(2)GRAFIČNI DEL 1 Izsek iz kartografskega dokumentacije s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju; M 1:5000 2.1 Pregledna situacija (TTN); M 1:25000 2.2 Situacija s prikazom prostorske ureditve v širšem prostoru (DOF); M 1:10000 3 Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji; M 1:5000 4 Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem (DKN); M 1:1000 5 Prikaz ureditev glede postavitve objektov znotraj ureditvenih območij: 5.1 Ureditvena situacija OPPN; M 1:1000 5.2 Ureditvene enote OPPN; M 1:1000 6 Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro: 6.1 Prometna infrastruktura; M 1:1000 6.2 Energetska, komunalna in ostala infrastruktura; M 1:1000 7 Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave; M 1:1000 8 Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom; M 1:1000 9 Načrt parcelacije s tehničnimi elementi za zakoličbo: 9.1 Načrt parcelacije; M 1:500 9.2 Zakoličbena situacija; M 1:500 B. PRILOGE OPPN 1. Izvleček iz strateškega prostorskega akta 2. Prikaz stanja prostora 3. Seznam strokovnih podlag, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta 4. Smernice nosilcev urejanja prostora 5. Mnenja nosilcev urejanja prostora 6. Obrazložitev in utemeljitev OPPN 7. Povzetek za javnost 8. Odločba o CPVO. II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE 3. člen (prostorske ureditve) Območje OPPN se nahaja vzhodno od stanovanjskega predela Gornje Mirne Peči in severno od Češenc. Območje se v glavnem nameni za mešano stanovanjsko gradnjo. Predmet obravnave v OPPN je določitev: – zemljiških parcel za gradnjo stanovanjskih stavb ter stavbe za poslovne, storitvene in oskrbne dejavnosti z možnostjo stanovanj, – zelenih površin: (zasebne, javne), – površin za prometne ureditve (ceste, parkirišča, manipulativne površine), – površin komunalne in energetske infrastrukture, – urbanistično-arhitekturnih pogojev in vseh ostalih pogojev, ki jih bodo morali investitorji upoštevati pri umestitvi novih objektov v prostor. III. UREDITVENO OBMOČJE OPPN 4. člen (ureditveno območje OPPN) Območje OPPN obsega površino velikosti približno 8,8 ha in zajema zemljišča ter dele zemljišč s parcelnimi št.: 533/63, 533/64, 533/65, 2868/3, 1065/10, 1065/20, 1065/22, 1065/25, 1065/40, 2869/14, 1069/7, 1069/37, 1069/34, 1069/31, 1069/23, 1069/28, 1065/3, 1065/2, 1065/1, 1069/7, 1069/5, 1069/4, 1069/3, 1071/33, 1069/26, 1017/2, 2868/5, 1012/4, 1064, 2869/8, 1061/5, 2870/5, 1071/28, 1071/25, 1017/1, 2868/6, 1012/6, 1063/3, 2869/6, 1060/4, 1061/2, 1071/19 vse k.o. Mirna Peč. Meja obravnavanega območja je na zahodu definirana s stanovanjsko pozidavo ob cesti Mirna Peč–Gornja Mirna Peč, na jugozahodu sega do predvidenega krožnega križišča, ki se v južnem delu naveže na obstoječo javno pot oziroma na traso predvidene priključne ceste (deviacijo 1-16 Mirna Peč po DLN AC na odseku Ponikve–Hrastje; uredba objavljena v Uradnem listu RS, št. 85/06). Severovzhodni in vzhodni del območja sta definirana s traso nove priključne ceste (deviacijo 1-11 Mirna Peč po DLN). 5. člen (ureditvene enote) Območje urejanja je razdeljeno na štiri ureditvene enote (UE1 do UE4) ter posamezne sklope znotraj UE: – UE 1 – območje, namenjeno za stanovanjske stavbe: – 1a: območje samostoječih hiš, – 1b: območje vrstnih hiš, – 1c: območje večstanovanjskih stavb – vila bloki. – UE 2 – območje, namenjeno za poslovne, storitvene in oskrbne dejavnosti z možnostjo stanovanj. – UE 3 – območje, namenjeno za zelene površine: – 3a: območje obstoječih gozdnih površin (bariera okoli naselja), – 3b: območje urejenih zelenih površin za rekreacijo in prosti čas. – UE 4 – območje, namenjeno za gradnjo infrastrukture (prometne, komunalne in energetske, ureditvi ekoloških otokov, postavitvi trafo postaj, plinske postaje in drugih infrastrukturnih objektov), garažnih stavb oziroma podzemnih parkirnih hiš. IV. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR A) Opis vplivov in povezav prostorskih ureditev s sosednjimi območji 6. člen (vplivno območje) Vplivno območje OPPN bo v času gradnje zajemalo zemljišča znotraj ureditvenega območja ter zemljišča izven območja OPPN, ki so namenjena za gradnjo prometne, komunalne in energetske infrastrukture. Pri in po izvedbi prostorskih ureditev bo dodatno obremenjeno tangirano prometno omrežje, ki se rešuje s predvidenim petkrakim krožnim križiščem. Le-ta združuje ceste na nivoju lokalne prometne infrastrukture, in sicer: lokalno cesto Mirna Peč–Gornja Mirna Peč, dostop v območje OPPN z navezavo na primarno notranjo cesto »A«, dostop do območja Postaje, dostop do območja šole. Ta se preko deviacije 1-16 Mirna Peč navezuje na bodočo regionalno cesto deviacija 1-11 Mirna Peč. Krožno križišče se rešuje po posebnem projektu in ni predmet tega OPPN, vpliva pa na urbanistične in prometne rešitve sosednjih območij. 