Odlok o razglasitvi cerkve sv. Mihaela in cerkve sv. Lovrenca na Erzelju za kulturna spomenika lokalnega pomena, stran 6413.

Na podlagi

1. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08) in
2. člena Statuta Občine Vipava (Uradni list RS, št. 54/02, 83/02 in 91/05) je Občinski svet Občine Vipava na
3. redni seji
4. junija 2009 sprejel O D L O K o razglasitvi cerkve sv. Mihaela in cerkve sv. Lovrenca na Erzelju za kulturna spomenika lokalnega pomena
5. člen Za kulturna spomenika lokalnega pomena se razglasita:
6. enota dediščine: Erzelj cerkev sv. Mihaela, EŠD 3649
7. enota dediščine: Erzelj cerkev sv. Lovrenca, EŠD
8. Enoti iz prejšnjega odstavka imata vrednote sakralnega spomenika.
9. člen Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik lokalnega pomena: Cerkvi sv. Mihaela in sv. Lovrenca iz konca
10. stoletja sta pozidani v sklopu pomembnega srednjeveškega gradu oglejskih patriarhov, ki se kot Castrum montis sancti Michaelis prvič omenja leta 1352, sami cerkvi z vasjo pa sta omenjeni že leta
11. – cerkev sv. Mihaela: Barokizirana cerkev. Posvečena je bila leta 1466, v notranjosti so se ohranili fragmenti stenske poslikave iz zadnje četrtine
12. stoletja. – cerkev sv. Lovrenca: Poznogotska cerkev. Ohranjena poslikava na stropu prezbiterija izvira iz srede
13. stoletja.
14. člen Lokacija spomenika +------------------+----------------+--------------+------------+ | Enota dediščine | Katastrska | Parcelna | Cela/del | | | občina | številka | | +------------------+----------------+--------------+------------+ |Cerkev sv. Mihaela| K.o. Erzelj | 37 | 1/1 | +------------------+----------------+--------------+------------+ |Cerkev sv. | k.o. Erzelj | 44/1 | 1/1 | |Lovrenca | | | | +------------------+----------------+--------------+------------+ Meja spomenika je vrisana na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:
16. člen Opis vplivnega območja spomenika Vplivno območje se pokriva z vplivnim razglašenega spomenika Erzelj protiturški Tabor, EŠD
18. člen Opis varstvenega režima Za obe enoti dediščine je določen varstveni režim, ki prepoveduje: – objekt poškodovati ali podreti; – spreminjati tlorisno in višinsko zasnovo; – spreminjati konstrukcijsko zasnovo in gradivo; – spreminjati funkcionalno zasnovo in razporeditev dejavnosti v notranjem in pripadajočem zunanjem prostoru, – spreminjati oblikovanost zunanjščine – arhitekturne členitve, strešine, kritino, napušče, zatrepe, stavbno pohištvo, materiale, barve, detajle ipd.; – na objekt nameščati razne antene, oddajnike; – spreminjati odnos do drugih objektov na parceli in do sosednjih stavb; – spreminjati ožjo okolico. Izjemoma je možno ob izdanem kulturnovarstvenem soglasju pristojne službe za varstvo kulturne dediščine, na osnovi upoštevanja kulturnovarstvenih pogojev, oziroma konservatorskega programa, ki ga ta izda: – spremeniti dele stavbe oziroma stavbne opreme v kvalitetnejše ali prvotno stanje, seveda samo na podlagi predhodnih konservatorskih raziskav; – izvajati znanstveno raziskovalna dela; – spremeniti ali dopolniti konstrukcijsko zasnovo, če ni mogoče drugače zagotoviti statične stabilnosti.
19. člen Lastniki spomenika morajo s spomenikom ravnati kot dobri gospodarji, ga vzdrževati na lastne stroške, oziroma ohranjati njegovo substanco, podobo in položaj v okolici, varovati spomenik pred nevarnostjo delovanja naravnih sil ali človeškega ravnanja ali pa jih prepustiti strokovni organizaciji. Za vsak poseg v spomenik, njegove dele, opremo in vplivno območje spomenika je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in na njihovi podlagi kulturno varstveno soglasje ZVKDS, Območna enota Nova Gorica.
20. člen Opis varstvenega režima za vplivno območje spomenika Cerkvi stojita znotraj razglašenega spomenika Erzelj protiturški Tabor, EŠD 4977, katerega varstveni režim velja tudi za vplivno območje cerkve sv. Mihaela in cerkve sv. Lovrenca.
21. člen Naloge varstva, ki jih Zakon o varstvu kulturne dediščine daje strokovnim organizacijam, opravlja za območje Občine Vipava Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Nova Gorica.
22. člen Pravni status nepremičnega spomenika in njegovega vplivnega območja se zaznamuje v zemljiški knjigi kot zaznamba nepremičnega spomenika.
23. člen Odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 622-1/2009 Vipava, dne
24. junija 2009 Župan Občina Vipava mag. Ivan Princes l.r. Kazalo Na vrh