. 22. člen V 25. členu se v prvi alineji prvega odstavka beseda »pomožnih« nadomesti z besedo »nezahtevnih objektov za lastne potrebe«. Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Zadovoljitev vseh spremljajočih prostorskih potreb k osnovni dejavnosti je treba zagotoviti v okviru gradbene parcele.«. 23. člen 30. člen se spremeni tako, da se glasi: »Skupne širine varovalnih pasov državnih cest so glede na kategorizacijo cest, vrsto prometa, število voznih pasov in ureditev obcestnega prostora naslednje: – avtocesta 40 m, – hitra cesta 35 m, – glavna cesta 25 m, – regionalna cesta 15 m, – kategorizirana občinska cesta 10 m, – lokalna cesta 5 m in – državna kolesarska steza 5 m. Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega sveta na vsako stran. Širine varovalnih pasov občinskih cest (to so vse javne ceste v območju MOL, ki niso kategorizirane kot državne ceste) so: – lokalna cesta 5 m, – javna pot 4 m, – javna pot za kolesarje 3 m, – mestna ali krajevna cesta 8 m, – glavna mestna cesta 10 m, – zbirna mestna ali krajevna cesta 10 m. Varovalni pas se meri od osi ceste na vsako stran.«. 24. člen 31. člen se spremeni tako, da se glasi: »Varovalni pas glavne železniške proge in regionalne železniške proge je 200 m, merjeno od osi skrajnih tirov. Rezervat obvozne železniške proge je 40 m.«. 25. člen 34. člen se spremeni tako, da se glasi: »V rezervatih obstoječih in predvidenih energetskih ter komunalnih vodov ni dovoljena gradnja novih objektov in naprav, rekonstrukcij, prizidav in nadzidav, razen izjemoma ob soglasju upravljavca posameznega voda. Na obstoječih objektih so dovoljena le vzdrževalna dela.«. 26. člen 35. člen se spremeni tako, da se glasi: »Posamezni komunalni objekti in naprave kot so transformatorske postaje, črpalne postaje, sanitarni kioski, vodni zbiralniki ipd., morajo biti postavljeni tako, da niso vidno izpostavljeni in ne vplivajo moteče na bivalno okolje, praviloma ne v sklopu objekta, temveč neposredno poleg njega ali pod nivojem javne površine ali v sklopu drugega objekta.«. 27. člen 36. člen se spremeni tako, da se glasi: »Obstoječe in predvidene objekte je treba priključiti na komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo (kanalizacijsko omrežje, vodovodno omrežje, električno omrežje, plinovodno omrežje ali toplovodno omrežje). Sekundarni in primarni vodi morajo praviloma potekati po javnih (prometnih in intervencijskih) površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno nemoteno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav. V primeru, ko potek komunalnih vodov v javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih vodov na njegovem zemljišču, upravljavec posameznega komunalnega voda pa mora za to od lastnika pridobiti služnost. Trase komunalnih in energetskih vodov, objektov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov do ostalih naravnih ali grajenih struktur. Če se z gradnjo novih objektov posega v traso obstoječih infrastrukturnih vodov je treba pridobiti pogoje pristojnega upravljavca, ter v skladu s tem prestaviti infrastrukturni vod ali medsebojno uskladiti gradnjo. Kanalizacijsko omrežje Vsi objekti morajo biti priključeni na javno kanalizacijo. Kanalizacija mora biti zgrajena v vodotesni izvedbi. Komunalno odpadno vodo iz objektov je treba gravitacijsko priključiti na javno kanalizacijo, če je kota kleti objekta, v kateri so ali bodo odtoki, najmanj 10 cm nad koto pokrova bližnjih revizijskih jaškov na javnem kanalu. V nasprotnem primeru je treba iz više lociranih prostorov preko interne kanalizacije odpadne vode voditi ločeno do zunanjega revizijskega jaška na kanalizacijskem priključku, iz kletnih prostorov pa preko ustrezno dimenzioniranega internega črpališča. Industrijske odpadne vode, ki vsebujejo mastne, strupene, vnetljive ali agresivne snovi, se morajo pred priključkom na javno kanalizacijo očistiti do dovoljene stopnje onesnaženosti po Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05 ter 45/07) ter po uredbah za posamezne dejavnosti. To določilo velja za vse uporabnike kanalizacijskega sistema. Padavinske odpadne vode, ki odtekajo iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin, je treba speljati preko lovilca olj v ponikanje ali v javno kanalizacijo. Pri odvajanju padavinske vode iz utrjenih površin je treba upoštevati Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode iz javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05). Na javno kanalizacijo ni dovoljeno priključevati drenažnih in zalednih vod. V postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja je treba pridobiti in upoštevati projektne pogoje upravljavca javne kanalizacije. Če je zaradi načrtovane gradnje treba prestaviti javno kanalizacijo, je treba pri upravljavcu javne kanalizacije naročiti projektno nalogo. Vodovodno omrežje Priključitev objektov na vodovodno omrežje je pogojeno z istočasno priključitvijo na kanalizacijsko omrežje. Uporabniki tehnoloških voda morajo uporabljati zaprte sisteme. Vodovodi morajo biti zgrajeni iz atestiranih materialov. Pred zasipom novo zgrajenih vodovodov mora biti izveden tlačni preizkus. Vse vodovode se opremi s hidranti praviloma nadzemne izvedbe. Vodomerni jaški se izvedejo v objektih ali na gradbeni parceli posameznega objekta. Pri nameravanih posegih v planski celoti Š4 Dravlje je treba upoštevati obstoječo projektno in tehnično dokumentacijo za vodovodno omrežje. V postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja je treba pridobiti in upoštevati projektne pogoje, smernice oziroma idejno rešitev, ki jo izdela upravljavec vodovodnega sistema. Daljinski sistem oskrbe s toploto Pogoje za priključitev objekta na daljinsko ogrevanje oziroma plin določi Energetika Ljubljana d.o.o. Distribucijsko plinovodno omrežje Pri načrtovanju novih objektov in spremljajočih komunalnih vodov je treba upoštevati obstoječe plinovodno omrežje v smislu zaščite plinovodov v primeru večjih izkopov oziroma drugih posegov. V postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo omrežja, hišnih plinskih priključkov in priključkov na plinovodni sistem je treba pridobiti in upoštevati projektne pogoje, smernice oziroma idejno rešitev, ki jo izdela upravljavec plinovodnega sistema, Energetike Ljubljana d.o.o. Prenosno plinovodno omrežje Pri gradnjah je treba upoštevati nadzorovani pas plinovoda M3, MMRP Šempeter NG–odcep Ljubljana, in varnostni pas plinovoda 30000, MRP Ljubljana–Koseze. Oba plinovoda upravlja Geoplin d.o.o. Za poseg v varstveni pas plinovoda je treba pridobiti soglasje Energetike Ljubljana d.o.o. Elektroenergetsko omrežje Transformatorska postaja (TP) se locira ob prostore za odpadke, dovoze, parkirišča itd. Ne smejo biti locirani v neposredni bližini prostorov, v katerih se dalj časa zadržujejo ljudje. Pri postavitvi TP in vodenju srednjenapetostnih kabelskih tras je treba upoštevati določila veljavnih podzakonskih predpisov, ki urejajo elektromagnetno sevanje v naravnem in življenjskem okolju. V postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja je treba za priključitev objektov na elektro omrežje upoštevati projektne pogoje, smernice oziroma idejno rešitev, ki jo izdela upravljavec elektroenergetskega sistema. Varstveni pas elektroenergetskega voda nazivne napetosti 220 kV je 20 m, nazivne napetosti 110 kV 15 m ter nazivne napetosti 10/20 kV 10 m, merjeno od osi skrajnih vodov. Varovalni koridor elektroenergetskih vodov nazivne napetosti 220 kV je 45 m, nazivne napetosti 110 kV pa 15 m, merjeno od osi skrajnih vodov. V varovalnih koridorjih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ter komunikacijskih oddajnih sistemov ni dopustna gradnja stavb, ki zahtevajo povečano varstvo pred sevanjem, in sicer: – bolnišnic, zdravilišč, okrevališč in turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji, – stanovanjskih