7. člen (vpliv in povezave s sosednjimi območji) Na severu je območje omejeno z železniško progo, na severozahodu in zahodu s traso predvidene priključne ceste – deviacijo 1-11 Mirna Peč, na jugu pa z lokalno cesto oziroma s traso predvidene priključne ceste 1-16 Mirna Peč. Na jugozahodu se območje preko primarne notranje ceste A priključuje na petkrako krožno križišče, ki predstavlja tudi južni dostop v cono. Območje bo v celoti obdano z zelenim pasom, ki bo služil kot bariera pred negativnimi vplivi iz okolja in hkrati omilil vplive v odnosu do obstoječe strukture. Tako bo vpliv povzročanja hrupa železnice kot bodoče priključne cesta manjši. Hkrati pa bo zelena ločnica med novim in starim še omehčala prehod med njima, kljub temu da predvidena gradnja na zahodu že upošteva odmike od obstoječih hiš ter nadaljuje enako vsebino kot tudi tipologijo in obliko obstoječega. Predvidena realizacija programov v območju urejanja ne bo imela negativnih vplivov na okolje z vidika varstva pred požarom, zdravstvenega varstva ter ostalega varstva in zaščite okolja. Prostorske ureditve sledijo naravnim danostim v prostoru (relief) in izhajajo iz obstoječega stanja (geometrija obstoječe grajene in naravne strukture). Upošteva se prisotnost obstoječih dejavnosti in infrastrukture v tem in nekoliko širšem prostoru ter tendenca, da se obstoječa grajena struktura zaokroži kot kompleksna zelena stanovanjska cona s spremljajočo vsebino. B) Opis rešitev načrtovanih objektov in površin 8. člen (vrste gradenj) V vseh ureditvenih enotah so dovoljene gradnje novih objektov, rekonstrukcije objektov, redna in investicijska vzdrževalna dela na zgrajenih objektih, vzdrževalna dela v javno korist ter odstranitve objektov. Dovoljene so tudi spremembe namembnosti dela ali celotnih objektov. 9. člen (vrste objektov) V OPPN so dovoljene naslednje vrste zahtevnih in manj zahtevnih objektov (povzeto po Uredbi o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena, Uradni list RS, št. 33/03 in 78/05 popr.): – v UE1a in UE1b: 1 / Stavbe: 11 / Stanovanjske stavbe – 111 enostanovanjske stavbe: • 11100 enostanovanjske stavbe (stanovanje v samostoječi stavbi z enim stanovanjem, stanovanje v vrstni hiši). – v UE 1c: 1 / Stavbe: 11 / Stanovanjske stavbe – 111 enostanovanjske stavbe: • 11100 enostanovanjske stavbe (stanovanje v vrstni hiši). – 112 večstanovanjske stavbe: – 11210 dvostanovanjske stavbe, – 11221 tri-in večstanovanjske stavbe. – v UE 2: 1 / Stavbe: 11 / Stanovanjske stavbe: – 112 večstanovanjske stavbe. 12 / Nestanovanjske stavbe: – 121 gostinske stavbe, – 122 upravne in pisarniške stavbe, – 123 trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti: • 12301 trgovske stavbe, • 12304 stavbe za druge storitvene dejavnosti. – 124 stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij: • 12420 garažne stavbe. – v UE 3: 2 / Gradbeni inženirski objekti: 24 / Drugi gradbeno inženirski objekti: – 241 objekti za šport, rekreacijo in drugi objekti za prosti čas, razen 24121: Marine s pripadajočimi pristaniškimi napravami. – v UE 4: 1 / Stavbe: 12 / Nestanovanjske stavbe: – 124 stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij: • 12420 garažne stavbe. 2 / Gradbeni inženirski objekti: 24 / Drugi gradbeno inženirski objekti: – 241 objekti za šport, rekreacijo in drugi objekti za prosti čas, razen 24121: Marine s pripadajočimi pristaniškimi napravami. – v vseh UE: 2 / Gradbeni inženirski objekti: 21 / objekti transportne infrastrukture: – 211 ceste: • lokalne ceste, javne poti. 22 / cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi: – 221 distribucijski cevovodi, distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja. V območju urejanja so v vseh UE, kjer je dovolj razpoložljivega prostora, dovoljene tudi gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov na osnovi Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08), in sicer: – nezahtevni objekti: – objekti za lastne potrebe (drvarnica, garaža, steklenjak, uta oziroma senčnica, bazen, lopa, utrjene dovozna poti), – ograje, – škarpe in podporni zidovi, – pomožni infrastrukturni objekti (pločnik in kolesarska steza ob vozišču ceste, postajališče, pomožni objekti za spremljanje stanja okolja, mala čistilna naprava), – začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam (kiosk oziroma tipski zabojnik), – spominska obeležja, – objekti za oglaševanje, – enostavni objekti: – objekti za lastne potrebe (nadstrešek, rezervoar za utekočinjen naftni plin ali nafto, mala komunalna čistilna naprava, zbiralnik za kapnico, utrjena dvorišča), – pomožni infrastrukturni objekti (pomožni cestni objekti, pomožni energetski objekti, telekomunikacijske antene in oddajniki, pomožni komunalni objekti, pomožni objekti za spremljanje stanja okolja), – začasni objekti, – vadbeni objekti (igrišče za šport in rekreacijo na prostem, kolesarska steza, sprehajalna pot, trimska steza), – spominska obeležja, – urbana oprema. 10. člen (vrste dejavnosti) Obravnavano območje je v UE1 namenjeno v glavnem za bivanje. V UE2 pa pretežno za poslovno, storitvene in oskrbne dejavnosti, kjer se v zgornjih etažah dopušča tudi bivanje. Znotraj stanovanjskih hiš v ureditveni enoti UE1 so dopustne različne dejavnosti, ki so kompatibilne z bivanjem. V UE1 in UE2 so poleg ostalih določil tega odloka, navedene dejavnosti dovoljene, v kolikor se na parceli ali na javnih parkiriščih zagotovi zadostno število parkirnih mest za določeno dejavnost. V skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08) so v stavbah poleg bivanja dopustne dejavnosti, ki so klasificirane kot: G) TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL le v UE2 – 47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili; I) GOSTINSTVO le v UE2 – 56 Dejavnost strežbe jedi in pijač (vse razen 56.105 Turistična kmetija brez sob); J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI – 58 Založništvo, – 62 Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti, – 63 Druge informacijske dejavnosti; K) FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI L) POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI M) STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI (vse razen 75 Veterinarstvo) N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI P) IZOBRAŽEVANJE – 85.1 Predšolska vzgoja; Q) ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO – 86 Zdravstvo (vse razen 86.1 Bolnišnična zdravstvena dejavnost), – 88 Socialno varstvo brez nastanitve; R)KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI – 90 Kulturne in razvedrilne dejavnosti, – 93 Športne in druge dejavnosti za prosti čas (vse razen 93.291 Dejavnost marin in 93.292 Dejavnost smučarskih centrov); S) DRUGE DEJAVNOSTI – 95 Popravila računalnikov in izdelkov za široko rabo, – 96 Druge storitvene dejavnosti (razen 96.03 Pogrebna dejavnost); T) DEJAVNOST GOSPODINJSTEV Z ZAPOSLENIM HIŠNIM OSEBJEM; PROIZVODNJA ZA LASTNO RABO Območje UE 3 je namenjeno za zelene površine: – ureditev zatravljenih površin, brežin, – ureditev gozdnega roba, – ureditev površin za šport in rekreacijo ter prosti čas (sprehajalna pot, trim steza, športno in otroško igrišče), – postavitev urbane opreme, – zasaditev visokih dreves in nizkega grmičevja. Območje UE4 je namenjeno za gradnjo: – infrastrukture: • gradnja prometnic ter ostale komunalno – energetskega infrastrukture, • ureditev ekoloških otokov, • postavitev trafo postaj in drugih infrastrukturnih objektov (plinska postaja …), • ureditev tlakovanih pešpoti, – garažnih stavb oziroma podzemnih parkirnih hiš. 11. člen (vrste ureditev) V območju OPPN (v vseh UE) so dovoljene naslednje ureditve: – hortikulturne ureditve (kot je npr. ureditev cvetličnjakov, zelenih površin, zasaditev drevoredov, grmovnic ipd.), – parterne ureditve (tlakovanja, ureditve trgov, zunanjih javnih teras – platojev, vedutnih točk, pešpoti, zunanjih stopnic ipd.). C) Lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo 12. člen (izhodišča za načrtovanje) Načrtovanje obravnavanega območja se zgleduje po teoriji »vrtnega mesta« oziroma mirne zelene suburbane cone, ki načrtuje urbane dejavnosti (stanovanja, storitev, trgovina) in hkrati ureditev nezazidanega, naravnega prostora (ohranjanje gozdnega roba, površine za rekreacijo in prosti čas, pešpoti …). Ureditev predvidene stanovanjske soseske bo povezovala arhitekturo (grajeno strukturo) z zunanjim prostorom. Takšna zasnova območja tipološko ustreza urbanizaciji širšega ruralnega prostora in hkrati nudi boljšo kvaliteto bivanja. 13. člen (pogoji za stanovanjske stavbe v UE1a) Območje te ureditvene enote je namenjeno gradnji samostoječih hiš. Predvidene so na zahodnem robu ter na severu in vzhodu območja. Hiše ohranjajo značaj ruralnega prostora z možnostjo sodobnega pristopa oblikovanja. Na parcelo naj se locirajo znotraj površine za razvoj objekta najbolj ugodno glede na dostopnost, nagib terena, orientacijo ter organizacijo nepozidanega prostora in sicer tako, da se ohrani čim večji del uporabne zelene površine. V hišah so dopustne dejavnosti iz 10. člena tega odloka, ki niso moteče za stanovanjsko okolje. Tipologija: – definirana je kot prostostoječa grajena struktura. Velikost in zmogljivost: – Horizontalni gabarit stavbe: je dovoljen na površini za razvoj objekta(
- ov)dimenzij 12 m x 12 m z dovoljenim odstopanjem do največ +15%. Znotraj površine za razvoj objekta je možno poljubno locirati in oblikovati tloris objekta na način, da se osnovnemu tlorisu dodajajo manjši volumni oziroma da se osnovnemu tlorisu doda enakovreden kubus. Osnovni tloris je podolgovate oblike z razmerji stranic od 1:1,2 – 1:1,5. Minimalna velikost bruto tlorisne površine je 80 m². Izven gradbene linije ter površine za razvoj objekta je okoli objekta proti dostopni cesti možna postavitev le nadstreška za avtomobile. – Vertikalni gabarit: K+P+M (višina kolenčnega zidu do največ 1,20
- m)ali P+1 (v primeru ravne ali enokapne strehe). Izvedba kleti je lahko delno ali v celoti vkopana, pod pogojem da kota pritličja ne sme biti višja od 0,50 m nad koto urejenega terena. Oblikovanje zunanje podobe: – Konstrukcija: predvideni so klasično zidani, leseni ali montažni objekti. – Kota pritličja oziroma kleti: V primeru dostopa v nivo kleti je kota kleti definirana z niveleto dostopne ceste in je do 0,50 m nad le-to. V primeru dostopa v nivo pritličja pa je kota pritličja definirana z niveleto dostopne ceste in je do 0,50 m nad le-to. Kote so prikazane v grafičnem delu (list 5.1 Ureditvena situacija). – Streha: osnovna streha je lahko ravna do enokapna od 0º–15º ali dvokapna z naklonom strešin od 35º–45º. Smer slemena je poljubna in odvisna od zasnove stavbe oziroma vzporedna z daljšo stranico. V detajlih je dovoljena kombinirana streha, možnost frčad (trapezne niso dovoljene), čopi niso dovoljeni. Na enokapnih strehah frčade niso dovoljene. Na strehah je dovoljeno postavljati sončne zbiralnike, vendar naj bodo postavljeni zadržano in ob upoštevanju vpliva na podobo naselja. – Kritina: je pogojena s tehnologijo stavbe. Dovoljeni so temnejši toni (temno siva, rdeča, rjava barva). Ravna streha je lahko ozelenjena. Na nadstreških za avtomobile je dovoljena ravna ali ločna (polkrožna) transparentna streha. – Fasada: pri oblikovanju fasad je dovoljena uporaba sodobnih materialov na način, da se doseže oblikovno in funkcionalno kvalitetna arhitektura. Barve naj bodo umirjenih tonov, vendar je možna uporaba širokega spektra. Nikakor pa niso dovoljene flouroscentne barve. Možna je gradnja izzidkov, balkonov in