Sklep o nesprejemu ustavne pritožbe in zavrženju pobude, stran 6345.

Številka: U-I-254/07-17, Up-3042/07-17 Datum:

2. 2009 S K L E P Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude in ustavne pritožbe Vasje Majhna, Ljubljana, na seji
3. maja 2009 s k l e n i l o:
4. Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. I Kp 167/2007 z dne
6. 2007 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru III Kr 85/2006 z dne
8. 2007 se ne sprejme.
9. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti
10. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/07 – ur. p. b. in 68/08) ter za oceno ustavnosti in zakonitosti Pravilnika za organizacijo, poslovanje in postopek brigadnih in odrednih vojaških sodišč z dne
12. 1943 se zavrže. O b r a z l o ž i t e v A.
13. Pritožnik vlaga ustavno pritožbo zoper pravnomočni sklep, s katerim je bila zavržena njegova zahteva za varstvo zakonitosti, ki jo je podal kot nečak Maksimiljana Majhna zoper zunajsodni poboj novincev v pohorskem partizanskem odredu v Urbančevi domačiji v Lehnu na Pohorju dne
16. Pritožnik zatrjuje kršitve 2., 14., 15., 22., 23.,
17. in
18. člena Ustave. Po njegovem mnenju je bila njegova zahteva za varstvo zakonitosti zavrnjena zaradi vnaprejšnje dokazne ocene z namenom zaščititi partizansko oblast, kar naj bi bilo v nasprotju s stališčem Ustavnega sodišča, po katerem morajo sodišča strankam zagotoviti, da lahko učinkovito uveljavljajo svoje pravice in da enakovredno sodelujejo v postopku. Zatrjuje še, da sta odločitvi sodišč nerazumni, arbitrarni in pristranski ter da ju ni moč preizkusiti.
19. Pritožnik hkrati z ustavno pritožbo vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti
20. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Navaja, da izpodbijana določba za primere med vojno izrečenih »ustnih« sodb ne zagotavlja uresničevanja temeljnega namena ZKP, to je, da se nikogar, ki je nedolžen, ne obsodi in da se vsakomur, ki je obdolžen kaznivega dejanja, omogoči pošteno sojenje. Določba naj žrtvam partizanskega nasilja ne bi omogočala rehabilitacije, povrnitve odvzete časti ter dobrega imena. Pobudnik predlaga tudi oceno ustavnosti in zakonitosti celotnega Pravilnika za organizacijo, poslovanje in postopek brigadnih in odrednih vojaških sodišč z dne
22. 1943 (v nadaljevanju Pravilnik), ki je omogočal, da izdelava in vročitev sodnega pisnega odpravka nista bili obvezni. Ustavnemu sodišču predlaga, naj ugotovi, da je
23. člen ZKP v nasprotju z Ustavo ter da določbe Pravilnika niso bile v skladu z Ustavo in obče priznanimi načeli, priznanimi od civiliziranih narodov, že v času druge svetovne vojne. B.
24. Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker zatrjevane kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin niso podane (
25. točka izreka).
26. Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek
27. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.
28. Pobudnik izpodbija
29. člen ZKP, ki določa, da smejo zahtevo za varstvo zakonitosti vložiti obsojenec, zagovornik in osebe iz drugega odstavka
30. člena ZKP. Ta določa, da se smejo v korist obtoženca pritožiti tudi njegov zakonec oziroma oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti, krvni sorodnik v ravni vrsti, posvojitelj, posvojenec, brat, sestra in rejnik. Pobudnik, ki je vložil zahtevo za varstvo zakonitosti za svojega strica, ne sodi med osebe, ki so upravičene vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti po
31. členu ZKP. To pravico mu daje
32. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 101/05 – v nadaljevanju ZKP-G). Glede na navedeno pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za oceno ustavnosti
33. člena ZKP, saj se njegov pravni položaj z morebitno ugoditvijo pobudi ne bi izboljšal (
34. točka izreka). Ne da bi se Ustavno sodišče spuščalo v to, ali bi pobudnik na podlagi
35. člena ZKP-G lahko dosegel varstvo svojih pravic, glede na okoliščine konkretnega primera Ustavno sodišče opozarja na odločbo št. U-I-266/04 z dne
37. 2006 (Uradni list RS, št. 118/06 in OdlUS XV, 79), s katero je bila ugotovljena protiustavnost Zakona o žrtvah vojnega nasilja (Uradni list RS, št. 63/95 in nasl. – ZZVN), ki jo zakonodajalec kljub izteku roka še ni odpravil, s čimer krši
38. člen in drugi odstavek
39. člena Ustave.
40. Pobudnik izpodbija tudi Pravilnik z dne
43. Pravilnik je bil
45. 1943 že nadomeščen s Pravilnikom za organizacijo in poslovanje brigadnih in odrednih vojaških sodišč. Že zaradi tega ne morejo biti izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka
46. člena ZUstS, na podlagi katerega bi Ustavno sodišče lahko izjemno obravnavalo predpis, ki že v času vložitve pobude ni več veljal. Zato je Ustavno sodišče tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Pravilnika zavrglo. C.
47. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 55.b člena in tretjega odstavka
48. člena ZUstS v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar in Jan Zobec. Sodnik dr. Ciril Ribičič je bil pri odločanju o tej zadevi izločen. Sklep je sprejelo soglasno. Jože Tratnik l.r. Predsednik Kazalo Na vrh