objektov, – objektov vzgojno varstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva, – objektov, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti, – igrišč in javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, ki so namenjene za zadrževanje večjega števila ljudi. V varovalnih koridorjih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja 110 kV in več gradnja stavb ni dopustna, na obstoječih zakonito zgrajenih objektih so dopustna investicijska vzdrževalna dela ter gradnja pomožnih objektov, ki služijo obstoječemu objektu (garaže, parkirišča, lope). Za vse objekte (novogradnje, nadzidave, dozidave objektov in spremembe namembnosti) namenjenih za stalno oziroma občasno prebivanje ter za pomožne objekte, ki posegajo v elektroenergetske varovalne koridorje obstoječih daljnovodov, je treba v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti dopustih vrednosti elektromagnetnega sevanja v skladu s predpisi. Javna razsvetljava Na območjih, kjer javna razsvetljava še ni zgrajena, je ob glavnih cestah in ulicah treba zgraditi osnovno razdelilno omrežje. Vse javne povozne, parkirne, pohodne in manipulativne površine je treba opremiti z javno razsvetljavo. Razsvetljava funkcionalnih površin ob objektih je internega značaja in ni povezana s sistemom javne razsvetljave. Za izvedbo javne razsvetljave se uporabijo tipski elementi, kar omogoča enostavno vzdrževanje. Kabelsko razdelilni sistem – KRS Za sprejem televizijskih programov prek satelita in distribucijo signala je treba zgraditi razdelilno kabelsko omrežje in ga povezati z glavno antensko postajo s sprejemnim sistemom. Elektronske komunikacije Na območjih, ki še niso opremljena s telefonskim omrežjem, je treba zgraditi osnovno kabelsko telefonsko mrežo in ga povezati s telefonsko centralo Dravlje. Gradnja baznih postaj je prepovedana v stanovanjskih naseljih (oznaka morfološke enote 1, 2 in 5) v drugih območjih pa je dovoljena le, če se bazna postaja nahaja na objektu, ki je vsaj 7 m višji od okoliških objektov v radiu 200 m. Gradnja antenskega stolpa je dovoljena v površinah za proizvodnjo in promet, v kmetijskih in v gozdnih površinah, če lokacija v prostoru ni izpostavljena. Vključitev objekta v prostor se ugotavlja v soglasju pristojne službe za varstvo narave. Gradnja antenskega stolpa je dovoljena le, če je stolp 7 m višji od okoliških objektov v radiu 200 m. Lokacijo posamezne bazne postaje je treba utemeljiti s strokovno presojo posega v prostor, ki jo izdela za to usposobljena organizacija. Pri tem je treba upoštevati tudi predpise v zvezi z elektromagnetnim sevanjem.«. 28. člen V 37. členu se v poglavju »Varstvo vodnih virov« za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Severovzhodni in osrednji del planske celote se nahaja v ožjem (VVO IIB) oziroma v širšem (VVO III) vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja. Upoštevati je treba veljavne predpise, ki urejajo vodovarstveno območje za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja (Uradni list RS, št. 120/04, 7/06). Pred posegom v prostor je treba pridobiti vodno soglasje pristojne službe. Podatek o tem, ali se nepremičnina nahaja v območju vodonosnika Ljubljanskega polja, posreduje pristojni organ Mestne uprave Mestne občine Ljubljana v lokacijski informaciji.«. 29. člen 38. člen se spremeni tako, da se glasi: »V območju urejanja ŠS 4/1 Dravlje veljajo poleg skupnih še naslednja posebna in dodatna merila in pogoji: V morfoloških enotah 1A/1, 1A/2, 1A/4, 1A/5, 1A/6, 1A/7, 5C/3, 5C/4 in 8/2 je območje gradenj označeno z gradbenimi mejami in gradbenimi linijami na regulacijski karti; v teh morfoloških enotah je gradnja objektov možna samo znotraj določenih gradbenih mej in gradbenih linij. V vsem območju urejanja so dovoljena investicijsko vzdrževalna dela obstoječih objektov in naprav ter zunanjih ureditev.
Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.