teras. Nadstrešek za avtomobile je lahko lesene ali kovinske konstrukcije brez obodnih sten in s streho. Lega na zemljišču: – Lega: je definirana znotraj površine za razvoj objekta. – Gradbena linija: je vzporedna z dostopno cesto in je razvidna v grafičnem delu (list 5.1 Ureditvena situacija). Možno je odstopanje od le-te do največ 0,80 m v notranjost ali zunanjost parcele. Postavitev izzidkov, balkonov in teras lahko odstopa izven gradbene linije do največ 1,5 m v 1/3 dolžine celotne fasade. V primeru postavitve nadstreška za avtomobile pa pod zgoraj navedenimi določili. – Oddaljenost od parcelne meje: minimalno 4 m oziroma tako, da je zagotovljena požarna varnost objektov ter ustrezna površina za normalno vzdrževanje posameznega objekta. – Oddaljenost od cestnega sveta: minimalno 6 m, razen v primeru postavitve nadstreška za avtomobile. – Oddaljenost od sosednje stavbe: 8 m med stavbama. V primeru manjših odmikov morajo biti zagotovljeni pogoji za preprečitev negativnih vplivov med objekti (osvetlitev, vibracije, svetlobni in zvočni učinki). – Dostopi na parcelo: so definirani iz notranjih napajalnih cest. Dostopi se izvedejo glede na končno organizacijo objekta(
- ov)na parceli. Glede na niveleto ceste so le-ti predvideni na novo kleti oziroma na nivo pritličja. Zunanja ureditev: – Okolica hiše se zazeleni (zatravi ali zasadi z drevesi, grmovnicami) in uredi glede na potrebe posameznika, uredijo se tudi parkirne in manipulativne površine. – Ne glede na prikaz definiran v grafičnem delu (list 5.1 Ureditvena situacija) je možna poljubna ureditev parkirnih, manipulativnih in zelenih površin in sicer odvisno od potreb in razpoložljivega prostora na parceli. – Na parceli je, zaradi premostitve višinskih razlik, možna postavitev opornih zidov v kamniti ali betonski izvedbi. Zemljiška parcela: – Velikost zemljiške parcele je definirana v grafičnem delu (list 9.1 Načrt parcel). – Zemljiška parcela je lahko max. 40% pozidana (vključno z enostavnimi in nezahtevnimi objekti). – Zemljiške parcele je možno tudi povečati, če je zato primeren prostor. 14. člen (pogoji za stanovanjske stavbe v UE1b) Območje vrstnih hiš se nahaja v osrednjem delu (zahod) območja kot nadaljevanje geometrije obstoječih objektov. Vrstna hiša (hiša v vrsti) je enodružinska hiša v eni ali več etažah, katere stranski zidovi so skupni s sosednjimi hišami. Pri postavitvi vrstnih hiš je možno zamikati osnovne enote znotraj površine za razvoj objekta, kar omogoča razgibanost niza. Možne so tudi prekinitve grajene strukture s praznimi (zelenimi) enotami. Ritem zelenih prekinitev je poljuben in odvisen od končne ureditve in s tem celotnega izgleda niza. Objekti v nizu naj se oblikujejo najbolj ugodno glede na dostopnost in nagib terena. V hišah so dopustne dejavnosti, ki niso moteče za stanovanjsko okolje in so navedene v 10. členu tega odloka. Tipologija: – definirana je kot linearni niz z možnimi prekinitvami posameznih enot, vzporeden z dostopno cesto. – Posamezne osnovne enote so pravokotne oblike in pravokotne na dostopno cesto. Možno jih je prekinjati (zelena površina), združevati (preoblikovati v atrijske hiše) ali zamikati, kar omogoča razgibanost niza. V primeru, da pa se združita dve enoti in sledi prekinitev ter tako v enakem ritmu do konca niza, so hiše definirane kot “dvojčki”. – Pri oblikovanju posameznega niza mora biti zagotovljena poenotenost le-tega. Velikost in zmogljivost: – Horizontalni gabarit: osnovni tloris je dovoljen na površini za razvoj objekta(
- ov)dimenzij 7 m x 14 m z dovoljenim odstopanjem do največ +10%, kar posledično pomeni tudi drugačno razporeditev enot v nizu. Tloris stavbe je lahko poljubno lociran in razgiban znotraj površine za razvoj objekta. Izven gradbene linije ter površine za razvoj objekta je okoli objekta proti dostopni cesti možna postavitev le nadstreška za avtomobile. – Vertikalni gabarit: K+P+M (višina kolenčnega zidu, do največ 1,50
- m)ali P+1 (v primeru ravne strehe). Izvedba kleti je lahko delno ali v celoti vkopana, pod pogojem da kota pritličja ne sme biti višja od 0,50 m nad koto urejenega terena. Dovoljena so odstopanja od višinskih gabaritov v nizu glede na postavitev sklop posameznih aenote na teren. Oblikovanje zunanje podobe: – Konstrukcija: predvideni so klasično zidani, leseni ali montažni objekti. – Kota pritličja oziroma kleti: V primeru dostopa v nivo kleti je kota kleti definirana z niveleto dostopne ceste in je do 0,50 m nad le-to. V primeru dostopa v nivo pritličja pa je kota pritličja definirana z niveleto dostopne ceste in je do 0,50 m nad le-to. Kote so prikazane v grafičnem delu (list 5.1 Ureditvena situacija). – Streha: osnovna streha je ravna do enokapna od 0º–15 º ali dvokapna z naklonom do 35º–45º, možnost frčad (trapezne niso dovoljene), čopi niso dovoljeni. Na enokapnih strehah frčade niso dovoljene. Na strehah je dovoljeno postavljati sončne zbiralnike, vendar naj bodo postavljeni zadržano in ob upoštevanju vpliva na podobo naselja. Smer slemena je poljubna in odvisna od zasnove objekta. Dovoljen je višinski zamik slemen v nizu glede na postavitev sklopov posameznih enot na teren. – Kritina: odvisna od konstrukcije strehe; temnejši toni (temno siva, rdeča, rjava barva). Dovoljeni so temnejši toni (temno siva, rdeča, rjava barva). Ravna streha je lahko ozelenjena. Na nadstreških za avtomobile je dovoljena ravna ali ločna (polkrožna) transparentna streha. – Fasada: pri oblikovanju fasad je