← Slovenija

Odločba o razveljavitvi sklepa Vrhovnega sodišča, stran 5103.

Številka: Up-287/07-15 Datum:

  1. 2009 O D L O Č B A Senat Ustavnega sodišča je v postopku odločanja o ustavni pritožbi, ki jo je vložil Franc Stopnišek, Koper, ki ga zastopa odvetniška družba Matoz, o. p., d. n. o., Divača, na seji
  2. aprila 2009 o d l o č i l: Sklep Vrhovnega sodišča št. I Ips 448/2006 z dne
  3. 2006 se razveljavi in se zadeva vrne Vrhovnemu sodišču v novo odločanje. O b r a z l o ž i t e v A.
  4. Z izpodbijanim sklepom je Vrhovno sodišče kot prepozno zavrglo zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo je pritožnikov zagovornik vložil zoper pravnomočni sklep o podaljšanju pripora po vložitvi obtožnice. V sklepu se je oprlo na tretji odstavek
  5. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. – v nadaljevanju ZKP), po katerem sme zagovornik vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti v osmih dneh od dneva, ko je obdolženec prejel pravnomočno sodno odločbo, če gre za odločbo iz četrtega odstavka
  6. člena ZKP.
  7. Pritožnik zatrjuje kršitev
  8. in
  9. člena Ustave. Nasprotuje stališču Vrhovnega sodišča, da se rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti šteje od dneva, ko je obdolženec prejel pravnomočno sodno odločbo. Sklicuje se na odločbo Ustavnega sodišča št. Up-293/97 z dne
  10. 1998 (OdlUS VII, 101) in navaja, da nezmožnost priprtega za lastno obrambo, ki se v primeru obvezne obrambe predpostavlja, zahteva najmanj to, da ima njegov zagovornik enake dejanske možnosti pritožbe, od katerih je že po Ustavi na prvem mestu vročitev pisne in obrazložene sodne odločbe. V nasprotnem primeru naj bi ostali tako pravica priprtega, da se pritoži, kot pravica priprte osebe do obvezne obrambe le na deklarativni ravni. Zato pritožnik meni, da osemdnevnega roka za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče razlagati tako, da začne ta rok teči z vročitvijo sodne odločbe obdolženemu. Pritožnik še pojasnjuje, da se sodne odločbe vročajo priprtim obdolžencem prej kot njihovim zagovornikom, zaradi česar je verjetno, da se sodna odločba vroči zagovorniku šele po izteku roka za vložitev pravnega sredstva, če se rok šteje od vročitve obdolžencu.
  11. Senat Ustavnega sodišča je s sklepom št. Up-287/07 z dne
  12. 2009 ustavno pritožbo sprejel v obravnavo. O sprejeti ustavni pritožbi je bilo na podlagi prvega odstavka
  13. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS) obveščeno Vrhovno sodišče. B.
  14. Pritožnik izpodbija sklep Vrhovnega sodišča, ki je procesne narave. V njem se je Vrhovno sodišče pri utemeljevanju odločitve o zavrženju zahteve za varstvo zakonitosti oprlo na tretji odstavek
  15. člena ZKP.
  16. Ustavno sodišče je že presojalo ustavnost tretjega odstavka
  17. člena ZKP v delu, ki se nanaša na tek roka za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno odločbo o odreditvi ali podaljšanju pripora (tj. odločbo iz četrtega odstavka
  18. člena ZKP). Z odločbo št. U-I-96/06 z dne
  19. 2008 (Uradni list RS, št. 21/08) je ugotovilo, da je tretji odstavek
  20. člena ZKP v delu, v katerem določa, da se rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper odločbo iz četrtega odstavka
  21. člena tega zakona šteje od dneva, ko je obdolženec prejel pravnomočno sodno odločbo, v neskladju z
  22. členom Ustave. Zakonodajalcu je določilo rok šestih mesecev, v katerem mora odpraviti ugotovljeno neskladje. Določilo je tudi način izvršitve odločbe, po katerem se do odprave ugotovljenega neskladja rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper odločbe iz četrtega odstavka
  23. člena ZKP šteje v skladu s četrtim odstavkom
  24. člena tega zakona. Ker izpodbijani sklep Vrhovnega sodišča temelji na določbi, za katero je Ustavno sodišče ugotovilo, da je v neskladju z
  25. členom Ustave, krši pritožnikovo pravico iz
  26. člena Ustave.
  27. Ustavno sodišče je o enakem ustavnopravnem primeru že odločilo. Z odločbo št. Up-304/06 z dne
  28. 2008 (Uradni list RS, št. 116/08) je ustavni pritožbi ugodilo. Ker so v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka
  29. člena ZUstS, je odločbo o tej ustavni pritožbi sprejel senat Ustavnega sodišča. Senat je izpodbijani sklep Vrhovnega sodišča razveljavil in zadevo vrnil temu sodišču v novo odločanje. Ker je izpodbijani sklep razveljavil že zaradi ugotovljene kršitve
  30. člena Ustave, se ni spuščal v presojo navedb o drugih kršitvah človekovih pravic. C.
  31. Senat je to odločbo sprejel na podlagi tretjega odstavka
  32. člena ZUstS v sestavi: namestnik predsednika senata dr. Ernest Petrič ter člana Jasna Pogačar in dr. Ciril Ribičič. Odločbo je sprejel soglasno. dr. Ernest Petrič l.r. Namestnik predsednika senata Kazalo Na vrh

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.