dovoljena uporaba sodobnih materialov na način, da se doseže oblikovno in funkcionalno kvalitetna arhitektura. Pri oblikovanju fasade posameznega niza mora biti zagotovljena poenotenost le-te. Barve naj bodo umirjenih tonov, vendar je možna uporaba širokega spektra. Nikakor pa niso dovoljene flouroscentne barve. Možna je gradnja izzidkov, balkonov in teras. Nadstrešek za avtomobile je lahko lesene ali kovinske konstrukcije brez obodnih sten in s streho. Lega na zemljišču: – Lega: je definirana s površino za razvoj objekta. – Gradbena linija: gradbena linija je vzporedna z dostopno cesto in je razvidna iz grafičnega dela (list 5.1 Ureditvene situacije). Možno je odstopanje od le-te za 1,20 m v notranjost ali zunanjost parcele. Postavitev izzidkov, balkonov in teras lahko odstopa izven gradbene linije do največ 1,5 m v 1/3 dolžine celotne fasade. V primeru postavitve nadstreška za avtomobile pa pod zgoraj navedenimi določili. – Oddaljenost od parcelne meje: minimalno 4 m oziroma tako, da je zagotovljena požarna varnost objektov ter ustrezna površina za normalno vzdrževanje posameznega objekta. – Oddaljenost od sosednje stavbe: zagotovljeni morajo biti pogoji za preprečitev negativnih vplivov med enotami (osvetlitev, vibracije, svetlobni in zvočni učinki). – Oddaljenost od cestnega sveta: minimalno 6 m, razen v primeru nadstreška za avtomobile. – Dostopi na parcelo: so definirani iz notranjih napajalnih cest. Dostopi se izvedejo glede na končno organizacijo objektov na parceli. V primeru, da se ne more zagotoviti dostop na dvoriščno stran parcele med objekti v nizu, se le-ta predvidi iz dvoriščne dostopne poti, za kar se nameni del posameznih parcel v širini najmanj 2 m. Zunanja ureditev: – Okolica hiše se zazeleni (zatravi ali zasadi z drevesi, grmovnicami) in uredi glede na potrebe posameznika, uredijo se tudi parkirne in manipulativne površine. – Ne glede na prikaz definiran v grafičnem delu (list 5.1 Ureditvena situacija) je možna poljubna ureditev parkirnih, manipulativnih in zelenih površin, in sicer odvisno od potreb in razpoložljivega prostora na parceli. – Medsosedske ograje se lahko postavijo na mejo parcele. – Na parceli je, zaradi premostitve višinskih razlik, možna postavitev opornih zidov v kamniti ali betonski izvedbi. Zemljiška parcela: – Velikost zemljiške parcele je definirana v grafičnem delu (list 9.1 Načrtom parcel). – Zemljiška parcela je lahko max. 40% pozidana (vključno z enostavnimi in nezahtevnimi objekti). – Zemljiške parcele je možno tudi povečati, če je za-to primeren prostor. – V primeru, da znotraj niza ni omogočen dostop do dvorišč za vse enote, se le-ta zagotovi na dvoriščni strani. 15. člen (pogoji za večstanovanjske stavbe v UE1c) Območje stanovanjska gradnje z višjo gostoto pozidanosti (vila bloki) se nahaja na jugo vzhodnem delu območja, kjer teren dovoljuje višjo etažnost stavb. Pozidava izhaja iz linearne, preproste in stroškovno učinkovite zasnove. Višina etaž pada oziroma raste glede na teren oziroma tako, da stavbe s svojo višino ne izstopajo od ostalega prostora. Posamezne enote so prilagojeno terenu, ponekod nanizane tesno druga ob drugi, ponekod pa ločene z vmesnimi zelenimi prostori. Tipologija: – je definirana kot linearni niz, pri čemer je osnovna enota pravokotne oblike vzporedna z dostopno cesto. – V nizu je možno zamikati osnovne enote oziroma jih prekiniti z zelenimi površinami. Ritem zelenih prekinitev je poljuben. – Pri oblikovanju posameznega niza mora biti zagotovljena poenotenost le-tega. Velikost in zmogljivost: – Horizontalni gabarit: dovoljeni so na površini za razvoj objekta, ki je razvidna iz grafičnega dela (list 5.1 Ureditvena situacija). Ob zagotavljanju zadostnih površin se lahko horizontalni gabarit poveča največ za +10%. Priporočena velikost osnovne enote (15 m x 20
- m)je lahko manjša od začrtane, kar je odvisno od razporeditve bivalnih enot v posameznem nizu. – Vertikalni gabarit: max. K+P+2 (možno več kletnih etaž). Dovoljena so odstopanja od višinskih gabaritov v nizu glede na postavitev posamezne enote na teren. Oblikovanje zunanje podobe: – Konstrukcija: predvideni so klasično zidani ali montažni objekti. – Kota pritličja: je definirana z niveleto dostopne ceste in je do 0,50 m nad le-to. Prikazane so v grafičnem delu (list 5.1 Ureditvena situacija). – Streha: osnovna streha je ravna ali dvokapna oziroma enokapna z manjšim naklonom do 15°, frčade in čopi niso dovoljeni. – Kritina: odvisna od konstrukcije strehe; Dovoljeni so temnejši toni (temno siva, rdeča, rjava barva). Ravna streha je lahko ozelenjena. – Fasada: pri oblikovanju fasad je dovoljena uporaba materialov na način, da se doseže oblikovno in funkcionalno kvalitetna arhitektura. Barve naj bodo umirjenih tonov, vendar je možna uporaba širokega spektra. Detajli so lahko poudarjeni z močnejšimi odtenki. Nikakor pa niso dovoljene flouroscentne barve. Možna je gradnja izzidkov, balkonov in teras, postavitev le-teh lahko odstopa od gradbene linije in površine za razvoj objekta. Lega na zemljišču: – Lega: je definirana s površino za razvoj objekta. – Gradbena linija: gradbena linija je vzporedna z dostopno cesto in je razvidna iz grafičnega dela (list 5.1 Ureditvene situacije). Možno je odstopanje od le-te za 1,20 m v notranjost ali zunanjost parcele. Postavitev izzidkov, balkonov in teras lahko odstopa izven gradbene linije do največ 1,5 m v 1/3 dolžine celotne fasade. – Oddaljenost od parcelne meje: minimalno 4 m oziroma tako, da je zagotovljena požarna varnost objektov ter ustrezna površina za normalno vzdrževanje posameznega objekta. – Oddaljenost od sosednje stavbe: zagotovljeni morajo biti pogoji za preprečitev negativnih vplivov med enotami (osvetlitev, vibracije, svetlobni in zvočni učinki). – Oddaljenost od cestnega sveta: minimalno 6 m. – Dostopi na parcelo: predviden iz notranje napajalne ceste. Zunanja ureditev: – Okolica se zazeleni (zatravi ali zasadi z drevesi, grmovnicami) in uredi glede na potrebe; uredijo se tudi parkirne in manipulativne površine. – Za premostitev višinskih razlik je možna izvedba opornih zidov v kamniti ali betonski izvedbi. Zemljiška parcela: – Velikost zemljiške parcele je definirana v grafičnem delu (list 9.1 Načrt parcel). 16. člen (pogoji za poslovno trgovsko stavbo v UE2) Za namen oskrbe stanovanj se na južnem delu, ob vstopu na območje OPPN, uredijo zemljišča za storitvene, trgovske in poslovne dejavnosti s predvideno stavbo ter vsemi spremljajočimi površinami (dostopi, servisni dostopi in površine, mirujoči promet, peš in parkovne površine). Tipologija: – definirana je kot ena ali več prostostoječih enot različnih oblik in velikosti, ki so med seboj lahko tudi povezane. Velikost in zmogljivost: – Horizontalni gabarit: je dovoljen je na površini za razvoj objekta, ki je razviden iz grafičnega dela (list 5.1 Ureditvena situacija). Znotraj le-te je možno poljubno locirati in oblikovati tloris ene ali več stavb. – Vertikalni gabariti: maksimalno K+P+1 (največ do 10 m); možna izvedba več kletnih etaž. Namembnost: – Kletne etaže se namenijo predvsem za podzemne parkirne površine oziroma za potrebe javnih dejavnosti (skladiščni prostori …). Pritličje stavbe se nameni izključno za javni program, nadstropje pa se lahko nameni tudi za stanovanja. Oblikovanje zunanje podobe: – Konstrukcija: predviden je klasično zidani ali montažni objekt. – Kota pritličja: Definirana v grafičnem delu (list 5.1 Ureditvena situacija). – Streha: osnovna streha je ravna oziroma enokapna z manjšim naklonom do 15°, frčade in čopi niso dovoljeni. – Kritina: odvisna od konstrukcije strehe; dovoljeni so temnejši toni (temno siva, rdeča, rjava barva). Ravna streha je lahko ozelenjena. – Fasada: pri oblikovanju fasade je dovoljena uporaba materialov na način, da se doseže oblikovno in funkcionalno kvalitetna arhitektura s sodobnim načinom oblikovanja. Barve naj bodo umirjenih tonov, vendar je možna uporaba širokega spektra. Detajli so lahko poudarjeni z močnejšimi odtenki. Nikakor pa niso dovoljene flouroscentne barve. Lega na zemljišču: – Lega večnamenskega objekta: na površini za razvoj objekta(ov). – Oddaljenost od parcelne meje: minimalno 4,00 m, tako da je zagotovljena požarna varnost objektov ter ustrezna površina za normalno vzdrževanje posameznega objekta. – Oddaljenost od cestnega sveta: minimalno 6,00 m. – Dostopi na parcelo: predviden z osrednje ceste. Zunanja ureditev: – Okolica objekta se zazeleni (zatravi ali zasadi z drevesi, grmovnicami) in uredi glede na spremljajoče dejavnosti, kot so ureditev platoja pred objektom, otroškega igrišča; uredijo se tudi parkirne in manipulativne površine. Zemljiška parcela: – Velikost zemljiške parcele je definirana v grafičnem delu (list 9.1 Načrt parcel). – Pozidanost parcele mora zagotavljati vso potrebno manipulacijo ter zadostno število parkirnih mest. Ostalo: – Stavba mora biti projektirana in izvedena tako, da omogoča uporabo vsem ljudem, ne glede na stopnjo njihove individualne telesne zmogljivosti ter da so jim s tem zagotovljeni: neoviran dostop, vstop in uporaba, v skladu s Pravilnikom o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb (Uradni list RS, št. 97/03). 17. člen (usmeritve za nezahtevne in enostavne objekte) Za nezahtevne in enostavne objekte na območju urejanja veljajo določila Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08; v nadaljevanju: Uredba), če s tem odlokom ni določeno drugače. Odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov so minimalno 1,50 m od parcelnih mej, razen ograj, ki se lahko postavijo glede na določila Uredbe. Tipologija nezahtevnih in enostavnih objektov je definirana kot prostostoječa grajena struktura (samostojni objekti) ali prizidana k osnovnemu objektu (velja le za garažo, nadstrešek in zimski vrt). Oblikovanje le-teh mora biti usklajeno z osnovnim objektom (nedominanten, podrejen položaj). Pomožni objekti za lastne potrebe morajo biti pritlični, praviloma pravokotne oblike, oblikovno usklajeni z osnovnim objektom glede barve fasade, naklona strehe, kritine, itn. Locirani so znotraj zemljiške parcele tako, da ne poslabšujejo izgleda osnovnih objektov oziroma organiziranosti celotne površine. Začasni objekti se lahko postavijo za omejeno časovno obdobje. Dovoljeno je svobodno urbanistično in arhitektonsko oblikovanje začasnih objektov. Ekološki otoki (zbiralnica ločenih frakcij) se postavijo na betonsko podlago in se primerno zagradijo z leseno ali kamnito ograjo oziroma se zazelenijo. Dovoljeno jih je nadkriti z nadstrešnico z ravno streho, enotno za vse ekološke otoke znotraj območja. Plinske postaje se ogradijo z zaščitno kovinsko transparentno ograjo. Okolica se zazeleni. Podporni zidovi se izvedejo pri večjih izkopih in pri utrjevanju brežin. Brežine se lahko urejajo kaskadno s podpornimi zidovi in vmesnimi zazelenitvami ali samo s podpornimi zidovi do max. višine 2,50 m. Velikost podpornih zidov se prilagodi statičnim razmeram na terenu. Le-ti so lahko postavljeni do meje zemljiške parcele oziroma tako, da ne ovirajo ali motijo sosednje parcele ter da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče. 18. člen (zemljiška parcela) Zemljiška parcela je definirana s površino za razvoj objekta(ov), manipulativnim dvoriščem, parkirišči in zelenico. Dostopi na parcelo se lahko spreminjajo glede na končno postavitev objekta ter temu primerno tudi organizacija parkirnih mest. Površina za razvoj objekta je prikazana v grafičnem delu (list 5.1 Ureditvena situacija). Na njej je dovoljena postavitev vseh vrst objektov (stanovanjski, nestanovanjske stavbe, gradbeni inženirski objekti, enostavni, nezahtevni, manj zahtevni objekti) ter vseh ureditev (hortikulturne in parterne ureditve). Na površini namenjeni za razvoj objekta(
- ov)je dopustno urejati tudi manipulativno dvorišče, parkirišče ali zelenico. Na manipulativnem dvorišču je dovoljena postavitev objektov (gradbeni inženirski objekti, enostavni, nezahtevni, manj zahtevni objekti) ter vse ureditve (hortikulturne in parterne ureditve). Manipulativna dvorišča so lahko tudi namenjena za parkirišča. Parkirišče je površina namenjena parkiranju osebnih vozil zaposlenih in strank. Parkirišča se zagotovijo v sklopu parcele kot del zunanje ureditve, v UE1c in UE2 pa se površine za parkiranje dopuščajo tudi v podzemni parkirni hiši. Parkirišča so lahko tlakovana ali asfaltirana. Na parkiriščih je dovoljena postavitev objektov (gradbeni inženirski objekti), vendar le tisti, ki niso višji od 0.40 m in/ali se gradijo v zemlji ter vse ureditve (hortikulturne in parterne ureditve). Na parkiriščih je dovoljena ureditev manipulativnih dvorišč ali/in zelenic. Ob zagotovitvi ustreznih površin za manipulacijo in parkirišča ob površini za razvoj objekta se na preostalem delu uredi zelenica. 19. člen (usmeritve za ureditev zelenih površin) Zelen sistem: – Obod območja predstavlja gozdni rob. Iz njega se razširijo zelene urejene površine za rekreacijo in prosti čas. Le-te so kot programske točke povezane s potjo, ki se znotraj gozdne površine okoli soseske uredi kot pešpot, kolesarska steza ali trim steza. – Urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje območja je prilagojeno morfologiji terena ter upošteva tipologijo, geometrijo obstoječe grajene strukture. Na posameznih delih območja bo za organizacijo zemljiških parcel in ostalih površin potrebna izvedba zemeljskih del, predvsem za zasipavanje vrtač. – Preoblikovanje terena ter premostitev višinskih razlik mora biti izvedeno z blagimi in ozelenjenimi brežinami, dovoljeni so tudi oporni zidovi v kamniti ali betonski izvedbi. – Zelenice na zemljiških parcelah se zatravijo ali hortikulturno uredijo. – Drevesno vegetacijo se izbira v skladu z želenim učinkom ter namenom zasaditve. Predvsem je pri tem treba upoštevati razmere v prostoru: talne razmere (globina, zbitost, kvaliteta tal, prepustnost), klimatske razmere, nadmorska višina, osončenost, itn. Cilj zasaditve na robovih naj bi bil predvsem izbira takih drevesnih ali grmovnih vrst, ki bi se čim bolje prilagodila krajevni vegetacijski podobi v neposredni bližini. Linijske zasaditve ob peš poti oziroma notranjih prometnicah naj opravljajo predvsem funkcijo poudarjanja cestnih glavnih smeri v prostoru in zato naj se izbor prilagodi omenjenemu namenu. Zelene površine kot zaščita pred zunanjimi vplivi: – V UE3a se po robu celotnega območja ohranja obstoječi gozd kot zaščitne zelene površine. Gozdni rob ima funkcijo bariere v odnosu do zunanje infrastrukture ter definira ločnico med obstoječo in predvideno gradnjo. Zelene površine za šport in rekreacijo: – Na severnem, osrednjem ter na južnem delu se iz gozdnega roba razširijo zelene površine, ki se namenijo za rekreacijo in prosti čas ter opremijo in uredijo s športnimi igrišči, igrali za otroke, sistemom poti (sprehajalne, trim steza ...). Zelene površine kot vodne ureditve: – Na zelenih površinah v osrednjem in južnem delu se lahko uredi tudi vodna površina kot odprt kanal padavinske odpadne vode in se izvede iz lesenih ali tipskih betonskih elementov. 20. člen (ureditev javnih površin) Prometnice: – Ob vseh notranjih cestah se uredijo hodniki za pešce, namestijo luči za javno razsvetljavo, postavijo koši za smeti. Vzdolž cest je možno zasaditi drevored. – V primeru, da v UE1b znotraj niza ni omogočen dostop do dvorišč za vse enote, se le-ta zagotovi v sklopu zemljiške parcele na dvoriščni strani, kot javna dostopna pot, ki se utrdi s peskom. Komunalna in ostala infrastruktura: – Vsa infrastruktura poteka v koridorju javnih površin. Površina pod ekološkim otokom se utrdi s tlakovci ali monolitno površino, ob robu otokov pa predvidi ustrezna zazelenitev ali drugačne ureditve, ki zakrivajo poglede na kontejnerje. Zelene površine: – V sklopu ureditve obstoječega gozda (zeleni rob) je predvidena pešpot kot sprehajalna pot, kolesarska steza ali trim steza. Le-ta bo urejena za namene rekreacije s primerno urbano in vadbeno opremo. Iz gozdnega roba se razširijo zelene površine in se namenijo za rekreacijo in prosti čas ter ostale ureditve. Poslovno trgovski kompleks: – Ob poslovno trgovskem kompleksu se uredi ustrezno število parkirnih mest (od katerih je ustrezno število predvideno tudi za invalide) in manipulativne površine. Območje se ustrezno uredi tako, da se bodisi gramozira, tlakuje ali asfaltira in ustrezno zatravi ter zasadi z drevesi in/ali grmovnicami. Parkirne površine se lahko zagotovijo tudi z izgradnjo podzemnih parkirnih površin. V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO 21. člen (pogoji za izvedbo prometnega omrežja) Dostopnost: Območje se napaja iz dveh smeri: – Na severozahodu območja z obstoječe lokalne ceste LC291011, Mirna Peč; – Na jugozahodu se območje preko primarne notranje ceste »A« priključuje na petkrako krožno križišče (pripravi se po posebnem projektu in ni predmet tega OPPN). Križišče je zasnovano z upoštevanjem centralnega vodenja prometnih tokov iz stanovanjske soseske, novega kompleksa šole, obrtno industrijske cone Pod postajo, starega naselja Gor. Mirna Peč na deviacijo 1-11, ki je predvidena po DLN za avtocesto in bo po izgradnji regionalna cestna povezava do Novega mesta. Krožno križišče se dimenzionira na predvideno prometno obremenitev tovornih vozil v smeri industrijske cone Pod postajo, na ostalih krakih pa z upoštevanjem komunalnih vozil. Zunanje cestno omrežje: Zaradi predvidenega krožnega križišča se preprojektira križišče predvidene navezave deviacije 1-16 (po DLN) na lokalno cesto. Zaradi navezave območja na predvideno deviacijo 1-11 ne bo potrebno preureditve križišča na njej. Zaradi navezave območja stanovanjske cone na predvideno deviacijo 1-11 ne bo potrebno preureditve križišča na njej. Kolikor pa bo predmetni OPPN presegel kapacitetno sposobnost križišča, bo potrebno narediti analizo prometa za dvajset-letno plansko obdobje ter na osnovi le-te predvideti ustrezne prometne rešitve, katerih investitor bo občina. Priključek, ki je predviden po DLN za prevezavo gozdnih cest, se v primeru realizacije območja ne izvede. Notranje cestno omrežje: Znotraj območja (po sredini) poteka osrednja (primarna) dvosmerna cesta »A«, ki povezuje oba dostopa na območje. Na cesto »A« se proti zahodu in vzhodu priključujejo sekundarni kraki – ceste »B«, ki so zaključeni z obračališči. Vse ceste, razen ceste »A«, ki ima funkcijo osrednje hrbtenice, omogočajo dostope na zemljiške parcele. Karakteristični prečni prerezi: – Primarna cesta »A«: 2 x 3,00 m (vozišče) + 2 x 1,60 m (hodnik za pešce) + 2 x 0,50 m (bankina); – Sekundarne ceste »B«: 2 x 2,50 m (vozišče) + 1 x 1,20 m (hodnik za pešce) + 2 x 0,50 m (bankina). Kolesarski promet poteka po gozdnem robu okoli celotnega območja. Kolesarska steza je skupaj s peš potjo dimenzij 3,50 m. Peš promet je ločen z deniveliranim hodnikom za pešce in je načrtovan ob vseh notranjih cestah. Ob osrednji cesti »A« je predviden obojestranski profil: 1,60 m. Ob cestah »B« je predviden enostranski, profila 1,20 m. Peš promet se odvija tudi po načrtovani peš – poti, ki poteka po obodu in notranjosti območja. Na območju stanovanjske gradnje se parkirna mesta zagotovijo v sklopu posameznih zemljiških parcel, kjer je potrebno zagotoviti najmanj 2 parkirna mesta za vsako stanovanje. V sklopu površine za poslovno-trgovsko stavbo so investitorji dolžni zagotoviti zadostno število parkirnih mest za svoje dejavnosti v okviru zemljiške parcele tako za stranke kot za zaposlene oziroma tudi za stanovalce v primeru, da se nadstropje nameni za stanovanja. Zagotovljena morajo biti tudi mesta za invalide in za parkiranje koles. Površine za parkiranje se lahko uredijo tudi v podzemni parkirni hiši. Parkirišča so izvedena z betonskimi tlakovci in/ali asfaltirana in se lahko nadkrijejo z nadstrešnicami. Vse prometne površine se izvedejo z elementi, ki bodo omogočali osnovne dostope in uporabo tudi za funkcionalno ovirane ljudi ter se opremijo z ustrezno urbano opremo in talno in vertikalno prometno signalizacijo (nesvetlobno, svetlobno) in opremo v skladu s Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Uradni list RS, št. 46/00 in 110/06). »Vhodi« na hodnik za pešce se izvedejo z utopljenimi robniki s položno klančino. Svetla širina klančine mora biti najmanj 90 cm. Pri urejanju območja je potrebno upoštevati veljavne tehnične predpise s področja cest oziroma urejanja prometnih površin, hkrati z Pravilnikom o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb (Uradni list RS, št. 97/03). Pri ureditvi cestne razsvetljave in osvetlitve križišč je potrebno upoštevati Priporočila SDR-Cestna razsvetljava PR 5/2. Pri načrtovanju območja je potrebno upoštevati tudi, da: – morajo biti načrtovane ureditve usklajene z DLN za AC in vso nadaljnjo projektno dokumentacijo za navedeni odsek avtoceste, – je pri nadaljnji projektni obdelavi potrebno upoštevati PGD A2 Karavanke–Obrežje, odsek 0024 Trebnje–Novo mesto, pododsek Ponikve–Hrastje, M. 9-7/96-PH-06PGD, december 2006, izdelovalca Pa-ng d.o.o. Ljubljana. 22. člen (splošni pogoji za komunalno in energetsko urejanje in priključevanje) Objekti morajo biti priključeni na komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje, priključitev se izvede skladno s pogoji upravljavcev komunalnih in energetskih vodov in naprav. Vsi primarni vodi infrastrukturnega omrežja potekajo v koridorju javnih površin. Dopustne so spremembe tras posameznih vodov in objektov v fazi projektiranja, če se s tem zagotovi ustreznejša oskrba in racionalnejša izraba prostora. Gradnja vodov in naprav komunalne in energetske infrastrukture mora potekati usklajeno z gradnjo objektov znotraj posamezne ureditvene enote. 23. člen (vodovod) Oskrbo stanovanjskega naselja s pitno in požarno vodo se zagotavlja iz obstoječega vodovodnega omrežja in sicer, iz dveh višinskih con. Do kote 245 m n.m.v. iz vodohrana Malenska vas